55. štev.
¥ Ljubljani, dne 30. decembra 1922
Leto lil,
NOVA P RA'
A
L *
Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gradišče št. 7, levo. — Telefon št. 77. — Naročnina 3 din. na mesec. — Posamt*... po dosovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
PRAV SREČNO
IN VESELO NOVO T RTO
ŽELITA
CENJENIM NAROČNIKOM IN ČITATELJEM UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
.NOVE PRAVDE^.
3E
Anton Brandner, narodni i>oslanec.
V novo Seto.
Menda nihče ne stopa s težjim srcem v novo leto, kakor državni uslužbenci in invalidi. Narodna skupščina je bila razpuščena, ne da bi izboljšala obupno stanje teh siromakov. Bodočnost njihova pa je negotova, ker se ne ve, kak bo izid volitev in če bo aprila mesca, ko se sestane nova narodna skupščina, politična konstelacija dopuščala, da se takoj vzame v rešitev uradniško in invalidsko vprašanje.
V	vladi koalirane stranke bi bile to vprašanje že davno lahko rešile, ako bi imele resno voljo za to. Narodna skupščina je bila večjidel na počitnicah, namesto, da bi reševala važno uradniško in invalidsko vprašanje.
Narodni socijalisti smo vedno zahtevali volitve, ker naša narodna skupščina že dolgo ni več zastopala volje naroda in ker je bila njena glavna naloga končana s sprejetjem ustave, da-siravno je bila po zakonu upravičena zborovati do 28. junija 1923. Kljub temu smo narodni socijalisti stali na stališču, da mora narodna skupščina, predno se razide, regulirati draginjske doklade državnih nameščencev, sprejeti službeno pragmatiko in invalidski zakon.
Kdo je kriv, da do tega ni prišlo?
Radikalci in demokrati! Ne prvim, ne drugim ni dišalo pred volitvami vpeljati nove davke v svrho kritja uradniških in invalidskih poviškov. Moč radikalcev in demokratov sloni v Srbiji na kmetih in teh je več kakor uradnikov in invalidov.
Značilno je, da sta se za rešitev zgoraj omenjenih vprašanj izrekla tako kralj kakor narodna skupščina, in da kljub temu ni prišlo do rešitve.
Ne vemo, če bi kdo drug iz našega parlamenta imel več sreče kakor Pašič, vendar pa bi se moralo vsaj poskusiti.
Pogrešeno je misliti, da sc brez Pašiča zruši naša država. Ako Pašič, ki ima za seboj samo 90 poslancev od 360, ne vštevši 59 razveljavljenih komunističnih mandatov, ni hotel ugoditi kraljevi želji, bi se pač moralo poskusiti z drugo osebo, predvsem z Ljubo Davidovičem, ki je v zadnjem času razpolagal tudi z mandati »Hrvatskega bloka«. Taka odločitev bi poleg vsega drugega uplivala zelo ugodno na odno. šaje s Hrvati. Tak sklep bi bil državniško moder. Res je, da ima kralj po ustavi pravico razpustiti parlament ob vsakem času, toda to se po parlamentarnih običajih zgodi navadno takrat, kadar poteče zakonodajna doba, ali pa, kadar ni mogoče sestaviti večine za uspešno delovanje.
Ako so se vse stranke v parlamentu izrekle za to, da se pred razpustom narodne skupščine reši uradniško in invalidsko vprašanje, in ako je bila to tudi želja kralja samega, potem bi bilo pač treba iti preko Pašiča, ako se je temu upiral, da bi se jasno videlo, kdo se igra z interesi državnih nameščencev in invalidov.
To se ni zgodilo. Parlament je bil preje razpuščen.
Ko je 1789. leta na Francoskem kralj potom svojega odposlanca pozval narodno skupščino, da se razide, je Mirabo odgovoril, da je poslance, ki so se sestali po volji naroda, mogoče odstraniti samo z bajoneti.
V	našem slučaju je stvar drugačna. Mi imamo Pašič-Pribičevičevo ustavo, po kateri se je kralj ravnal. Poleg tega pa naša narodna skupščina brez komunistov in Hrvatov že davno ni več predstavljala celega naroda in nič se ni čuditi, ako se ji je dalo na nedvoumen način to vedeti od same krone. Zato se ob razpustu ni pojavila druga demonstracija, kakor ta, da so »demokrati« skupno z ostalimi opozicijonalci na klice radikalcev »Živijo kralj!« odgovarjali z »Živijo narod!«
Tako je ta stvar. Zato naj se drž. nameščenci in invalidi, čeravno jim bo ob vstopu v novo leto težko pri srcu, ker so šli v Beogradu preko njihovih žalitev, tolažijo s tem, da je konec tiste narodne skupščine, ki zanje ni imela ne srca, ne razumevanja. S svojim organiziranim nastopom naj pripomorejo do izvolitve boljše narodne skupščine. To bodo storili tudi vsi ostali trpini, predvsem industrijski delavci, ki jih dušijo razni izjemni zakoni in jih ovirajo v borbi proti kapitalističnnemu izkoriščanju. To bodo storili tudi vsi mali kmetje in kočarji, ki imajo interes na pravični izvedbi agrarne reforme in vsi mali obrtniki, ki isto-tako ; čutijo dobrote kapitalističnega in agrarnega režima v naši državi. Skratka, vsi ročni in duševni delavci, vsi mali ljudje se morajo čim tesneje združiti, da zaščitijo svoje interese. Cimveč zastopnikov bo imela narodno-socijalistična stranka v parlamentu , tem bolje bodo zaščiteni interesi delavnega ljudstva. Njeni poslanci se bodo v parlamentu priključili le onim skupinam, ki bodo imele razumevanje za potrebe delovnega ljudstva.
Narodno-socijalistična stranka kot zastopnica našega narodnega delavstva gre v volilni boj proti vsem tistim strankam, ki so zakrivile, da so zavladale v naši domovini tako žalostne razmere in sicer brez ozira na to, če so še, ali če so bile te stranke zastopane v vladi ali ne. Kdor dosedaj ni pokazal smisla in ljubezni za to, da s svojim vstrajnim in poštenim delom lajša težke rane, ki nam jih je zasekala dolgotrajna vojna, temu tudi v bodoče ne moremo zaupati.
Kljub vsem žalostnim izkušnjam zadnjih let pa nismo obupali. Verujemo, da pridejo boljša leta. Ta vera nam daje moči, da se organiziramo v borbi za svobodo, pravico in vsestransko enakopravnost.
Naša stranka je sicer najmlajša, kljub temu pa je močna, ker so njeni cilji pošteni in jasni, zato so njene vrste strnjene, v njej vlada idealizem in disciplina. V boju vedno ne odločuje število, ampak predvsem dobra organizacija. Zato z zaupanjem zremo v bodočnost in v bojevnem razpoloženju stopamo v novo leto.
Proč z na$£3j@m 1
V naši notranji politiki se je dogodilo brezprimerno nasilje. Fina stranka, sicer največja, ki pa z ozirom na vse stranke v parlamentu predstavlja le velikansko manjšino, se je polastila vlade. Kako se je moglo vse to zgoditi, bomo izvedeli šele pozneje.
Ko je podala bivša koalicijska vlada radikalov in demokratov ostavko, je kralj poveril sestavo nove vlade zopet Pašiču, kot bivšemu ministrskemu predsedniku in načelniku največje, to je radikalne stranke. Do sem je bila stvar popolnoma v redu. Ker pa se Pašiču ni posrečilo sestaviti nove vlade oziroma ni posrečilo tako, kakor je sam želel, je vrnil kralju mandat za sestavo vlade. Tukaj se začenja nasilje.
V	zapadni Evropi je navada, da v slučajih, če se dotičnemu, ki je dobil nalog, ne posreči sestaviti vlade, vrne mandat in potem bodisi krona ali v republikah predsednik pozove druge politike, da skušajo sestaviti vlado. Eden ali drugi politik uživa v parlamentu gotovo toliko zaupanja, da dobi večino poslancev na svojo stran. Tisti, torej, ki se mu je posrečilo dobiti za svoj program večino poslancev, sestavi potem novo vlado.
Ko Pašič ni mogel sestaviti vlade, bi bilo za demokratično državo edino pravilno, da bi se merodajni krogi inormi-rali o političnem položaju in skušali ponuditi ustavo nove vlade tudi drugim politikom. Ravno pri sedanji krizi bi bilo to več kot potrebno, ker je bil politični položaj tak, da bi se bilo ali Pro-tiiču ali Davidoviču gotovo posrečilo sestaviti vlado. Toda ne! G. Pašič je hotel obdržati vlado v rokah. Proti vselil parlamentarnim običajem je manipuliral tako spretno orijentalsko, da se mu je posrečilo dobiti kljub temu, da predstavlja le veliko manjšino, vso moč v roke. Taka politika je golo nasilje.
Zanimivo pa je, kako je to nasilje sprejela naša jugoslovanska javnost. Nobenega protesta od nobene strani. Nasprotno, vse je nekako zadovoljno. Hlapci so veseli da imajo zopet enkrat močnega gospodarja. Res je, da demokrati precej kriče, toda bog ne daj, da bi se oglašali radi političnega nasilja; mori jih le to, ker jih je Pašič postavil pred vrata in jim zaprl razn«; fonde.
Zanimivo pri tej stvari je tudi nek nov pojav- Radikalna stranka, ki ima sedaj vso moč, je svet več ali manj razočarala. Znano je, da je ta stranka dosedaj gojila prav odkrito velesrbsko stremljenje. Z vso pravico se je tedaj pričakovalo, da bo z novo Pašičevo vlado velesrbska misel triumfirala. Vsi, ki so tako sodili, so več ali manj razočarani. Ker radikalna stranka med Slovenci in Hrvati nima nobenega poslanca, je poklicala v svojo vlado po enega Slovenca in Hrvata, da s tem javno dokumentira, da ona ni samo srbska stranka, temveč le največja stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi proglas, ki ga je izdala za volitve, se ne dotika niti z eno besedo velesrbskega vprašanja, temveč povsod povdarja celokupno državo.
To vse seveda ne oprošča nasilja, s katerim se je radikalna stranka polastila vlade. In mi protestiramo z vso odločnostjo proti temu, kakor proti vsakemu drugemu nasilju.
Priznanje in zadoščenje.
Kdo se ne spominja, kako je pisalo »Jutro« o zagrebškem kongresu? Pred kongresom je cele tedne trdilo, da se bo na njem zbralo samo ducat nezadovoljnežev, ki v narodu nimajo nobene zaslombe. Ko pa/je veličasten potek kongresa dokazal ravno nasprotno, se je »Jutro« naenkrat potuhnilo in začelo
dokazovati, da je kongres sprejel zaprav le demokratski program in s tem dokazal, da se nahaja demokratska stranka na pravi poti. To so naši mladinski demokrati trdili kljub temu, da jim je bilo dobro znano, da je po-menil zagrebški kongres najtežjo obsodbo laži-demokratizma in laži-jugo-slovanstva demokratske stranke.
O nas, narodnih socijalistih, ki srnjo se kongresa udeležili in tudi sodeloval na predkonferencah, je pa pisalo »Jutro«, da smo držali fige v žepu, ko smo prisegali na zagrebško resolucijo, češ narodni socijalisti kot protidržavni elementi niso v stanu zavzemati se za katerekoli državotvorne resolucije.
Prve klofute so dobili demokrati pri ljubljanskih občinskih volitvah, kjer smo dejansko dokazali, da nismo krivo-prisežniki. Tudi v Ljubljani smo nash> pili tako, kakor v Zagrebu in s tem pokazali svojo doslednost, demokratom pa smo zadali zaslužene brce. V Zagrebu smo kovali proti režimu načrte, v Ljubljani smo dali režimski demo>-kratski stranki udarec, ki ga bo pomnila.
Kako pomemben je bil zagrebški kongres, ki so ga naši demokrati tako omalovaževali, je pokazal tudi padec dr. Ribarja kot predsednika narodne skupščine. Kako pomemben je bil zagrebški kongres, je končno priznalo »Jutro« samo, ko je v svojem uvodniku konstatiralo, da je radikalno-demokrat-ski režim padel vsled zagrebškega kongresa. Torej tisti kongres, ki ga je »Jutro« tako omalovaževalo in smešilo, tisti kongres jc vrgel režim štirih vladnih strank. To priznava »Jutro« danes, takrat pa je vse drugače pisalo. S tem priznanjem pa je danes tudi nam, narodnim socijalistom, veliko zadoščenje. Izkazalo se je, da je bilo pravilno, podpirati v Zagrebu započeto akcijo proti režimu in za sporazum s Hrvati ter za ukinjenje izjemnih zakonov proti delavstvu. Izkazalo se je končno tudi to, da je bilo pravilno, da smo pri ljubljanskih občinskih volitvah nastopili pod geslom zagrebške resolucije in da takrat nismo gledali samo do Golovca, ampak precej dalje. Skratka, izkazalo se je, da. nismo bili pri svojih odločitvah majhni.
Res je, da smo pričakovali, da po padcu Pašič-Pribičevičevega režima nastopi popolnoma nov politični kurz s tem, da dobi mandat za sestavo nove vlade kdo iz opozicije. To se ni zgodilo, ker je Pašiču služil kot slepo orodje sam predsednik narodne skupščine, dr. Lukinič. Očividno je imel Pašič kot pretkan politik že takrat, ko je zahteval padec dr. Ribarja, pred očmi poznejše posvete kralja s predsednikom narodne skupščine. Dr. Ribar bi dal kralju drugačne nasvete, kakor jih je dal dr. Lukinič. Pašič je danes diktator v Jugoslaviji. Velika manjšina vlada nad veliko večino! Toda to bo trajalo samo tri mesece, do volitev! Velikanski uspeh zagrebškega kongresa je baš v tem, da smo dobili volitve, dočim bi se v protivnem slučaju lahko zgodilo, da bi radikali in demokrati s posebnim zakonom podaljšali dele sedanje narodne skupščine, kakor je bilo to v njihovem načrtu. Na ta način bi dolgo ne prišlo do volitev. Zagrebški kongres je napravil tej igri konec. Volitve bodo položaj razčistile.
Danes, ko »Jutrovci« priznavajo zagrebškemu kongresu tako velik pomen, dočim so ga ves čas pred in po kongresu smešili in o m a lož e v ali, danes se s tem priznanjem daje tudi narodnim socijalistom zadoščenje. Cas je pokazal, da smo imeli prav mi, ki bomo — naravno — pokret, ki se je započel v Zagrebu, podpirali tudi zanaprej, dokjer se ne uresniči zagrebška resolucija, dokler ne pride do sporazuma s Hrvati.
Tudi predstoječe volitve v narodno skupščino se bodo v celi državi vršile v tem znamenju, ker je treba onemogočiti dosedanje metode korupcije, partizanstva, nasilja, kršitve ustavo in zakonov, skratka absolutističnega režima radikalcev in demokratov.
K. Žnuderl — Maribor.
Mole pojasnilo.
(Konec.)
Narodni socijalizem, ki bazira na podlagi revolucijonarne evolucije odklanja vsako zlorabo nevednosti, obsoja vsako hujskanje enega razreda proti drugemu, čeprav je ta tudi soudeležen pri podpiranju krivičnega režima današnjega časa, kajti vsa taka početja so brezplodna za zboljšanje položaja. Narodni (novodobni) socijalizem zahteva pošteno in močno duševno energijo, kot motorno silo, ki naj vodi proletarijat v boljšo bodočnost. Kaj pomaga človeku sovraštvo do ve-Lekapitalizma, vere, ali svobodomiselnosti, kaj krasne želje po novem socialističnem svetu, ako narod ni zrel v svoji duši za vstvarjenje družabnega blagostanja. S tem seveda ne mislim reči, da bi se ne moglo najti oseb, ki bi prevzele vajeti drž. uprave v svoje roke, tudi voditelji za razna podjetja bi se našli, toda vse to je veliko premalo. Treba je vzgojiti širše mase človeštva v disciplini, ljubezni do dela (do nad-produkcije) in čuta odgovornosti, kajti brez tega je vsako blagostanje izključeno. Izključene pa so tudi te čednosti našega delavstva tako dolgo, dokler se ne odpravi politika inteligence v tako-zvanih »ekstracimrih« in brezplodno kritiziranje nižjega delavstva v pred-sodbah političnega življenja.
Tovariš senator Klofač pravi: »Inteligenca, dol s konj in v vrste politične infanterije!« Jaz pa pravim: dol z fra-karsko baharijo in v suknjo prave so-cijalne ljubezni! In nedvomno se bo takoj pokazalo večje zaupanje do inteligence, brez katere je vsak socijalizem nemogoč.
Lahko bi še napisal nebroj stvari, ki so za uspešno delovanje modernega socijalizma potrebne, vendar upam, da so bo našlo tudi drugih tovarišev, ki bodo povedali v tem pogledu svoje mnenje. Iz tega vidika hočem še posebej povdariti:	Tovariši skrbimo za
to, da bo naš narodno socijalistični program — živ program!
Politične vesti.
V	znamenju volitev. Vse politične stranke se pripravljajo na volitve. Izdajajo na narod proglase, v katerih mu skušajo dokazati, da niso one zakrivile slabih razmer, ki vladajo v naši državi. Ena stranka zvrača krivdo na drugo, vsaka je natančno vedela, kaj je narodu v korist, toda druga je vse to prekrižala. In večina teh strank je bila v vladi, kjer so imele štiri leta priliko delati politiko v ljudsko korist. Zakaj niso delale tako, da bi bil narod zadovoljen, zakaj še-le danes vedo, da je bilo vse napačno, kar so počele tekom štirih dolgih let? Ali ni to hinavstvo prve vrste, kar uganjajo danes tako-
zvane velike stranke'? Res za grozno neumne imajo ti naši demokrati, klerikalci in radikali naše ljudi. Toda narod ni tako neumen, kakor si mislijo voditelji meščanskih strank. Narod pretekla štiri leta ni prespal, natančno je zasledoval delo političnih strank in po tem bo sedaj sodil.
Proglas klerikalcev na narod, je zanimiv žo radi tega, ker je naslovljen samo na Slovence in Hrvate. Klerikalci so s tem pokazali, da so samo verska stranka. Oni poznajo v državi le katolike, to so Slovenci In Hrvati, pravoslavnih Srbov sploh ne poznajo. To vse je seveda preračunano, da bi se vjelo nekaj kalinov. S tem, da so naslovili svoj proglasi samo na Slovence in Hrvate, hočejo reči: glejte, kako se brigamo za Slovence in Hrvate; naša briga za vas je tako velika, da Srbov niti ne omenjamo.
Proglas radikalne stranke, kot popolnoma srbske stranke je naslovljen na Srbe, Hrvate in Slovenco. Najzanimivejša točka v tem proglasu je, da se more vidovdanska ustava izpremeniti, ako bi se pokazalo, da jo je v praksi nemogoče izvesti. Kakor se vidi, zmaguje v radikalni stranki Protičevo stališče. Tudi drugače se naslanja proglas na Protičev program.
Tudi judje hočejo Imeti svojo stranko. Vojvodinski judje so se šteli med seboj in pri tem ugotovili, da jih jo toliko, da lahko ustanove svojo stranko in izvolijo vsaj enega poslanca. Do-sedaj so samo verižili, od sedaj naprej bodo delali tudi politiko. Srečna Jugoslavija!
Demokrati nudijo najbolj žalostno sliko. Medtem ko se druge stranke vsaj sedaj pred volitvami kolikor toliko konsolidirajo in nastopajo vsaj na zunaj enotno, gre razkroj v demokratski stranki vedno dalje. O kakem enotnem nastopu demokratske stranke ne bo govora. Nobena stranka ni toliko škodovala narodu in državi kakor ravno demokratska.
Hud udarec za Pribičevlča. Pribiče-vič je mislil, Pašič pa je ukrenil. Pribi-čevič se je tako lepo pripravil za volitve, ustvaril je celo fašiste, ki bi mu naj priganjali volilce, toda prišlo je popolnoma drugače. Pribičevič je mislil, da bo čisto gotovo v volilni vladi, Pašič ga je potisnil — stran in navsezadnje je še ministrski svet sklenil, da razpusti fašiste, ker so — čujte in strmite — protidržavni element, čudo se godi na svetu: Pribičevič zbira fašiste, da bi pobijali protidržavne elemente, Pašič pa pravi, da so fašisti sami protidržavni element. Oni, ki bi morali demokratom pri volitvah največ pomagati, bodo torej odstranjeni. Demokrati imajo pač smolo.
Res daleč so prišli. »Jutro« poroča ogorčeno, da so radikali dvignili 6 milijonov iz disponcijskega fonda za volilno agitacijo. Zato pa mora »Jutro« samo lepo prositi svoje naročnike, da vendar vplačajo naročnino. To boli. Bili so časi in to še ni dolgo, ko so demokrati dvigali iz disponcijskih fondov, naročniki pa čitali »Jutro« zastonj. Bili so to lepi časi. Pa minuli so. Sedaj »jutrovci« lahko žive od spominov.
Šušteršič kot radikal. Ta teden je prispel v Beograd g. Šušteršič, da bo od Pašiča posvečen v radikalnega voditelja v Sloveniji. Zanimivo bo gledati nekdanjega klerikalnega voditelja in nekdanje liberalne voditelje v skupni radikalni slogi. Govorili bodo seveda tudi o načelih. Pa kaj hočemo, vojska jih je pokvarila.
Kaj človek vse Izve na svoje stare dni? »Jutro« piše, da pojdejo demokrati na »levo«. Do sedaj so vedno pisali, da so na »levi«. Torej mora biti na vsak način več »levic«, po »Jutru« najmanj dve. Ena je »levica«, na kateri se sedi, druga, na katero se lahko gre. Kajne, česa vse človek s časom ne izve! Mi pa trdimo, da je še tretja »levica«, to je pa tista, na kateri se obsedi. In to je prava »Jutrova« »levica«.
Politika na Hrvatskem.
Zagreb, 27. decembra 1922.
Ne vem, če boste z mojimi izvajanji zadovoljni. Mogoče ste pričakovali, da Vam bom skušal razvozlati tako zavozlano hrvatsko politiko, da Vam bom povedal kaj prav zanimivih dogodkov izza !kulis Radičeve politike. Nič o tem. Prvič nisem politik po poklicu in tudi nimam dostopa v najtaj-nejše zbore visoke politike, drugič pa se mi tako zdi, da je pač stvar Hrvatov samih, da si ustvarijo svojo usodo po svoji volji.
Opazujem življenje med Hrvati že nekaj let. To je povsem drugo življenje, kakor ga živimo mi Slovenci. — Hrvatsko vprašanje je na dnevnem redu in v Sloveniji gotovo mislite, da se govori v Zagrebu v vsaki gostilni, v vsaki kavarni in vsepovsod prav mnogo o tej zadevi. Seveda si predstavljate, kaj bi počeli v enakem slučaju Slovenci, če bi bilo njihovo vprašanje tako važno in toliko razpravljano. V Sloveniji bi se ne govorilo o nič drugem, in prepričan sem, da bi debat o velikem pomenu slovenskega vprašanja ne bilo konec, tudi če bi bile gostilne 24 ur na dan odprte. Ne tako v Zagrebu. Malokaj se sliši o politiki. Zagrebčane zanima vse prej, samo ne politika; to se pravi, zanima jih že, toda govorit o njej se jim ‘zdi popolnoma nepotrebno. Oni imajo Radiča in Radič opravlja ves politični posel sam; on skrbi za politiko cele Hrvatske, Slavonije in Dalmacije in reši s tem ostale Hrvate sitnih misli in govoric o politiki. Kolikokrat sem dobil odgovor, ko sem hotel spraviti razgovor na politično polje: »Veste, to me ne zanima; to se pravi, zanima me že, toda vse to bo že uredil Radič. Radič to je glava, on je dovršil diplomatske šole v Parizu, on jim bo žo pokazal.« Radič je nekako univerzalno mazilo za vse politične ne-prilike. Radič ve vse, on zna vse, on bo že napravil, da bo vse prav. — No, če imajo tako velikansko politično glavo, je čisto umevno, da se ji prepusti vsa politika. Ljudem se ni treba ne jeziti, ne hoditi na seje, vsi prepiri in razburjenja so odveč, kajti Radič bo že napravil, da bo vse prav.
Zagreb se razvija v velemesto in reči moram: v lepo velemesto. Mladina goji z vso strastjo šport vseh vrst in Zagrebčane mnogo bolj zanima, kdo bo
lilnimi krogljicami ubil režim. — Enkrat jo ljudstvo res volilo režimovce, ker jih je sodilo po besedah; 18. marca se to ne bo zgodilo več, ker jih je spoznalo po dejanjih. — če je jugoslovansko ljudstvo zrelo in vredno nove dobe, bo lahko 18. marca voščilo sebi in državi: Srečno in veselo novo leto!
E. A. Mignet:
Zgodovina francoske revolucije.
1789—1814
(1. nadaljevanje.)
Novi kralj je našel finance, ki jim ni moglo odpomoči niti ministrstvo kardinala Fleury-ja (Flerija) s svojimi izboljšanji, niti ministrstvo abbeja* Ter-ray-ja (Terelja) s svojim bankerotom, našel je državno upravo brez vsakega ugleda, kljubovalen parlament, zapo-
*	Abbč se imenuje duhovnik brez do-ločencea službenega mesta.
zmagal pri prihodnji nogometni tekmi, kakor pa kdo bo prihodnji ministrski predsednik Jugoslavije.	—an.
Lastni ljudje jih obsojajo.
V	»Zarji« in »Delavskih Novicah« modrujejo, češ kako dobro politično potezo so napravili, da so se združili v Ljubljani s klerikalci proti naprednim socialističnim strankam. Mi smo jih dovolj svarili pred zvezo s klerikalci, ki so se 1. 1920, ko so bili na vladi, izkazali kot najhujši nasprotniki soci-jalističnega delavstva. Pa bilo je vse zastonj, šli so v tovarišijo, po kateri jih bo še zelo bolela glava.
Da je to naše naziranje, ki nam ga narekuje le naše socijalistično prepričanje, pravilno, to potrjujejo tudi glasovi hrvaškega socialnodemokratskega in komunističnega časopisja. »Slo-bodna Riječ«, znano glasilo soci-jalnih demokratov v Zagrebu, piše o »Zvezi delovnega ljudstva« sledeče: »Po našem mnenju so po teh občinskih volitvah napravile socijalistične stranke fatalno napako.« — »Na vsak način bi so moralo izogniti koaliciji s klerikalci, ki so ne samo politični, kulturni in socljalni reakcijonarci, marveč tudi neposredni nasprotniki razredno borbenih delavskih organizacij, ker jim postavljajo nasproti svoje črne, klerikalne delavsko organizacije.
Ne da se oporekati, da je tudi tako-zvana Bernotova skupina mnogo grešila na nezdravih razmerah v slovenskem delu socijalistične stranke. Vendar pa to ne bi bilo smelo Peričevo skupino okrog »Zarje« zapeljati na pot političnega pustolovstva, ki le še boli poostruje razmere v socijalistični stranki. Vsled tega, ker hoče biti dr. Perič ljubljanski župan po milosti klerikalcev, no more biti socijalistični župan, ker no bo Imel za seboj socijalistično večine, na katero bi se mogel opirati.«
»Borba«, glasilo hrvaških komunistov obsoja zvezo ljubljanskih komunistov s klerikalci rekoč, da »čeravno so demokrati danes največji nasprotniki proletarijata«, vendar komunistični proletarijat ne bi smel iti skupaj v volilni boj z meščansko stranko, kateri načeluje dr. Korošec. Komunisti ne bi bili smeli prezreti, da je klerikalna stranka v Sloveniji zagrešila nad komunističnim delavstvom najtežje zločine. Klerikalci bodo pri prvi vladni krizi šli v vlado, če se jim to le posreči. Toda oni sedaj še ne nastopajo odkrito in zato so poslali v boj pri ljubljanskih občinskih volitvah svojo podružnico — krščanske socijaliste.
Pa ravno s temi ljudmi so se zvezali komunisti iz »revolucionarnega oportunizma«, kakor pravijo. Toda komunalni program, na podlagi katerega so se združili s klerikalci, ne vsebuje niti sledu kake razredne borbe.« — »Tak oportunizem ima v sebi buržu-azni karakter. Zato pa je treba najodločneje obsoditi krivi ton, s katerim nastopajo »Delavske Novice«, ki proglašajo vsakega, ki ni njihovega ko-rumpiranega mnenja, za sovražnika enotne fronte, izdajalca in lakaja bur-žuazije ter agenta demokr. stranke.<
Res, dober in koristen poduk je to, ki ga dajejo hrvaški sodrugi — socija-
vedujoče javno mnenje. To so bilo tež-koče, ki jih je podedovala nova vlada od svoje prednice. Izmed vseh knezov je bil Ludvik XVI. vsled svojega mišljenja in svojih vrlin najsposobnejši za svoj čas. Ljudstvo je imelo že dovolj nasilja, on (Ludvik XVI.) je bil pripravljen, da se mu odreče; ljudstvo se je zgražalo nad drago razbrzdanostjo na dvoru Ludvika XV., on je ljubil čiste običaje in je imel malo drugih potreb; ljudstvo je zahtevalo razna izboljšanji, ki so bila neobhodno potrebna, on je uvideval javne potrebe in je smatral za svojo dolžnost, da jim zadosti. Toda bilo je ravno tako težko nekaj dobrega začeti, kakor slabo pridržati, kajti k termi je bilo treba moči, da se pripravi ali te, ki so vživali predpravice, do tega, da pripuste reforme, ali pa ljudstvo do tega, da trpi nerednosti in krivice. Ludvik XVI. pa ni bil niti reformator, niti depot**, manjkalo mu je jakega duha, ki je edin v stanu izvesti velike državne izpremembe, ter je ravno tako potreben
** samosilnlk.
Knito:
Srečno novo leto i
Z zabavami, s plesom in smehom bodo pokopavali 31. decembra staro leto, s petjem in godbo bodo sprejemali novo. — Časopisi izidejo v slavnostno povečani obliki, da bodo lahko več pisali, kot da bi napočila človeštvu nova doba.
1923... spremenila se bo številka letnice — meseci se bodo začeli šteti od začetka in — drugega nič... Kolo časa se bo vrtelo enakomerno dalje, le ljudje si bodo stiskali roke, želeč drug drugemu srečno in veselo novo leto; z ravnodušnim obrazom bodo izgovarjali te besede, kakor da govore o vremenu.
Kaj pomeni za proletarijat dan, ki se imenuje Novo leto, kaj je proletarcu na vseh voščilih?! Morda bo tega dne sijalo solnce zeleno, morda sc bo spe-, njalo nad njim zlato nebo? Za bedne in zatirane je novo leto le nadaljevanje gorja in ravno tega dne bodo najbolj trpko občutili, da se njihovo suženjstvo
vleče iz leta v leto in zdelo se jim bo, da so čas uklenili v leta samo zato, da se nudi navidezna izprememba onim, ki jim proletarske roke ustvarjajo vse dni življenja enako srečne in vesele... Proletarijat ne bo proslavljal novega leta, ker z njim še ni napočila tudi nova doba!
Režim, ki mu je vladal do danes, mu bo kradel in krnil težko priborjene pravice tudi preko novega leta. — Padli so oni, ki so ta režim ustvarjali, a s tem so naredili samo prostor drugim, kateri so jim bili v zatiranju in korupciji enakovredni tovariši- Narod jih je volil, in vendar so samozvanci! — Voljo večine so onemogočili, ker so odstranjali ljudske zastopnike, da so si tako ustvarili umetno večino, ki je večina nasilja, in zagospodovali. — Zanetili so med brati spor in na njem gradili koristo-lovstvo.
Majejo sc temelji režima in korupcije!
18. marec bo za jugoslovanski proletarijat Novo lfcto, tega dne bo z vo-
Iističnim hlapcem črnega terorja v Ljubljani. Samo dvomimo, če se jih bo kaj prijelo, kajti zdaj delajo »revolu-cijonarji« iz oportunizma — pri klerikalcih eksercicije in bodo menda že pri volitvah župana nastopili s svetinjicami okrog vratu. Bog blagoslovi njihovo revolucijonarno delo!
Kdo Je imel prav? Finančni politiki okrog »Slovenca« so g. Plavšiča povzdigovali v deveta nebesa, ko je pričel »dvigati« in »stabilizirati« našo valuto. Trdili so, da je stabilizacija prav gotova stvar. Gospod Plavšič je mojster, on razutaie! — Mi smo trdili vedno nasprotno in dokazali, da vsa »umetnost« g. Plavšiča ne bo držala. Povedali smo, na kak način ta gospod valuto dviga — z dolarji — in ko mu bodo ti pošli, bo to »dviganje« zopet fuč. »Slovenec« in »Jutro« sta sc nam smejala. — In danes je valuta zopet fuč — ker so dolarji fuč. — Gospodje okrog »Slovenca« ter »Jutra« so poslali g. Plavšiča najprej v — bolnico, ker se je baje prevzdignil, sedaj pa je moral kljub nevarni bolezni — oditi.
Tovariši! Somišljeniki!
Preglejte volilne imenike, da se prepričate, če so vsi1 naši somišljeniki vpisani v volilni imenik! Zahtevajte pri občinskem uradu vpis vseh somišljenikov, ki so izpuščeni iz imenika! Vpis lahko zahteva vsak voli-lec-somišljenik zase ali pa tudi za druge somišljenike, ki niso vpisani v imenik! Reklamacij ne morejo napraviti organizacije v svojem imenu, ampak le posamezni volilci!
Vse reklamacije morajo biti izvršene do
6. januarja 1923.
Svetovni pregledu
Enotna fronta proletarijata.
lnternacijonalni komunistični kongres v Moskvi je poslal na drugo, drugo in pol internacijonalo ter na internacionalno strokovno zvezo v Amsterdamu »odprto pismo« s pozivom, naj sklene proletarijat enotno fronto proti ofenzivi svetovnega kapitala.
•Sklenjena fronta proletarijata proti vedno bujnejše razvijajočemu se svetovnemu kapitalizmu, bi bila, tako pravijo od komunistov pozvane zgoraj navedene internacijonalne organizacije, brezdvomno nujno potrebna. Toda izkušnja je dokazala, da s komunisti ni mogoče vpostaviti enotne proletarske fronte. Navedene internacijonalne organizacije ne morejo imeti, s komunistično internacijonalo ničesar skupnega. Komunisti so do sedaj proletarijatu več škodili, kakor vsi kapitalisti skupaj. Komunistom tudi ni za enotno fronto iz te«a vzroka, da bi proletarijatu pomagali, oni bi želeli skupno fronto le radi tega, da bi razbili mogočno, do sedaj od komunistov prosto, socialistično organizacijo v Nemčiji in Angliji Na moskovskem kongresu so to odkrito povedali. Sinovjev je namreč rekel: »Taktika enotne fronte je najboljše sredstvo, da se pridobi večina delavskega razreda, in ta taktika je nam prinesla že mnogo uspehov. Mi smo
vladarjem, ki hočejo svojo moč omejiti, kakor onim, ki jo hočejo povečati. Ludvik XVI. je imel bister um, pošteno^ dobro srce, toda njegovemu karakterju je primanjkovalo energije in vstrajnosti. Njegovi načrti za izboljšanje občega stanja so zadeli na nepredvidene zapreke, ki jih ni umel premagati. Njegovo vladanje je bilo do upostavitve državnih stanov le cela vrsta izboljševalnih poskusov brez pravega rezultata.
Da je kralj pri nastopu vlade imenoval Maurepas-a (Morepa-ja) za prvega ministra, je zlasti pripomoglo k temu, da je kazala njegova vlada nekaj neodločnega. Mlad, kakor je bil, prežet zavesti, kake dolžnosti ga čakajo in da jim ne bo mogel biti* kos, se je zatekel k izkušnjam 73 letnega starčka, ki je padel pod Ludvikom XVI. v nemilost, ker se je uprl proti metresam. Toda namesto modrijana je našel le dvorjana, čegar nesrečni vpliv se je kazal v njegovem celem življenju. Maurepas se je brigal kaj malo za dobrobit Francije in slavo svojega gospodarja, pazil je edino na to, da ne izgubi kraljeve naklo-
dosegli že to, da delavci ne dolže več komunistov, da razdirajo delavske vrste, temveč posrečilo se nam je spraviti med delavstvo misel, da so razdora krivi socijalisti.«
Kakor se vidi, bi bilo komunistom za enotno fronto samo radi tega, da bi dobili možnost še nadalje cepiti proletarske vrste in kovati svoj politični kapital. Z ljudmi, ki so že opetovano rekli, da so jim kapitalisti bližji od socijall-stov. seveda ne more biti nobene skupnosti.
ČEHOSLOVAŠKA.
Češki zunanji minister dr. Beneš o slovanski vzajemnosti
Govor na slovanskem dijaškem kongresu v Pragi 17- t. m. je bil v Pragi otvorjen kongres slovanskega dijaštva. Pri tej priliki je govoril tudi zunanji minister dr. Beneš o kulturnih nalogah slovanskega dijaštva z ozirom na sodobne politične razmere. Dr. Beneš je rekel med drugim, da se mora naziranje o slovanski politiki na podlagi nove povojne organizacije popolnoma reorganizirati in sicer v političnem, kulturnem in gospodarskem smislu. Ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da so diference med dvema samostojnima narodima bolj nevarne, kot prej, ko naroda nista bila samostojna in so se diference zadele enostavno zatiralca.
Cela vrsta političnih vprašanj je danes popolnoma drugega značaja, kakor pred vojno. Tako izgteda n. pr. problem jugoslovansko - čehoslovaške edinosti danes popolnoma drugače in kaže znake, na katere pred vojno niti mislili nismo in ki so značaj tega vprašanja popolnoma prevrgli. V gospodarskem oziru so * slovanski narodi manj razviti, kakor zapadno-evropskl Slovanska gospodarska politika bo morala gledati, da doseže s tesnim gospodarskim sodelovanjem višjo gospodarsko stopnjo, da tako prepreči, da Slovani ne postanejo žrtev gospodarske politike drugih, neslovanskih narodov. V kulturnem oziru se bo gojila slovanska kulturna politika, ki mora imeti značaj vzajemnosti vseh slovanskih narodov.
—	Tako dr. Beneš. Po našem mnenju ima mož prav.
POLJSKA.
Novi predsednik poljske republike. 20. t. m. je bil izvoljen novi predsednik poljske republike. Volitev je bila hitro izvršena, ker sta bila samo dva kandidata. Odkar je bil umorjen predsednik Narutowicz, je hrpene-nje po predsedniškem mestu vidno ponehalo. Desnica je kandidirala predsednika akademije znanosti v Krakovu, Kazimirja Moiavskega, levica pa bivšega ministra notranjih zadev Stanislava Wojciechowskcga. Kakor je iz opisa poljskih razmer v prejšnji številki razvidno, je bilo z gotovostjo pričakovati, da bo izvoljen kandidat levice. Oddanih je bilo 535 glasov, od teh 519 veljavnih. Stanislav Wojciechowski je dobil 298, Kazimir Morawski 221 glasov.
Predsednikom poljske republike je bil torej izvoljen Stanislav Woidechowskl.
Kakor njegov umorjeni predsednik je tudi Wojciechowski član »Piasta«-
njenosti1. V gradiču Versailles (Versej) samem, kjer je imel stanovanje, ki je bilo v zvezi s kraljevim, je vznemirjal Ludvikov duh ter povzročal, kakor v državnem svetu, pri njem neodločnost. Navadil ga je na polovične odredbe, iz-preinembe sistema, na nedoslednosti v vladanju in predvsem na potrebo, da store vse drugi, sam pa, da ne napravi ničesar. Maurepas je določal ministre, ti so se vzdržavali pri njem na isti način, kakor se je od vzdrževal pri kralju v milosti. V strahu za svoj ugled je za-branjeval dostop k ministrstvom možem, ki so imeli med ljudstvom kaj vpliva, ter je imenoval novince, ki So potrebovali njega, da vzdrže same sebe in iz-vedjo svoje reforme. Poklical je kot ministre drugega za drugim: Turgota (Tirg6ta), Maiesherbes-a (Maleserba) in Necker-ja, od katerih je izvajal vsak na svojem polju vladna izboljšanja. Od teh treh se je posrečilo le Neckerju*,
* Necker je bil inozemec, protestant, rojen 1732 v Ženevi, odkoder se Je 1750 priselil v Pariš, kjer si je pridobil kot bankir v kratkem veliko premoženje.
Njegova osebnost je bila do sedaj znana le njegovim ožjim strankinim prijateljem. Rojen je bil leta 1869 v Kališu in je dovršil matematični oddelek visoke šole v Varšavi. Ker je prišel v svojih mladih letih z ruskimi oblastmi v konflikt, je zbežal v Pariz, kjer si je služil kruli kot stavec. Toda ruska vlada, katera ga je zasledovala, je izposlovala, da je moral zapustiti Pariz. Podal se je v London. Ko se je vrnil v domovino, se je bavil z organizacijo zadružništva ter bil imenovan ravnateljem kooperativnih zadrug. Zraven pa se je udeleževal gibanja poljske socijalistič-ne stranke. Leta 1917 se je preselil v Moskvo, kjer je vodil skupno politiko v Rusiji živečih Poljakov. Leta 1919 je postal minister notranjih zadev. V parlament je bil izvoljen pri zadnjih volit-val kot kandidat po Wytošu zastopane ljudske stranke.
Sodna obravnava proti morilcu predsednika Naru-t o w i c z a. Obravnava proti morilcu predsednika Narutowicza se bo vršila dne 29. t- m. Morilec Niewiadomski ne pride pred vojaško sodišče, ampak le pred poroto.
RUSIJA.
Komunisti proti socijali-stom. Te dni je končal proces komunistov proti socijalistom. 11 socijalistov je bilo na smrt obsojenih. Kakor se vidi, nastopajo komunisti proti socijalistom jako strogi. Napram kapitalistom so mnogo uljudnejši.
Zopet gospodje v Rusiji. Ruski boljševiki so odpravili svojčas tudi naslov »gospod«. Nikomur se ni smelo reči gospod, temveč le tovariš. Kakor pa so boljševiki s časom vpeljali zopet kapitalistični red in zavrgli komunizem, tako so tudi privlekli na dan zopet naslov gospod. Nič več torej: tovariš Ljenin, Trotzkij itd., temveč od sedaj naprej lepo: gospod Ljenin, Trotzkij itd. Prvič se je zopet rabil ta izraz o priliki razorožitvene konference, ki se je vršila v Moskvi.
AVSTRIJA.
Draga smrt. V Avstriji je hudo živeti, pa še hujše umreti. Na Dunaju so pogrebni stroški naravnost ogromni. Pogreb drugega razreda stane 4,135.360 kron, pogreb tretjega razreda pa 2,883.880 kron. Dunajčani so mnenja, da bi bilo dobro, če bi jih smrt tako dolgo ne obiskala, da dobe boljšo valuto in cenejše pogrebe.
S padanjem cen ne bo nič. Nekaj časa je izgledalo, da bodo začele cene padati. V istini so postali nekateri predmeti že cenejši. Toda Avstrija je država, ki je odvisna od tuje milosti in tuja milost hoče imeti za svoje »usmiljenje« vedno bogate obresti. Avstrija je dobila posojilo. Za to posojilo je treba plačevati obresti. Da more to storiti, mora imeti dohodke. In tako je povišala Avstrija carino na najvažnejše življenske potrebščine. Carina za sladkor n. pr. je bila ravno pred božičem podvojena. Avstrijci so zelo hudi, da jim je vlada vzela na ta način sladke potice, ali pa jim jih vsaj znatno podražila. Vse to bo seveda zabranjevaJk), da bi cene padale. Kdor pade tujcem v roke, ta ne more pričakovati nič dobrega.
kot fin. ministru, ki je bil imenovan le radi tega, da bi preskrbel dvoru denar, deloma urediti finančne razmere. Njegove ideje so bile modre in prave; hotel je dohodke in izdatke na ta način izenačiti, da zmanjša izdatke, si v normalnih časih pomaga z davki, posojila pa najme le v najskrajnejši sili, če se izkaže, da je treba tudi potomce obdavčiti, ker bodo imeli od teh izdatkov iste koristi kot sedaj živeči državljani; davke naj bi nalagale in zbirale pokrajinske skupščine in da se olajša posojila, naj se polagajo obračuni. — Toda tudi on ni bil srečnejši od svojega prednika. Njegovi prihranki so ozlovoljili dvorjane; delo pokrajinskih skupščin ni ugajalo parlamentom, ki so hoteli obdržati zase monopol odpora. 1781. leta je moral odstopiti, nekaj mescev po tem, ko je obelodanil računsko poročilo o financah ter s tem Francijo seznanil z razmerami v državi in za vedno onemogočil, da se povrne še kedaj absolutna vlada.
Kmalu po njegovem odstopu je umrl Maurepas. Njegovo mesto pri
Ali je sežiganje mrličev dovoljeno? Dunajska občina, ki je v socijalističnih rokah, je sezidala m sežiganje mrličev krematorij. Vlada p^, ki je v rokah klerikalcev, je rekla, da je sežiganje mrličev prepovedano in je dunajski občini prepovedala odpreti krematorij. Dunajski župan pa je zažvižgal na vladni ukaz in dal povelje, da se mora pričeti s sežiganjem. Avstrijski zakoni namreč nikjer ne omenjajo sežiganja mrličev. Radi tega, pravi vlada, to so klerikalci, je sežiganje nedopustno. Socijalisti pa zopet trdijo, da je ravno radi tega sežiganje dovoljeno, ker ga zakon ne prepoveduje. V Ljubljani hvala bogu, do takega prepira ne more priti. Prvič nimamo krematorija, drugič pa so naši socijal-ni demokrati v sladkem objemu s klerikalci. Kvečjemu pride do notranjega prepira, kdo bo poljubil prvi škofu nogo, ali Perič ali Lemež ali Gosar. To pa niso bogokletni, temveč bogoljubni prepiri.
OGRSKA.
Ogrski grofi hočejo popraviti svetovno zgodovino.
Kakor znano, razvija »krščanska« vlada na Ogrskem naravnost strahovit teror. Da je ljudstvo s tako vlado nezadovoljno, je umevno. Vlada to tudi čuti in raditega bi rada odvrnila pozornost ljudstva od sebe na druge stvari, ako je začela proces proti grofu Mihaelu Karoly-ju. Karoly je bil predsednik ogrske ljudske republike po preobratu. Pri delavstvu in kmetih je Ka-roly še v najboljšem spominu, ker je začel izvajati agrarno reformo in ponudil vsa svoja velikanska posestva ogrskemu ljudstvu. Svojih namenov ni mogel izvesti, ker so komunisti vrgli ljudsko in vpeljali sovjetsko republiko. Komunisti so kmalu doživeli polom, za njimi pa so prevzeli vlado današnji »krščanski' možje«. S tem je seveda padla agrarna reforma v vodo in ljudstvu ni ostalo nič drugega, kakor spomin na Karoly-ja. Ta spomin pa hočejo današnji krščanski možje, ki so na vladi, kolikor mogoče zatreti. Naprtili so Ka-roly-ju proces, obtožili ga vseh mogočih zločinov, med drugim tudi, da je zapravljal državni denar. Tri leta so iskali dokazov, niso jih našli. Izkazalo se je edino to, da Karoly niti tedaj ni dobil plače, ko je bil predsednik republike. Služil je svoji državi zastonj. Da bi mogli Karoly-ja vendar le obsoditi so prišli sedaj na novo zvijačo. Popraviti hočejo tok svetovne zgodovine. Feldmaršala bivše Avstrije Conrad in Kovess sta pripravljena pred sodnijo priseči, da bi bila Avstrija v vojski zmagala, da ne bi delal Karoly proti njenim interesom. Edinole Karoly je kriv, tako pravi maiarska »krščanska« gospoda, da sta Nemčija in Avstrija prepadli.
Zanimivo bo zvedeti, kaj bo rekel na to edini dobri prijatelj mažarskih »krščanskih« gospodov, signor Mussolini, ki trdi, da je porazila Nemčijo in Avstrijo edinole Italija s svojo velikansko zmago pri Vittorio Veneto.
Ker sc pa tiče zmaga v svetovni vojni končno tudi entente, se je začela tudi ona brigati za gospode, ki hočejo
Ludviku XVI. je zavzela sedaj kraljica. Ta dobri, toda slabotni knez je potreboval vodnika. Njegova mlada, lepa, agilna, častihlepna soproga je zadobila nad njim vso oblast. Reči se pa more, da se je Marija Terezijina hči spominjala preveč ali premalo na svojo mater: bila jo v vladanju prelahkomiselna in je izrabljala svojo moč le v to, da jo je izročala možem, ki so povzročili propast države in nje same. Maurepas, ki ni zaupal dvorjanskim ministrom, je izbiral vedno ljudstvu prijazne; sicer jih ni podpiral, toda če prav se ni uresničilo dobro, vendar se ni množilo zlo. Po njegovi smrti so sledili ministri-dvorjani ljudstvu prijaznim in so s svojimi napakami pospešili krizo, kateri so se hoteli izogniti prejšnji ministri s svojimi reformami. Z izmenjavo vodilnih oseb se je menjal tudi upravni sistem. To je pravi začetek revolucije. S tem, da so se opustile reforme in se je povrnil nered, so je pospešil njen izbruh, zvišala njena sila. —
Necker je imel že 2 naslednika, ne da bi ga bila mogla nadomestiti, ko so
popravljati svetovno zgodovino, in Ma-žari so nato takoj ustavili tožbo ter sc zaenkrat tako izognili blamaži.
Brezposelnost. Brezposelnost v Avstriji strahovito narašča. Cele armade delavstva so brez dela. V takih razmerah delavstvo silno trpi. Vlada sicer podpira brezposelne, toda žalibog »e vse, pa tudi oni, ki so podpore deležni, od nje ne morejo živeti, ker je premajhna. Strokovne organizacije so vpeljale dobro organizirano pomožno akcijo in čuditi se je, kako tudi delavstvo samo ume pomagati, kjer le more. Res nekaj ima Avstrija, za kar jo lahko zavidamo to je: naravnost izborno organizirano delavstvo.
ITALIJA.
Lahi zopet enkrat v Tripolisu tepeni. Angleški listi poročajo, da so bili Lahi v Tripolisu zopet pošteno tepeni. Bežali so v glavno mesto Tripolis, okrog katerega so poicivuli bodečo žico. Sedaj se pripravljajo baje na ofenzivo. Zakaj ne pošljejo tja fašistov? Menda jim pa arabski smodnik ne diši.
Izvedbafašistovskega programa. Mussolini naznanja, da bo postavil na vsa važna uradniška mesta fašiste. Organiziral bo železnice in odpustil za enkrat 60-000 železničarjev. Ko bodo železnice vsaj malo v redu, jih bo dal privatnemu kapitalu v najem. Sedaj so laške železnice v tako slabem stanju, da jih nihče ne mara.
Težko gospodarsko stanje. Mussolini si je najbrže vladanje lažje predstavljal. Dokler je komandiral samo fašistom, je šlo naravnost imenitno. Vse se je zgodilo, kar je ukazal. Kot diktator Italije pa je naletel na težkoče, katerim tudi on, poglavar vseh fašistov, ne bo kos. Tudi gospodarstvo Italije trpi vsled povojnih razmer, trpi tembolj ker pravzaprav še nikoli urejeno ni bilo. Državno gospodarstvo je naravnost obupno. Proračun izkazuje 5 milijard lir izgube. Pet milijard je Italija v enem letu več izdala, kot prejela. Pri tem pa ne plačuje od začetka vojne nobenih dolgov, niti obresti dolgov. Ko Mussolini še ni bil na vladi, jo očital laškim državnikom, da upropaščajo Italijo, ker ne znajo napraviti v državnem gospodarstvu reda. Sedaj vlada sam, toda državnega gospodarstva še ni spravil v red. Po najnovejših vesteh se hoče sedaj spraviti na to, da izenači državne dohodke in izdatke. Zanimivo je, da si kljub temu, da ima moč, kakor noben drugi ministrski predsednik, sam ne upa Iti na delo. Državno gospodarstvo naj mu uredita zasebna inicijativa in privatni kapital. V to svrho hoče dati v najem vse laške državne železnice, telefon, brzojav in pošto privatnim podjetnikom. Isto misli napraviti z vsemi drugimi podjetji, ki so danes državna last. Ta misel iz strogo kapitalist, gospodarskega naziranja ni napačna, toda kaže očitno, kako malo državn. talenta ima Mussolini. Človek, ki se ima za poklicanega, da reši narod, mora pač imeti najmanj tudi gospodarsko-organi-zatorične zmožnosti, da izvede rešitev Sam. Mogoče, da se bo privatnemu kapitalu posrečilo spraviti državno bilanco
se 1783 obrnili na Calonne-a (Kalon). Calonne je bil drzen, nadarjen, zgovoren, izboren delavec, okretnega in plodovitega duha. Bodisi, da se je zmotil, namenoma, si je izbral za upravo sistem, ki je bil Neckerjevemu ravno nasproten:	Necker je svetoval štedenje,
Calonne ja zastopal zapravljivost: Nek-kerja so vrgli dvorjani, Calonne se je hotel nanje opreti. Kraljico je prepričal o točnosti svojih domnev z veselicami, velike gospode s pokojninami; spravil je v finančne posle precej gibanja, da bi s številom in lahkoto svojih podjetij uveril vse o pravilnosti svojih naziranj; celo kapitaliste je zapeljal s tem, da je spočetka točno plačeval svoje obvezno* , sti. (Naposled je s svojimi posojili izčrpal Hudi kredit, ki ga je pridobilo vladi Neckerievo umno postopanje. Ko je prišel tako daleč, da je zapravil ta vir, ker se ga ni znal posluževati zmerno, se je moral zateči k davkom, če si je hotel podaljšati svoje ministrovanje. Toda na koga naj bi sc bil obrnil? Ljudstvo ni moglo več plačevati, privilegiranci niso hoteli nič žrtvovati. Kljub temu se .te bilo treba za nekaj odločiti. Calonne je torej skfical za 22. februar 1787 sktip-
v red. Nikdar pa se mu ne bo posrečilo osrečiti srca Italijanov, ki bodo morali za ta način zdravljenja svojega državnega gospodarstva položiti na altar svojo lastno socijalno in gospodarsko propast. Ne, ne, signor Mussolini ni tisti državnik, za katerega se ga je imelo ob njegovem nastopu. Kakor se sedaj stvari razvijajo, so že danes lahko z gotovostjo trdi, da Mussolini ne bo osrečil ne Italije, ne Italijanov.
Strah Italije pred bodočnostjo. Svetovno politični položaj je danes tak, da se je bati najhujšega. Uničeno gospodarstvo, silni dolgovi in nesrečna politika evropskih državnikov, bodo napravili v doglednem času iz Evropo puščavo. To nikakor ni pretirano, vsi bivši državniki pridigujejo to. In tudi Mussolini se boji. On ima dovolj vzroka, da se boji. Laški senator Cir-meni je napisal članek, v katerem predvideva vse grozote, ki utegnejo zadeti človeštvo in posebej še Italijo, ako se evropski državniki, predvsem naglaša državnike Francije, o pravem času ne streznijo. Mirovne pogodbe danes ne drže več, to so jasno pokazali Turki, ki so zagrabili za meč in zmagoslavno pohodili vso svečano mirovno pogodbo. Kdo jamči, da istega ne napravijo Nemci, ako se jih požene v obup. Nemci se bodo vrgli v naročje Rusom in Turkom, nastala bo zveza od Severnega morja do Indije in zbogom Evropa, zbogom tudi vse, kar je pridobila Italija v vojni. Pristavimo še, da je Cirmeni Mussolinijev prijatelj. Da, da, gospodom se oglaša vest. Krivica trpi le nekaj časa, tudi Italijani bodo to skusili na lastnem telesu.
GRČIJA
Protirevolucija. Odkar so izgnali kralja in usmrtili ministre, vlada v Grčiji revolucionarni oficirski komite. Ljudstvo pa menda z vlado teh oficirskih revolucionarjev ni preveč zadovoljno. kajti vesti, ki prihajajo iz Grčije, trdijo, da stoji Grčija pred protirevolucijo. Ta nova protirevolucija bo naperjena v prvi vrsti proti militaristom. Najuplivnejši oficirski revolucionarji že zapuščajo Grčijo.
NEMČIJA.
Kako dela Nemčija. V Nemčijo je prišlo pred kratkim nad 1000 mladeničev iz republike Buhara (Ruska Azija), da se izuče v nemških šolah in delavnicah. Nemška vlada jih je nastanila v Berlinu ter preskrbela zanje vse potrebno. Tako si pridobiva Nemčija naklonjenost narodov tiho in mirno.
Nezadovoljstvo med nemškimi železničarji. Slabo denarno stanje nemških državnih železnic, katero se vkljub visokim tarifom ne more izboljšati, je privedlo upravo do tega, da je odpovedala 25.000 uslužbencem službo. Uslužbenstvo je s tem korakom železniške uprave tembolj nezadovoljno, ker se je odpovedalo samo nižjim uslužbencem, ne pa tudi višjim uradnikom, katerih je očividno preveč. Ker je osobje že radi obstoječe draginje že itak ozlovoljeno, ni izključeno, da pride radi takega postopanja do resnejših posledic. ,
ščino odličnih mož* k prvi seji v Versailles (Versej). Toda sistema, ki se jo opiral na razsipnost, je moralo biti konec, kakorhitro se je obrnil na tujo pomoč. Minister, ki se je povzdignil s tem, da je dajal, se ni mogel držati na površju, kakorhitro je kaj zahteval.
»Notabli«, ki jih je izbrala vlada iz visokih krogov, so tvorili neko uradno skupščino, ki ni imela samostojnega obstoja, pa tudi nikakega poverenja. Samo da bi se izognil parlamentom in državnim stanovom, je ustvaril Calonne podrejeno skupščino, ki bi jo lažje uporabljal v svoje namene'. Ker pa je obstojala iz samih privilegirancev, je bila malo pripravljena kaj žrtvovati, še manj pa je hotela slišati o tem, ko je zagledala pred seboj prepad, ki ga je kopala nenasitna uprava. S strahom je vzela na znanje, da so narasla posojila
*	Takozvani »noiables«, ki jih je vlada pozvala kar na svojo pest in po lastni izberi, po Številu 144, so bili nadškofje in škofje (14), člani parlamentov (38), princi (7), vojvode in plemiči (36), državni svetniki (12), zastopniki deželnih stanov (12) in zastopniki mest (samo 25).
NORVEŠKA.
Norveški komunisti izstopijo iz III. internacijonalc. Izvrševalni odbor norveške komunistične stranke je sklenil deželnemu zastopstvu in deželnemu zboru stranke predlagati, da naj nikar ne sprejmeta pogojev, ki jih je stavil moskovski kongres in naj norveška komunistična stranka izstopi iz komunistične internacijonale.
KDO JE KRIV?
Po svetovni vojni izdajajo vse nekdaj merodajne osebe svoje spomine. Tudi bivši cesar Viljem II. je napisal nekaj sličnega. Vsi ti spomini, pa naj jih je napisala katerakoli oseba, imajo neko veliko sorodnost. V vseh se zrcali velikanska pisateljeva modrost. Pisatelj je namreč že prej vse vedel, kako se bo godilo, toda žalibog ni imel tiste moči, da bi preprečil vso to velikansko nesrečo, ki je zadela človeštvo. Da, če bi bili njega ubogali, bi bilo vse prav, tako pa je vse narobe. Čudno je le to, da pridejo vsi ti velikani do pameti šele sedaj, ko so Izgubili moč. Kdo pa je vendar zagrešil vso človeško nesrečo, ako ne ti mogočneži, ki pišejo sedaj spomine in dajejo lepe nauke, ko pa so imeli moč, so delali eno pogreško za drugo. Seveda sedaj, ko je polom gotov, bi se radi oprali in pravijo, da so oni vedno dobro hoteli, toda tega niso mogli izvesti. Kdo, za boga, pa jih je v tem oviral?
Tako piše bivši ministrski predsednik Nitti po vseh velikih evropskih listih o velikanski nesreči, ki bo zadela Evropo, ako se merodajni evropski politiki pravočasno ne spomnijo in ne krenejo iz popolnoma ijapačnih potov. G. Nitti ima popolnoma prav. Toda, kako je to, da pride Nitti do te pametne trditve šele danes. Pred dvemi leti je bil še laški ministrski predsednik. Imel je veliko moč. In tedaj, ko je imel to moč, je delal ravno to napačno politiko kakor oni drugi danes. On se jezi na Francijo in Anglijo, toda on je delal s tema dvema državama roko v roki. Danes piše, da se drugih narodov ne sme zatirati, ko pa je bil laški ministrski predsednik, bi bil Jugoslovane najraje pojedel. Danes, ko nima več moči, pa je postal naenkrat pameten.
Bije se velik časnikarski boj med dvema politikoma, ki sta imela največji vpliv na dogodke po vojni. Eden od njih je pred tedni svoj veliki vpliv izgubil in takoj je postal pameten. Bivši angleški ministrski predsednik, Lloyd George, in sedanji francoski ministrski predsednik Poincare, sta si skočila v lase. Lloyd George, še pred nekaj tedni najvplivnejši mož sveta, je danes samo navaden poslanec angleškega parlamenta, razen tega še voditelj politične stranke, ki je napram vladni stranki v veliki manjšini. In sedaj, ko ne šteje več toliko, je začel pisati članke. Vsi veliki listi so javili, da bodo prinesli tekom tega meseca večje število Lloyd George-vih člankov. Nedavno je izšel prvi, ki se peča s francosko politiko. LIoyd George pove v tem članku, kakor vsi oni velikani, ki so pisali pred njim, da je zbog napač-
v malo letih na 1646 mil. in da znaša letni primanjkljaj na dohodkih 140 milijonov. To razodetje je pokopalo Ca-lonnes-a. Na njegovo mesto je stopil njegov nasprotnik v skupščini, nadškof Brienne (Bričn). Ta je mislil, da ima večino skupščine na svoji strani, ker se je proti Calonnes-u postavila na njegovo stran. Toda privilegirance je ravno tako malo mikalo doprinašati žrtve Bri-enne-u kot njegovemu predniku; podpirali so njegove napade, ki so bili njim v korist, ne pa njegovega častihlepja, za katero se niso prav nič ogrevali. Pred-bacivali so mu celo*, da hoče delati brez vsakega načrta. Toda Brienne ga sploh imeti ni mogel: da bi po Calonnesovem vzgledu še nadalje razsipaval, ni bilo dovoljeno, da bi se pa vrnil k Necker-jevi štedljivosti, ni bilo več časa. Treba je bilo torej preskrbeti dohodke iz davkov, čemur se je upiral parlament, ali potom posojil, za kar ni bilo kredita, ali pa od skupščine privilegirancev, ki tudi ni hotela v tem oziru ničesar ukreniti.
(Dalje prih.)
ne politike polom Evrope gotov. Le ako se pravočasno krene na druga pota, je rešitev še mogoča. Vseh teh zmed pa je v prvi vrsti kriva Francija, ki s svojo brezglavo politiko tira Evropo v pogubo. Francija se Nemčije boji, da trepeče pred njo. In prav ima, pravi Lloyd George. Nemčije se je treba bati. Toda Francija dela napram Nemčiji neumno politiko s tem, da ji hoče vzeti nemško ozemlje. In od te politike Francije ni mogoče odvrniti. Lloyd George je ponudil Franciji, ako opusti svojo brezglavo politiko, v slučaju vojske vso angleško pomoč. Le Amerika in Anglija moreta varovati Francijo pred Nemčijo. Toda Francija je to ponudbo odklonila.
Komaj je ta članek izšel, že se je oglasil francoski ministrski predsednik Poincare in rekel, da je vse to, kar je napisal Lloyd George, neresnica. Francija bi pač rada prejela pomoč Anglije, toda Anglija je ni ponudila v tej meri, kakor to piše LIoyd George. Poincare pravi, da je ponudila Anglija samo neko megleno pomoč za dobo 10 let. Ko pa je Francija zahtevala vojaško konvencijo, ni hotela Anglija o tem ničesar slišati. Ako se Anglija zaveže, kakor je to običajno, podpreti Francijo v slučaju, da jo napade Nemčija, bo Francija to z veseljem sprejela in bo vodila seveda potem tudi drugo politiko.
Lloyd George je načel torej jako kočljivo, ob enem pa tudi aajmerodaj-nejše vprašanje. Zakaj načenja to vprašanje šele sedaj, ko ni več najvplivnejši mož? Ali ga ni mogel rešiti v dolgih 4 povojnih letih? Če se v resnici tako zavzema za mir, bi se mu kaj lahko posrečilo spraviti svetovno politiko na drugi tir. Toda tudi on išče krivce sedaj, ko nima več moči.
DNE 6. JANUARJA 1923 MORAJO BITI POVSOD VSI NAŠI TOVARIŠI - SOMIŠLJENIKI VPISANI V  VOLILNI IMENIK!
Poročila z dežele.
Celje. (O d g o v o r g. Milanu Čohu, dopisniku' »Republikanca« v M a r č j i vasi.) — Ni sicer vredno odgovarjati na Vaš dopis, katerega ste priobčili v 3. številki »Republikanca« z dne 14. dec. t. 1., ampak samo resnici na ljubo in v svrho pojasnila širši javnosti, ki Vas ne pozna, pišem sledeče: Dne 15. oktobra t. 1. sem imel shod v Šmarju pri Jelšah, ki je trajal do 12. ure dopoldne, nakar sem moral kot človek nekaj jesti, ker ob dveh pop. pa je bil napovedan shod za Sodno vas, ki je oddaljena od Šmarja kakih 12 — 15 km. Seveda sem moral vzeti voz, ker se v eni uri pač ne more priti peš iz Šmarja v Sodno vas. Potek shoda v Sodni vasi pa je bil sledeči: Navzočih je bilo kakih 30—35 ljudij, ki so po izjavi g. Hajnšcka prišli sami prostovoljno na shod in ni res, da ste jih Vi pripeljali. Shod je otvoril tov. Ander-luli, župan v Šmarju pri Jelšah, z lepim uvodnim nagovorom, v katerem je razložil gibanje NSS v šmarsko-rogaškem okraju ter orisal kmetski program NSS. Njegov govor so odobravali vsi navzoči (če Vi ne, je postranska stvar). Nato je podal tov. Anderluh kot predsednik shoda besedo meni. Razložil sem mirno celotni program NSS in politični položaj v naši državi, pri čemer sem seveda moral ožigosati škodljivost Radičeve pasivne politike, kar so uvideli in priznali vsi razun Vas mogoče, zlasti pa še neki hrvatski kmet, ki je doma iz bližnje vasi preko Sotle, ki je Vam in g. Radiču zasolil par grenkih. Nato ste začeli Vi govoriti o SRS in o Radiču itd., a niti pravega programa niste znali ter ste v debati z menoj žalostno pogoreli, tako da so se Vam vsi navzoči, Vaši lastni sosedje, začeli smejati in Vam klicali, da je bolje, če utihnete. Tov. Anderluh je nato shod zaključil, ker smo so morali takoj odpeljati — ura je bila že pet in vlak odhaja iz Grobelnega ob pol 7. uri. S shodom, kot začetnim shodom, v takozvani zibelki SRS smo bili prav zadovoljni in bomo po želji nekaterih navzočih priredili, čimpreje drugi shod. Vse drugo kar pišete o mojem preble-denju itd., pa je neresnica in se bova o tem pogovorila na pristojnem mestu. — Kar se pa tiče Vaše trditve, da sem
neko žensko nagnal iz pisarne dr. Ogrizka, kjer sem nastavljen, sem se informiral pri g. dr. Novačanu, ki mi je rekel, da je bila to baje Vaša lastna žena, ki je prišla prosit v pisarno, naj bi se čakalo z dražbo proti Vam v zadevi g. Murkota. Sami me silite, da to stvar javno razjasnim. Torej dobro! Vi dobro veste, da sem Vam v zadevi g. Murkota iz kulance in na lastno odgovornost podaljšal trikrat rok za plačilo in čakal z rubežnijo, ker ste rekli, da Vam bo g. Radič posodil denar in da boste plačali. Trikrat pa ste me po domače povedano —■ potegnili! — Končno sem imel še raditega sitnosti in smo morali predlagati dražbo Vaše posestne polovice. Ce sem potem Vaši ženi odrekel nadaljno čakanje, oziroma umaknitev dražbenega predloga, se ne spominjam in je mogoče, da sem ga z ozirom na Vaše postopanje odločno odklonil, nikakor pa ne morem verjeti, da bi bil pri tem rabil besede »marš ven«, ker ni to moja navada. — S tem je zame debata po časopisju z Vami končana, nadaljevala pa jo bova pri kr. okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah. — Celje, dne 20. decembra 1922. — 'Rudolf I)o-bovišeli, odvetniški kandidat.
Maribor. — Onečaščenje pokopališča. Pod tem naslovom prinaša »Slov. gospodar« v 45. št. t. 1. name napad, v katerem se v svoji sveti besnosti huduje nad nagovorom, v katerem sem se spomnil na dan Vseh svetnikov na pokopališču svojega rojstnega kraja v vojni padlih tovarišev.
Ne maram se sicer baviti z ljudmi, ki se ponižujejo pod svojb človeško čast, in je tudi škoda papirja za odgovarjanje na klerikalne pamflete, vendar smatram za potrebno, da opozorim vso javnost na to, kako upošteva klerikalizem žrtve svoje politike, one naše drage tovariše, katere so klerikalci tirali v svetovno vojno »za vero, dom, cesarja«.
Po cerkvenih ceremonijah sem počastil v kratkem govoru naše drage, v vojni padle tovariše. Med drugim sem opozarjal na lepe primere po nekaterih krajih, kjer so zgradili tem žrtvam krasne spomenike. Priporočal sem, da bi v. ta namen zgradili Šentjakobčani občinsko sirornašnico, v kateri bi našli vsi oni reveži, ki se jih na stara leta prevaža iz hleva v hlev, primerno zavetje. Hvaležni, da so preskrbljeni, bi siromaki molili za one, v katerih spomin je zgrajeno njihovo zavetišče. Tako bi bil ta spomenik živ spomin na drage žrtve svetovne vojne in pa širšega pomena, nego so oni, ki so postavljeni po drugih krajih.
Moja žena in jaz sva se odločila prispevati za to zgradbo precejšnjio svoto, in sicer eno četrtino vse dedščine, ki pripade moji ženi po smrti njenega očeta Jožefa Roškerja, posestnika na Jakobskem dvoru, in sva podprla to potom reverza, ki sva ga poslala v roko osebi, v katero imava zaupanje, da bo to idejo podpirala.
Čujte in strmite! Za ta moj govor in to moje dejanje, se me upa klerikalni »Slovenski slepar« v 45. štev. napasti in mi groziti, da mi bodo Šentjakobčani zrahljali grešne kosti in da sem oneča-ščal pokopališče. Ne kritizira pa dejanja, ki ga je storil brat dr. Rajzmana, odvetnika v Mariboru, s tem, da je dal Knupleževemu sinu 6 K, kateri jih je vtaknil v moj žep rekoč: »tu imaš šest kron, pa zgradi ubožnico«, čeprav je to dejanje vzbudilo med vsem občinstvom ogorčenje. Toda to je gospodom okrog klerikalnega barbarstva celo všeč.
Z ozirom na ta dogodljaj opozarjam vse, ki pošteno mislijo', zlasti pa vse delavske sloje, ki gotovo ne marajo podpirati takega napada na naše ubožce, naj pokažejo klerikalizmu hrbet za vselej, kakor sem jim ga jaz pokazal. Proč od volkov, ki hodijo v ovčjih oblačilih, da požrq vaše pravice!
Varujte se klerikalcev! Ti ljudjb se javno izražajo, da so proti temu, da bi se ubožcem na stara leta nudil varni kotiček!
Viničarji in poljedelski delavci! Tu imate dovolj jasen dokaz, kako mislijo o krščanski ljubezni do bližnjega ljudje iz Slovenske kmečke zveze. Gorje vam, če si izvolite take krvoloke za svoje poslance. Ti ljudje ne bodo nikdar skrbeli, da bi bili vi kedaj zavarovani zoper bolezen, starost in onemoglost, pač pa vas
bodo vlačili na stara leta iz hleva v hlev, dokler na gnoju ne izdahnete. To je kultura, katero podpira celo naša duhovščina! Vsak Slovenec naj bi se zavedal, da je pokret današnjega jugoslovanskega klerikalizma javen škandal za ves slovenski rod. Vsak si naj šteje v čast in sveto dolžnost, da pomaga delati na to, da se naš pošten slovenski narod čimprejie odkriža te sramote.
Konrad Žnuderl.
Dopis iz ptujskega okraja. — V
zadnji številki sem napisal nekaj vrstic, kako izrablja SLS sv. vero v svoje umazane strankarske in politične namene. Ta stranka, ki hoče biti zaščitni-ca svete vere, je pokazala, koliko ji je do tega, še najbolj s tem, da se je v Ljubljani pri zadnjih občinskih volitvah združila s komunisti, ki so na j večji brezverci. — Sedaj pred volitvami je poslala po deželi agitacijske letake, s katerimi naznanja, da se poteguje za vse trpeče stanove. Toda kakor je v Ljubljani izdala sv. vero, tako bo tudi izdala ob prvi ugodni priliki trpeče ljudstvo, če ji bo to služilo v dosego njene politične moči. Kakor je izdala v Ljubljani svoj program s tem, da sc je zvezala z boljševiki, tako hoče izdati bogatim veleposestnikom in tovarnarjem ubogo kmečko delovno ljustva po deželi. V njenem agitacijskem letaku je toliko farbarije in laži, da vsak priprost človek to takoj uvidi in se moram samo čuditi, kako da se le upa SLS smatrati naše ljudstvo za tako neumno, da ne bi tega takoj uvidelo. Sedaj mi je tudi razumljivo, zakaj se ta stranka tako bori proti šolam; imeti hoče same neuke ljudi, s katerimi bi delala, kar bi hotela. Poglejmo si samo par točk tega letaka. Med drugim pravi: »Slovenska ljudska stranka je proti davkom«. V naslednji točki pa že govori, da se poteguje za trpeče uradnike, železničarje, orožnike, cestarje itd. in zahteva za te večjo plačo in zboljšanje njihovega gmotnega položaja. Dandanes že vsak nepismen človek ve, da se plačujejo davki za to, da država s temi dohodki plačuje svoje uradnike, orožnike, cestarje, da vzdržuje bolnišnice, šole, ceste itd., da se na ta način vzdržujejo občekoristne ustanove ter red in mir v deželi. — Ce se hoče torej SLS, kakor to trdi, potegovati za izboljšanje gmotnega položaja teh ljudi, mora na vsak način imeti država večje dohodke. — Ta denar pride v državno blagajno edino potom davkov. Če zahteva torej na eni strani izboljšanje plač javnim nameščencem, izboljšanje cest, razširjenje bolnic itd., na drugi strani pa je proti davkom, s tem jasno kaže, da hoče imeti za norce te trpine. Ravno narobe pa, če se poteguje za večje plače itd., poleg tega pa trdi, da je proti davkom, vodi za nos vse kmečko ljudstvo, ker nekje mora vendar vzeti država denar za priboljške. Davki morajo biti, toda ti naj se razdele pravično na vse državljane enakomerno, tako da bo plačal bogati tovarnar in veleposestnik več, kakor mali kmet in delavec. To je zahteva narodno socijalistične stranke, ki ne pita in vara ljudstva s takimi laž-njivimi letaki. — Zapomnite si to, vi, uradniki, mali kmetje in delavci. — Nadalje se hvali SLS, da je proti kreditu za vojaštvo, katerega je zahteval vojni minister. Takoj par vrstic naprej pa trdi, da zahteva boljšo hrano in obleko za vojake. Kje najdete več nesramnosti! Kako naj dobivajo naši vojaki boljšo hrano in obleko, če ni denarja za vse to?! Imeti hočejo, a dati ničesar. Zapomnite si vsi tisti, ki ste bili zadnja leta pri vojakih, in ki ste trpeli različna pomanjkanja, da je temu trpljenju kriva edino slovenska ljudska stranka, ki je vedno glasovala proti kreditu za izboljšanje vašega položaja. Sedaj vidi lahko vsak pošten človek,, da ta stranka, ki pravi da hoče vsem dobro ne bo pomagala nobenemu, temveč s svojo agitacijo samo slepi ljudstvo in ga vara s prikrivanjem resnice. Tisti pa, ki vara svojega bližnjega na ta ali oni način, ta ni njegov prijatelj, temveč sovražnik, ker ga hoče ogoljufati. Zaradi tega vsi vi mali kmetje, kočarji, obrtniki, duševni in ročni delavci bodisi na deželi ali v mestu, ki si s svojim trudom služite vsakdanji kruh, proč od SLS in pristopite k pošteni, narodno-socijalistični stranki. — Bivši pristaš SLS, sedaj narodni socijalist.
Za naše viničarje,
Originelna viničarska pogodba.*
Ivan Sckol iz Jarenine je sklenil dne 14. avgusta 1921 s svojim viničarjem doslovno sledečo pogodbo:
1. Viničar Rudolf Repina in Marija mi obljubita vso gorično delo pri koči (to je pri njenem stanovanju) vestno, natančno —- ter zmiraj o pravem času narediti. K temu spada rez in vez, dvakratno okopanje cele gorice, tudi stari trs. in mlajšo polovico, to je zadnji del pa 3 krat okopati, za to dobi letno plačilo 100 kron (reci: enstokron) za škropljenje dobi mož 5 K, ona pa 2 kroni, ki bo mu donašala, ter oba na dom za škropljenje 3 1 pijače (jabolčnika), tudi k I. kopi 20 1 pijače in drugi toliko.
2. Od 15. aprila do 15. oktobra morata 2 hoditi k gospodarju v Oajnik na delo (zajutrk je ob 6. uri), drugače pa ob 7. uri biti na delu. Izvzeta je ko-sitva. O kositvi ima dopoldne celo plačilo na dnevno 1 krono plačila, za povrh pa dobi eden sgon še zemlje zraven (z 12 do 14 brazd) ednega. enakega pa dobi itak k goričnemu delu sgona.
3. Pozimi mora mož (20 dnevov napraviti, tukaj pri najnem delu — to je drva napraviti in drugo nujno delo, ima tudi eno krono dnevno plačila.
4. Za prvo kop v Gorici dobi tudi eden mecen koruznega zrnja vsako leto; in letos dobi kot nagrado ali likov 20 kron; to je samo za vstop. Ima pa tudi ali dobi drve, krmo vso, kar zraste na tistili dveh posestvih Jareninski vrh in Vukavski dol. Lahko ima in sme imeti — če mu zraste dovolj krme
—	tudi 2 glavi živine, svinj sme imeti 3 do 5 glav. Jaz mu dostavim v decembru 5 meterskih stotov in še potem 3 meterske stote krme to je mrve in še okoli 4 met. stotov slame, nekaj bele in drugo koruzno za letos prvo silo. Tako pa on tudi pri odhodu nato nima pravice nič krme odpeljati, ker je nič ne dostavi. Vožnja za selitev je prosta; samo z obljubo, da pred tremi leti ne bo se selil — ako pa prej odide, plača 300 kron za voznike.
5. Tudi stelje ima dovolj v lesu, samo sam jo mora nagrabiti (oskrbeti). Ce še nebom si dostavil gepla, mora pomagati silje in mlat opraviti, za rnlat dobi od mečna eno četrtino trtine za-mare za eno osebo; za dva pa po dvoje; od vožnje sil ja ima plačilo. Ako pa ne voli zamare, pa dobi boljše plačilo v mlati (to je dnevno 4 krone). Od preša-nja grozdja ima isto plačilo kot po dne (z hrano vred) po noči 2 kroni.
6. Za drva mora vprašati in prositi gospodarja, da mu pokaže, kje in koliko si sme priskrbeti drv, to lahko mora znositi, za drugo mu že oskrbi voznika gospodar. Z gnojem se pa delita, dve tretjini gospodar in drugo pa viničar za se.
Opomba: Ako obrodi sadje mora v prvi vrsti čuvati, da ne stegujejo tujci preveč po njem. Kakor tudi on in njegova družina ga morajo pobirati in shraniti v prešo za pijačo, samo to gnilo se sme pokladati svinjam. Za to skrb dobi potem okoli 50 1 jaoblčnice, ako ima svojo posodo.
Klerikalne kleveto. — V krščanskem »Slov. Gospodarju« in pobožni »Straži« najdemo lažnjive vesti naperjene proti g. Konradu Žnuderlu, predsedniku naše organizacije. — Temu nasproti se čutimo dolžne, da tem nesramnim laž-njivcem zavežemo jezik s tem, da jim povemo, da predobro poznamo Žnu-derlovo osiebo kot skrajno pošteno in ne potrebujemo klerikalne sleparije, ko-je smo siti do ušes. Ne bomo opisovali dobrot, ki nam jih je Žnuderl izkazal, ker on tega ne mara. Povedati hočemo le, da nam je dobro znano, da je zapustil samostojneže le radi zakulisne politike in vednega koketiranja z demokrati. — Gospodje klerikalci vedite, da bo tudi Vaših ogabnih in lažnjivih klevet prav kmalu konec. Gotovo dobro poznate pregovor, ki pravi:	»hu-
dobija brani, da se ne ohrani!« — Zato dobite tudi Vi od tiasi zasluženo plačilo ob volitvah. — Viničarji iz Slovenskih goric.
Iz Slovenskih goric piše viničar:
KDO JE VSEGA KRIV?
Žnuderl je kriv, da se meče viničarje kar sodnijskim potom iz viničarij.
Tako trdijo naši pobožni klerikalci in socijalni demokratje, da bi omajali naše organizirane vrste. Da pa si bomo v tem popolnoma na jasnem, hočem brez strankarstva pogledati resnici v oči. Strokovna organizacija viničarjev se jc ustanovila radi nesramnega izkorišče-vanja viničarskega stanu od strani njihovih delodajalcev, ter ni imela namena uganjati politične gonje. Pred očmi je imela le koristi viničarjev, za svojo gospodarsko in socijalno gibanje je izdelala točen program, v katerem se je na vseh shodih javno razpravljalo. Ni nas bilo sram povedati vsakemu v obraz, da je skrajno nepošteno, če plačuje gospodar svojemu viničarju 20 krajcarjev, eno krono ali tudi 10 kron dnine (to je do 25 krat več nego pred vojno), dočim je sam dobil za vino po 22 K ali 55 krat več, kot pred vojno. Javno smo govorili, da mora delati viničar pri enkratni kroni 16 dni za kilogram soli, poldrugo leto za.srajco, 12 in pol leta za domačo obleko itd. Vse to smo pojasnili na podlagi dnevnih cen, kar ni mogel ovreči noben nasprotnik. — Raznim gospodarjem smo pisali pisma in jih skušali prepričevalno pregovoriti, da bi sami olajšali svojim viničarjem bedni položaj. Pri tem moramo povdariti, da smo morali na ta način intervenirati najprej ravno pri čč. duhovščini, n. pr. v samostanu Admont, Šentpaul in pri našem škofijstvu. To moramo resnici na ljubo povdarjati, ne da bi hoteli koga žaliti. Uspehi teh intervencij so bili neverjetno čudni. Stift Admont je vrgel viničarja Sevše-ka raje sodnijskim potom iz viničarije, kot bi mu plačal 10 K dnine, dve južine in obed. Menihi Sv. Pavla iz Labud-ske doline so sicer malenkostno zvišali viničarjem plače, ali so jih zato v jesen odslovili, češ da ne marajo viničarjev, ki so stanovsko (nepolitično) organizirani. — Lepa svoboda organiziranja! — Ce bi hoteli popisati uspehe drugih pismenih intervencij, bi morali pisati kar cele knjige, in vsaka politična stranka bi se lahko čudila nad soc. grehi svojih pristašev. — Marsikdo se čudi, kako da ni bilo svojčas, ko so imeli socijalni demokrati organizirane viničarje »v delavski zvezi« toliko hrupa kot sedaj. Pojasnilo je lahko in kratko:	v	svoji »delavski« zvezi se
niso dosti bavili s socijalnim položajem viničarjev, ampak so v nji uganjali raje demagoško volilno agitacijo, češ, če boste volili soc. dem. poslance, boste imeli kmalu svoje lastne vini-čarije. — Z raznimi obljubami so metali ljudstvu pesek v oči, če pa je bilo treba iti za koga posredovat, so uredili stvar tako, da je bilo v korist gospodarju. — Naša organizacija je njihovo nedelo razkrinkala in zato jo tako sovražijo. — Mi gremo preko teh zagrizenih, političnih hujskačev naprej in kličemo vsem tovarišem viničarjem: »Odprite oči!«
Tedenske novice«
Zaupnikom NSS1
Volitve v državni zbor so pred vratini. Nastop NSS mora biti pri teli volitvah kar najbolj sijajen. Radi tega je neobhodno potrebno, da začnemo takoj s pripravami, kajti naš nastop bo sijajen le tedaj, če se bomo za volitve dobro pripravili. Dobra priprava, je že polovična zmaga.
Kaj je treba storiti takoj?
Takoj je treba urediti volilne imenike.
Nujno potrebno je, da zaupniki NSS takoj izvršo tole:
1. Vsaka krajevna organizacija NSS mora imeti do 15. januarja 1923 prepisan volilni imenik za drž. zbor.
2. Vsaka krajevna organizacija NSS mora določiti za vsak kraj (vas) (v mestih za vsak okraj po več) zaupnika, ki ima nalogo skrbeti, da bodo vsi naši somišljeniki iz dotičnih krajev vpisani v imenik in vsi nasprotniki, ki so neopravičeno v imeniku, izbrisani. Zato mora vsak zaupnik imeti prepis volilnega imenika svojega kraja. Umevno je tudi, da morata imeti zase pregled vseh volilcev iz cele občine. Le tako je mogoče ugotoviti, v koliko je uradni volilni imenik popoln, oziroma, v koliko ga je treba popraviti
3. Zahtevajte, da se vpiše v volilni imenik vsak naš somišljenik, o1 katerem mislite, da ima volilno pravico.
Za nas mora biti najvažnejše to, da spravimo v volilni imenik vse naše somišljenike, nasprotno pa, da izbrišemo iz volilnega imenika vse one naše nasprotnike, ki nimajo volilne pravice. Zato moramo vedeti, kdo sme biti v volilnem imeniku, kdo ne, kako lahko zahtevamo vpis oz. izbris kakega volilca, ki ga je župan ali neupravičeno izpustil, ali neupravičeno vpisal.
a) Kdo ima pravico biti vpisan v volilni imenik? V volilni imenik za državnozborske volitve smejo biti vpisani vsi moški, ki stanujejo v občini 6 mesecev in imajo volilno pravico
b) Kdo nima volilne pravice?
1. Oni, ki so bili obsojeni na ječo, dokler se ne vrnejo v pravice.
2. Oni,	ki so v konkurzu.
3. Oni,	ki so pod skrbstvom	(očetov-
sko oblastjo, varuštvom, kuratelo).
4. Oni, ki so obsojeni na izgubo državljanske časti, za čas, dokler traja ta kazen.
c) Kako je zahtevati popravo volilnega imenika (zahtevati vpis ali izbris kakega volilca)?
Zakon pravi: Vsakdo ima pravico volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in	natisniti	ter bodisi zase, bodisi	za	dru-
gega zahtevati njegov popravek.
Popravek volilnega imenika se zahteva pismeno ali ustno pri občinskem uradu ali pri dež. oz. okrožnem sodišču. Vsaki zahtevi za popravo volilnega imenika je treba priložiti kot dokaz potrebne uradne listine, domovnico, rojstni list, potrdilo občinskega urada o C mesečnem bivanju v občini. Te listine so vse takse in kolka proste in jih mora vsaka oblast v ta namen na zahtevo izstaviti brezplačno v 24 urah.
Na tako vložene zahteve mora županstvo odgovoriti v petih dneh. Ce ne odgovori, se smatra, da je zahtevo zavrnilo. Komur županstvo zahtevo odbije, ali pa, če mu ne odgovori, ima pravico pritožbe na deželno, oz. okrožno sodišče. To se bo dogajalo posebno tam, kjer so županstva nam nasprotna. V teh slučajih ne smemo odnehati, ampak takoj vložiti pritožbo.
Koliko imamo časa, da vse to izvršimo?
Dne 21. decembra je bil v skupščini prebran ukaz o novih volitvah. Ta ukaz je bil razglašen 23. decembra. Zakon pa pravi: Ko se razglasi ukaz o volitvah narodnih poslancev, se smejo popravki zahtevati še 15 dni po razglasitvi ukaza. Nobena poznejša zahteva popravka ne vpliva na sestavo volilnega imenika, po katerem se bodo vršile že razpisane volitve. Torej morajo biti vse reklamacije brezpogojno vložene že do 6. januarja 1923.
Zaupniki! Prosimo Vas, pričnite takoj, da izvršite pravočasno to veliko, pa silno važno delo. Če bi bila pri zadnjih volitvah NSS bolje pripravljena, bi bilo tudi število naših glasov mnogo, mnogo večjfc. Znano je, da smo izgubili pri zadnjih volitvah tisoče in tisoče glasov, ker se nismo dovolj brigali za volilne imenike. Brez natančno premišljenega preddela je vsak večji uspeh nemogoč.
Tovariši! Napravite vsak svojo dolžnost in 18. marca bo zmaga naša! Skličite takoj sestanke ter si razdelite delo!
Novi volilni red.
Pri predstoječih državnozborskih volitvah se bo volilo po popolnoma novem volilnem redu Ta novi volilni red je silno krivičen, sicer pa od bivše radikalno-de-mokratske vlade ni bilo pričakovati druge pravice. Novi volilni red hoče manjše stranke pritisniti ob zid in dati vse mandate velikim strankam. Radi tega volilnega reda je dolžnost naših somišljenikov, da se poprimejo z vso silo volilnega dela.
Razdelitev poslaniških mandatov se ne vrši več po količniku in največjih ostankih, temveč sledeče:	Skupno število oddanih
glasov se deli s številom mandatov, ki se mu prišteje ena. Dobljeni količnik služi kot prvi volilni količnik. Liste, ki nimajo toliko glasov, kakor znaša količnik, pri razdelitvi mandatov ne pridejo v poštev. Z ostalimi listami se vrši obračun na sledeči način: Število glasov, ki jih je dobila posamezna lista, se deli zaporedoma z 1,
2,	3 itd. do številke, ki odgovarja številu mandatov, ki odpadejo na posamezno volilno okrožje oziroma mesto. (Beograd, Zagreb, Ljubljana). Po tako dobljenih največ-jih številkah se potem razdele mandati posameznim listam.
En primer:	Volilno	okrožje	voli	pet
poslancev. Oddanih je bilo vsega skupaj 00.000 glasov. Iorej 60.000 : 5 + 1 — 10.000. Količnik je 10.000. Recimo, da je bilo 5 kandidatskih list, na katere je treba razdeliti mandate.
Posamezne liste so dobile n. pr. sledeče število glasov;
A	21.000
21.000 :	1 = 21.000 2	= 10.500 3	= 7.000 4	= 5.250 5	= 4.200
B	15.000
15.000 :	1	=•= 15.000 2	= 7.500 3	= 5.000 4	= 3.750 5	= 3.000
C	14.000
14.000 :	1 = 14.000 2	= 7.000 3	= 4.666 4	= 3.500 5	= 2.800
• \j fc.uuvi
D 7.600	K 2400
Listi D in E ne dobita nobenega mandata, ker nimata količnika. Mandati se razdele na ostale tri liste tako, da dobita listi A in B po dva poslanca, G pa enega.
Ako je v volilnem okrožju, ki voli 6 ali več poslancev, dosegla količnik samo ena lista, tedaj odpade en mandat na tisto listo brez količnika, ki je dobila največ glasov. Ako v volilnem okrožju, ki voli 9 ali več poslancev, dosežeta količnik samo dve listi, potem istotako odpade en mandat na tisto listo brez količnika, ki je dobila največ glasov.
Mandati, ki pripadajo kaki listi, se do-dele počenši od nosilca liste okrajnim kandidatom po številu v okraju dobljenih glasov in ne po vrsti, kakor so zabeleženi v listi.
Našim naročnikom. Prosimo, da vsi poravnate naročnino vsaj za četrt leta v naprej, kakor tudi vse zaostanke za 1. 1922. Ljlbljanske naročnike bo obiskal v začetku januarja naš inkasant. Ravnotako bo pobral naročnino pri onih, ki smo jim vposlali v svrho naročbe božično številko, katere pa doslej niso vrnili.
Strašna farbarija. (Pod tem naslovom smo dobili od državnega uslužbenca sledeči dopis, ki jasno kaže, kakšno razpoloženje vlada med temi reveži, iz kateriii se vlada naravnost norčuje. Prišli so tako daleč, da mislijo le še na — maščevanje, ko so jim vsi upi splavali po vodi. — Take sadove rodi dem. in radikalna državotvornost!) Namesto da bi bil bivši min. Žerjav na shodu v kazini odkrito priznal, da demokrati nimajo srca za državne nameščence in upokojence, pa je skušal na demokratski način z raznimi frazami dokazovati, zakaj se jim njihova neznosna beda ne more olajšati. Le nekaj malega, nekaj drobtinic je bilo mogoče izposlovati za drž. nameščence in upokojence, je rekel. Kakor je že »Jutro« večkrat pisalo, je g. minister Žerjav govoril o nekem hudem in dolgotrajnem boju in o nerazumevanju mase glede uradniškega vprašanja. Človek bi počil od smeha! Ali mislite gospodje demokrati, da smo mi javni nameščenci res taki tepci, da ne vetno, da ste to maso, katero nam predstavljate kot oviro za zboljšanje našega položaja, dan na dan sleparili na najostud-nejši način in jo kakor čredo ovac izkoriščali v svoje namene? A^asa nima o tem, kar se uganja v parlamentu in pri vladi, niti pojma. Masa ne ve, da prejme en minister na dan iz državne blagajne preko 2000 kron in en poslanec 800 kron, en državni nameščenec oziroma upokojenec pa komaj 50 do 80 kron. Vidite demagogi, z maso lahko napravite, kar hočete. Ko bi bila masa razumna, bi take krivice nikdar ne dopustila. Tudi je bivši minister navajal kot vzrok bede med drž. nameščenci okol-ščino, da je Jugoslavija skoro čisto kmetska država in da so kmetje, osobito srbski, državnim nameščencem protivni. Zopet bi človek počil od smeha. Kmetje, in še posebno srbski, so vsaki vladi, pa naj bo že katerakoli hoče, popolnoma vdani in se za prejemke drž. nameščencev sploh ne brigajo. Če so pa tisti poslanci, ki so jih kmetje poslali v parlament, akoravno nimajo žuljavih rok — drž. nameščencem protivni,-potem so to izdajalci svojih volilcev in države, kajti oni samim sebi, ministrom in drugim visokim državnim činiteljem pri-
voščijo dobro življenje, kar gre brez vsakega »hudega in dolgotrajnega« boja, a nižje državne uslužbence pustijo lakote giniti in v nagoti, kar prav gotovo ni namen volilcev ne ene ne druge stranke. — Medtem ko vsem drugim slojem ljudstva v državi dobro gre, so državni uslužbenci in upokojenci danes uničeni in to ne po volji ljudstva, ampak po volji koruptnih ministrov in poslancev. Bo prišel čas obračuna, kakor je prišel na Grškem in v Bolgariji. Takrat bo nam obrazložil tudi i bivši g. minister za socijalno politiko, kakšne pojme ima pravzaprav o socijalni politiki. Ves parlament, izvzemši opozicijo, z vlado vred na zatožno klop, to mora biti prva naloga novega ljudskega zastopstva! Če se pomisli, da se gre tu za uničenje najizobraženejšega dela državljanov, ne bo nobena kazen previsoka. V prvi vrsti bi imeli obtoženci drž. uslužben-stvu poravnati vso škodo, ki jo je utrpelo. Izgovor, da država ni imela para, ne drži, ker imamo poleg drugih dokazov tudi tega, da se pustijo ministri in poslanci od iste države sijajno plačati.
Pravica združevanja delavcev. Sc vedno se najdejo podjetniki, ki črno gledajo svoje delavce, če se skušajo organizirati in še se najdejo delavci, ki sc ne upajo pristopiti tej ali oni organizaciji iz strahu pred gospodarji. Vsem tem citiramo tu § 35. zakona o zaščiti delavcev, ki pravi: »Pomožno osebje (delavci), ki dela v podjetjih, navedenih v § 1. tega zakona, se sme združevati v špecijalna društva za zaščito svojih ekonomskih, kulturnih in moralnih interesov. Ta društva sme ustanavljati pomožno osebje (delavci) po poklicih ali brez ozira na poklic; istotako jih sme združevati v krajevne in oblastne zveze. Včlanjeno v ta društva sme biti samo pomožno osebje (delavci), ki je zaposleno v podjetjih, navedenih v § 1. tega zakona, brez ozira na spol in starost.« Tako govori zakon. Vsak delavec se torej sme organizirati in najde v Narodno-socijalni zvezi močno in dobro organizacijo, tej naj se pridruži!
— Delavci, organizirajte se vsi brez izjeme!
Oblast nad oblastjo. Ta naslov smo morali zapisati,_ ker res obstoja oblast nad oblastjo. V Sloveniji,, smo mislili doslej, da je pokrajinski namestnik predstavnik državne oblasti, a žal smo se zmotili. Imamo glavo, ki je nad pokrajinskim namestnikom. Je pa to državni nadzornik inženir Guzelj v Sevnici. Ta oblastni človek jd spravil pred letom in pol ob kruli P... a, poštenega in vestnega delavca v tovarni kopit. Ker je ta odpust krivičen, dokazala je to uradna preiskava na licu mesta, so bile napravljene neštete vloge in osebne intervencije pri vseh mogočih uradih, tudi pri samemu gospodu pokrajinskemu namestniku. Gospod pokrajinski namestnik je spoznal krivico in dal nalog, naj se odpuščenega delavca zopet sprejme v delo. Ali glejte čuda. G. inž. Guzelj je razveljavil nalog pokraj- uprave in kategorično izjavil, da P... a ne sprejme. lo je bilo sporočeno na pristojno mesto, ki je korak oblastnega g. Guzelja vzelo molče na znanje in s tem priznalo, da imamo v Sloveniji še nekoga, ki je višji od pokrajinskega namestnika. Ubogi delavci, ki se imate odslej obračati na najvišjo oblast, na bivšega k. u. k. obersta g. inž. Guzelja.
— Pričakujemo, da se naša dva poslanca informirata v Beogradu, če je res dovoljeno, da si gotovi ljudje prisvajajo večje pravice, kot jim gredo. G. pokrajinskega namestnika pa javno vprašamo, če res dopušča, da sme državni nadzornik samolastno razveljavljati ukrepe pokrajinske uprave. O tem poglavju izpregovorimo še jasnejše ter objavimo, če treba, tozadevne spise. Ši-kan gotovih gospodov je bilo dovolj in čas je, da se jih odstavi ali pa pošlje v zasluženi — pokoj.
Avtomobil Sl 100. Na vseh cestah, v vseh delih mesta, ob vsaki uri šviga v oblake prahu zavit luksuzni avtomobil Sl 100. Ustavlja se za hipec pred kinom, gledališčem, kavarno, privatnim stanovanjem, pred restavracijo in — zopet oddrči, da se zopet pomudi za nekaj trenotkov tuintam. Avtomobil Sl 100 je v Ljubljani najbolj zaposleni »Avtotaks« brez takse. Pravijo, da je imel svoj čas neki avto naše pokrajinske uprave to številko. Če jo ima še, bi bilo pač umestno, da se kdo od pokrajinske uprave malo pobriga za to, da se ne bodo vozile na javne stroške gotove privatne osebe »švarc«-
Kaj se dogaja na naši državni železnici? Neki potnik nam piše sledeče:	Pred
kratkim se peljem po opravkih na Do-
lenjsko. Vstopim v oni del vlaka, ki je namenjen proti Karlovcu. Voz ni bil kurjen. Tolažim se s tem, da dobimo, pare med vožnjo. Toda bridko sem se zmotil. Zmrzovali smo vsi do Grosuplja in sicer zakaj? Med »kočevca« in »dolenjca« je bil vklopljen salonski voz z neko lovsko družbo. Da bi je ja ne zeblo, so zaprli paro za salonskim vozom, tako da so morali zmrzovati vsi potniki v zadnji polovici vlaka. — Res razveseljive demokratsko-radikalne razmere!
Oporoka rajnega ministra dr. Žerjava.
— Za slovo in v spomin svojega ministrovanja ter svoje posebne naklonjenosti je odredil minister dr. Žerjav, da se prodaja državnim nameščencem določeni sladkor s Kristanovega veleposestva belja po -dnevnih cenah, če plačajo refiektanti sladkor, ki ga bodo dobili bogvekdaj, v naprej.
— Pa je vse mislilo, da dobe drž. nameščenci sladkor trošarine prosto! Samo, da jih kdo »farba«, pa so ljudje zadovoljili!
Teror mladlnov. — Danes govorimo lahko nekoliko jasneje. Povemo čisto resnico, ako zapišemo trditev, da so pri volitvah v Ljubljani »Jutrovci« od dobljenih 1800 glasov sterorizirali in podkupili nad 1000 glasov. Za vse naše trditve imamo dokaze. Vršil se je najhujši teror in ogabno podkupovanje, ki mu je marsikak revež, ki so ga režimovci pahnili v revščino in obup, nasedel. Da, mladini so izrabili delavsko in uradniško revščino. — Za teroriziranje pa so vpregli celo državne policijske organe. Danes lahko pribijemo, kako je znani policijski organ prišel vršit v neko volilno pisarno svojo službo, kako je partizansko nastopal ter nekaj hotel zapisati, kar nikdar ni slišal.
O postopanju tega gospoda v ostalem bomo še govorili ter si ga na drugi strani dobro zapomnili.
Prejeli smo in priobčujemo: Policijska direkcija v Ljubljani. St. 1414-2-preds. Ljubljana, dne 11. decembra 1922. Uglednemu uredništvu »Nove Pravde« v Ljubljani.
— Vsled dopisa komande Dravske divizijske oblasti se naprošate, da blagovolite objaviti v Vašem cenjenem listu sledeči apel na občinstvo: »V interesu vzdrževanja reda in discipline v vojski so oficirji in vsi vojaški predpostavljeni obvezni, svoje službene dolžnosti izvajati ne samo v službi in v vojašnicah, temveč tudi izven službe in vojašnic, ter v vsakem pojedinem slučaju kršenja discipline in ugleda naše vojske od strani vojaških oseb tudi na cesti in v javnih prostorih brez odloga nastopati proti krivcem. Dogodilo se je v poslednjem času večkrat, da so oficirji pojedine vojake na cesti zaustavili — bodisi radi nepozdrav-ljenja, nedostojnega obnašanja, nepredpisa-ne ali raztrgane obleke ali iz kakršnihkoli razlogov — in da so se ob takšnih prilikah nepoklicane civilne osebe zgražale nad tem in skušale na licu mesta v prilog zaustavljenega intervenirati, otežkujoč predpostavljenemu izvršitev njegove službene dolžnosti in spravljajoč ga v zelo neprijeten položaj. Da bi se slični neljubi dogodki tako v Interesu ugleda naše armade kakor tudi v interesu občinstva samega v bodoče enkrat za vselej preprečili, da se naj vzdrži vsakega mnešavanja v vojaške službene posle in da naj vojaške funkcijonarje ne ovira pri izvajanju njih službenih pravic in dolžnosti, ker z gori opisanim vedenjem samo pomaga našim notranjim sovražnikom in destruktivnim elementom rušiti red in disciplino v vojski ter paralizirati trudapolno in nad vse uspešno delo poklicanih vojaških predpostavljenih.« — Policijski direktor: Guštin.
Razpis volitev v narodno skupščino.
Zadnja številka »Uradnega lista« prinaša^ razglas pokrajinske uprave za Slovenijo o volitvah v narodno skupščino. Petnajstdnevni reklamacijski rok v smislu člena 12 zakona o volitvah v narodno skupščino konča 6. januarja 1923. Vsaka po tem roku, t. j. po 6. januarju 1923 vložena reklamacija ne more več vplivati na sestavo volilnega imenika.
Umor pri Fužinah pod Ljubljano. Na
praznik sv. Štefana zvečer so našli na polju blizu Fužin ležati v krvi vojaka Pečarja Franca iz Studenca, ki je prišel za božične praznike domov na dopust. Bil je večkrat zaboden v prsa. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko vojaško bolnico, kjer je pa še isti večer na iskrvavljenjiiu umrl. Orožniki in policija so uvedli energične poizvedbe za morilcem ter že odvedli v zapor dva osumljenca, ki sta bila zadnja skupaj z umorjenim Pečarjem. Preiskava bo dognala, kdo je pravi morilec.
/
Priporočamo modni salon Kristine Stadler, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23-1 (glei današnji oglas)!
Atentat z bombami. V Trstu je 22. decembra t. L bivši fašist Mario Blassich, katerega so fašisti izključili Iz svoje čedno družbe, vrgel bombo na fašistovsko patruljo. Vsled eksplozije je bilo 25 ljudi več ali manj ranjenih. Med ranjenci so večinoma ljudje, ki so se slučajno nahajali v bližini kraja,,, kjer se je izvršil atentat.
Suspendlranie zagrebškega železniškega ravnatelja Franlča. Dne 2. t. m. je bil suspendiran Leopold Franič, ravnatelj zagrebške železn. direkcije. Preiskava, ki jo vodi član zagrebškega stola sedmorice, Lu-carič, je dognala za državo milijonsko škodo. Pri direkciji je baje obstojal »črni kabinet«, katerega člani so bili poleg Franlča še podravnatelj Klodič, dr. Markovič in ekonom Dobronič. Natančneja poročila obljublja »Pokret« v kratkem.
V božičnih dnevih je umrl v Langen-Schwalbachtr znani asirijolog dr. Friderik Delitzsch v starosti 72 let. Njegovo ime je zaslovelo pred 20 leti radi knjige »Bibel und Babel«, v kateri je poljudno razložil odnošaje med asirsko-babilonsko kulturo in sv. pismom. Poleg tega je spisal večje število strokovno znanstvenih spisov, ki so tnu v znanstvenem svetu pripomogli do splošnega pripoznanja- Tudi njegov študij o klinopisih je prinesel vedi obilo sadov.
Tujski promet v Slovenlil je bil v letu 1922 v naših kopališčih in zdraviliščih zelo ugoden. Po podatkih, ki jih je prejela Zveza za tujski promet, je bilo letos na Bledu 5692 gostov, in sicer iz naše države 4700, lz Češkoslovaške 460, iz Italije 183, iz Avstrije 153, iz Francije 61, iz Rusije 19, iz Nemčije 19, iz Anglije 18, iz Amerike 15, iz Holandije 11. Poleg teh izkazuje statistika blejskih tujcev tudi 3 goste iz Kitajske, 9 iz Egipta in 1 celo iz Avstralije. Glede tujskega prometa sledi Bledu državno zdravilišče in kopališče v Rogaški Slatini, katero je v tekočem letu posetilo 4662 gostov, med katerimi je bilo 4372 jugoslovanskih državljanov. Od drugih držav zavzemajo prvo mesto gostje iz Italije s številom 112, tem sledi Avstrija z 80 gosti, Ogrska z 29, Grčija z 12, Češkoslovaška z 11, Nemčija z 11, Amerika z 8 in Azija s 4 gosti. Tretle mesto zavzema žensko zdravilišče Dobrna pri Celju z 1265 gosti. Tudi kopališče Rimske Toplice ima letos zaznamovati lep tujski promet z 820 gosti, od katerih je bilo 815 naših državljanov. Zdravilišče Slatina-Radenci je posetilo letos 306 gostov, po večini naših državljanov. Iz kopališča Topolščica in naših Dolenjskih Toplic doslej še niso prispeli podatki o letošnjem tujskem prometu. Vsekakor pa nam navedene številke pričajo o lepem razvoju tujskega prometa v slovenskih kopališčih In zdraviliščih in njega važnosti za naše narodno gospodarstvo.
Žeml;a — 20 vinarjev. Od 11. decembra 1922 stane na Češkem ena žemlja 20 vinarjev. Bog ve, bomo 11 tudi mi doživeli enkrat take cene?
Beg bankirja- Iz Pavije na Italijanskem je pred božičnimi prazniki pobegnil lastnik banke Bonconi, ki je napravil nad 12 milijonov goljufivih dolgov.
V poročni postelji okraden. »Liberte« iz Marseille javlja: Nekemu nemškemu hotelirju je ukradla njegova mlada žena v noči po poroki listnico z vsebino 150.000 frankov v zlatu in vrednostnih papirjih. Nato je ubežala in je do sedaj še niso dobili.
Statistika o brezžičnih postajah. — Na
celem svetu je 52 večjih brezžičnih postaj in sicer 12 v Zedinjenih državah, 5 na Francoskem, 4 na Angleškem, 3 .v Nemčiji, po 2 v Italiji, Kini, na Japonskem, na Havajskih otokih in Panami, po 1 na Norveškem, Švedskem, v Rusiji, na Nizozemskem, v Mehiki in na Javi. Afrika jih ima 5 In Avstralija 4. Malih postaj je bilo koncem leta 1921 po štetju bernskega interna-cijonalnega poštnega urada 14.821 proti 13.694 v letu 1920. Od teh jih je bilo na vojnih ladjah 13.504. Za splošen promet jih je bilo na razpolago 12.377, za omejen javen promet pa 195, za uradno uporabo 1011, za privatno 496 in za posebne namene 114.
Morllna justica v Moskvi. Revolucionarnemu sodnemu dvoru v Moskvi — imenovanem »čeka« — predseduje sedanji minister notranjih zadev Teršinski. Ta predsednik in minister, ki ga nazivljejo »rdečega papeža«, je najgrozovitejši • človek, kar jih Ima zaznamovati ruska revolucija. Po poročilih, ki jih je prejel angleški list »Daily Mail« od svojega moskovskega poročeval-
ca, je doseglo število smrtnih obsodb, ki jih je izrekla zloglasna čeka od leta 1917 naprej, nič manj kot 1,766.168 slučajev- Te številke so dovolj jasen dokaz krvoločnosti in nasilja, s katerimi strahujejo sovjetski voditelji ubogi in brezpravni ruski narod, dokazujejo pa tudi, da stoji ves ruski boljševizem na zelo slabih nogah, ker se more vzdrževati edinole z nasilnimi sredstvi.
Katastrofalen potres na Novi Zelandiji je na božični večer porušil več krajev. — človeških žrtev je več tisoč.
Povodnji na Francoskem. V Franciji že nad 3 tedne neprestano lije z neba, vsled česar so reke zelo narasle in prestopile bregove. Okolica Verduna in Chalona sta popolnoma pod vodo-
Zenitne ponudbe. Kot je našim čita-teljem znano, je pred ne dolgim časom ubežal turški sultan iz Carigrada, ne da bi vzel s sabo tudi stanovalke svojega harema. Sedanji keinalistični carigrajski guverner pa hoče sultanovim slamnatim vdovicam dobiti ženine. Lepotice, ki jih je pustil ubegli sultan v svojem haremu, so stare od 17 do 35 let, so po poklicu »brezposelne« in tudi brez premoženja. Z oddajo sultanovih ostankov pa ima guverner malo sreče, ker se je do sedaj oglasilo prav malo zakona željnih mladeničev.
Velik nasprotnik lepega spola je vsekakor ameriški inžener A. B. Seej. K njemu je namreč pred kratkim prišla deputa-cija in ga prosila za prispevek za zgradbo visoke dekliške šole. Gospod Seej pa nele da je odpravil deputacijo brez prispevka, temveč je naslednjega dne celo priobčil v listih izjavo, da za take ženske šole nič ne prispeva, ker se ženske na visokih šolah ne izobražujejo v znanstvu, pač .pa v koketiranju in raznih modnih neumnostih. Njegova izjava je vzbudila med ženskim svetom mnogo razburjenja. Na cesti se je pa komaj ubranil, da ga dekleta radi njegove izjave niso javno preteple.
Stroga obsodba. Londonsko sodišče je imelo pretekli teden zanimivo obravnavo. Izid obravnave je bila smrtna obsodba poročenega pekovskega pomočnika Edvarda Seymonda- Imenovani je imel namreč lju-bavno razmerje s hčerko svojega delodajalca, ki ni ostalo brez posledic. Da se izogneta neprijetnemu položaju, sta sklenila, da gresta skupaj v smrt. Vrgla sta se pod brzovlak. Deklica je bila takoj mrtva, njemu je pa vlak odtrgal obe nogi. Ko je okreval, so ga privedli pred sodni dvor, kjer je bil po angleškem zakonu obsojen na smrt. Njegov zagovornik upa, da mu izposluje pomlloščenje.
Iz velikega mesta. Praško sodišče je ločilo te dni tri zakone. Vsi trije slučaji so zanimivi ali pa tudi dolgočasni, kakor ravno sodi o njih: prijatelj ali neprijatelj zakonskega stanu.
*
Inserat: Iščem znanstva z lepo mlado damo... Javi se lepa dama, žena visokega bančnega uradnika. Seznanita se osebno in sestajata v elegantni privatni sobi. Njen mož zve o njeni nezvestobi. Nekega popoldneva se prikaže v spremstvu policijskega stražnika in treh prijateljev v elegantni privatni sobi. »Odprite, odprite!« Vrata se odpro. Mož vidi svojo ženo kot Evo. Tuji gospod si je ravno odvezoval trak za brke. Stvar pride pred sodnijo. Zeni se dokaže, da je zapustila moža (eno celo noč je ni bilo domov) in prelomila zakon. Zakon je bil ločen po krivdi žene.
*
Trgovski potnik, štiri leta poročen, postane žrtev današnje gospodarske krize. Ne zasluži nič- Kljub temu pa igra karte in pije. Zena ga vpraša: »Ali ni upanja, da boš kaj zaslužil?« »Ne.« »Potem ne smeš več pri meni stanovati.« Zapusti torej ženo in stanovanje in se preseli k mladi, veseli vdovi. Njegova žena ga toži, da jo je zapustil, da ne skrbi zanjo. Zakon je bil ločen sporazumno.
*
38 letna modistinja je ravnokar omožila svojo edino hčerko. Modistinja je zelo pridna, trgovina gre izborno. Sedaj, ko hčerke ni ■ več doma, sc briga mati še samo za trgovino. Oče pa je nezadovoljen. Boli ga, da ga ženka zanemarja, zanemarja tudi tedaj, ko je trgovina že zaprta in si človek lahko kaj boljšega privošči. Prosi jo: »Glej, ne bodi vendar taka!« Toda mamica se nočejo podati. »Veseli se z našo Klaro, ki se je srečno omožila, toda...« Ne! Mož je zahteval ločitev zakona ter navedel važen vzrok, ki ga je sodišče uva-ževalo. Zakon je bil ločen po krivdi žene.
To ni iz čitanke za ljudske šole. Dunajski »Tag« pripoveduje sledeči dogodek
iz življenja angleškega prestolonaslednika: Nekega dne povabi prinčev stari oče, kralj Edvard, nekega visokega državnika na obed. Izjemoma je smel biti navzoč pri obedu tudi mali princ. Bilo je poleti in obedovali so na vrtu. Kralj ravno nekaj pripoveduje, ko ga prekine deček in reče: »Stari oče, nekaj bi ti rad, povedal.« — Kralj mu jezen odvrne: »Mali dečki morajo biti tiho!« Ko nato kralj svoj pogovor konča, se obrne k vnuku: »Tako, sedaj pa povej, kar si hotel reči.« »O, ni več potrebno,« odgovori mali princ, »hotel sem te le opomniti, da lazi po tvojem krožniku gosenica. Sedaj si jo že snedel.«
Za smeh in kratek Čas.
Gost: »Natakar plačam!«
Natakar: »Prosim, kaj ste imeli?«
Gost: »To ve pač samo ljubi bog! Naročil sem haše.«
N*
Brat sestri: »Ti, če bi ne bil tu v sobi, bi te bil stric Mirko gotovo že poljubil.«
Sestra:	»Predrzni paglavec, takoj se
mi poberi iz sobe!«
*
Pri jaslicah. Ded vnuku: »Kje je bilo rojeno božje dete?«
Vnuk: »V stanovanju za silo.«
•
Kuharska umetnost: »Kar sva skupaj, sem kuhala samo za tebe, in vendar nimam ničesar od tega!«
»Jaz pa in sicer: kronične bolečine v želodcu!«
to?«
Jedernato. Zet: »In kako je z do-
«
Tast: »Za doto bo treba še počakati!« Zet: »Lepa hvala, hči naj tudi čaka!«
in ljubeznijo branili ekonomsko-politič-ne pravice naroda, iz katerih vrst je izšla tudi akademska omladina. Po tej veliki svetovni vojni so vse politične stranke namenoma ali nenamenoma zanemarjale najvažnejše točke svojih nalog, ki so si jih postavile ob svojem postanku ter so z varljivimi obljubami izpopolnjevale praznoto svojih programov. Na ta način so ignorirale kulturno prosvetljenos/t pri zapostavljenih in brezpravnih slojih naroda, medtem ko si je narodno-socijalistična stranka postavila predvsem nalogo, da potom vsestranskega dela, posebno na prosvetnem polju, onemogoči izkoriščanje zatiranih in brezpravnih slojev, t. j. da zaščiti njihova prava. Postavila si je tudi to nalogo, ki so jo druge socialistične stranke zanemarjale, da privede v eno kolo vse ročno in duševno delavstvo, kajti naša država in naš narod bosta le na ta način postala ekonomsko-politično močna in tako posstala tudi jaka celota doma kakor v tujini.
Akademska omladina v Beogradu hoče narodno-socijalistično stranko v njenih stremljenjih vsestransko podpirati in se pripravljati na svojo bodočo nalogo v stranki. V ta namen bo stopila v stike z akademiki na zagrebški in ljubljanski univerzi, kakor tudi z akademiki v Pragi. Tudi bo njena najbližja naloga, da ustanovi klube narodno-socijalisitičnih akademikov na fakultetah v Subotici in v Skoplju.«
Govor tovariša Petroviča je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Na sveti večer poprosi berač gospoda Starina za milodar. Poln sočutja mu odgovori:	»Preskrbim vam delo.« Nato odvrne očitajoče berač:	»Ali,	gospod,	kako
morete biti na sveti večer tako trdosrčni!«
1 *
Kaj je zakon? — »Večna zveza, ki jo človek vsak dan enkrat pretrga.«
Naša mladina.
Naloga narodno-socijalističnega dlja-štva.
Govor tov. akademika Petroviča v Beogradu.
Predsednik akademskega kluba narodno - socijalistične omladine v Beogradu, tov. M. Petrovič je na 1. konferenci beograjske akademske omladine imel govor, v katerem je razložil stališče akademikov do narodno-socijaii-stične stranke. Med drugim je povdar-jal, da si je nadel novoustanovljeni klub nalogo, seznaniti akademsko omla-dino s programom in delom narodno-socijalistične stranke tako v Jugoslaviji kakor tudi v inozemstvu, predvsem na Čehoslovaškem. Nadaljeval je:	»Na-
rodno - socijalistična stranka, ki se je nedavno ustanovila v Beogradu, si je v smislu dela narodno - socijalistične stranke drugod stavila nalogo, organizirati vse delovne stanove v svrho zaščite njihovih ekonomskih in političnih pravic. Najprej se je obrnila na akademsko omladino, dobrovedoč, da bo slednja kakor dosedaj tudi zanaprej dajala iz svoje sredine narodu voditelje, ki bodo pravično in z vso požrtvovalnostjo
Gospo darstvo.
Koliko je vredna naša krona?
Ta teden. Prejšnji teden. 1	švic. frank stane	71.24	K	57.80	K
1	franc, frank stane	27.60	»	21.92	»
1	laška lira stane	19.04	»	15.13	»
1	češka krona stane	11.84	»	9.14	«
1	nemška marka stane 0.06	»	0.07	»
1 poljska marka stane 0.02	«	0,02	«
100 avstr, kron stane 0.54	«	0.56	«
1	ogrska krona stane	0.16	«	0.16	«
1	bolgarski lev stane	2.64	«	2.00	«
1	romunski lej stane	2.21	«	2.16	«
]	dolar stane	370.—	«	302;—	<
1 angleški funt stane 1732,—	«	1390.—	«
Razpredelnico čitajte tako: Ako hočete kupiti 1 dolar, morate dati zanj ta teden 370 jugoslovanskih kron. Prejšnji teden pa je stal 302 jug. kroni.
Izgleda, kakor da bi bila krona tudi ta teden močno padla. V resnici pa temu ni tako, ampak je le novi finančni minister odpravil naredbo, ki jo je vpeljal ženijalni Plavšič in ki je imela nalogo, da umetno tlači vrednost tujega denarja na naših borzah. Ker je, kakor že omenjeno, ta na-redba padla, je dobil ta teden tuji denar na naših borzali svojo pravo vrednost.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tovarišu Jožetu F. Faletlchu 1141 E.
60 th St. Cleveland Ohio U. S. A. se prav prisrčno zahvaljujemo za božično In novoletno voščilo. Istotako želimo tudi mi cenjenemu tovarišu in vsem svojim rojakom v daljni Ameriki kar najsrečnejše novo leto!
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik:
Dragotin Kosem. Ljubljana.
Veselo, srečno nova leto I
]05IP OLUP
gostilna „Pod Trančo“ LJUBLJANA.
Veselo, srečno novo letol
I
slaščičarna, kavarna in pekarna LJUBLJANA.
Veselo, srečno novo leto!
• t v
gostilna v Ljubljani.
Veselo, srečno novo letol
Alojz Šinigoj
trgovina z mešanim blagom in delikatesami v Ljubljani.
Prešernova klet, Kranj.
Drogerija A. KANC
LJUBLJANA, Židovska ulica št. 1
  želi srečno novo leto. ----
Srečno in veselo nosn letn
vsem cenj. gostom in prijateljem
Anton in Terezija Toni
kavarna
..EVROPA", Ljubljana.
Sreino In veselo NOVO LETO
Ignacij „Ž9K6r pri Jizki ceni"
LJUBLJANA. Sv Petra cesta
Srečno in veselo novo leto
vsem cenj. gostom in prijateljem
•v
gostilna
Sp. Šiška. Celovška cesta.
Srečno in veselo NOVO L6TO
vsem cenj. gostom želi
gostilna pri,,Figovcu"
LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Nad vse srečno NOVO LETO
želi svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem
pm „Pri tičku"
Vinko Magister
UDBI* Strma pot M 8, na Hribčka.
Srečno in ubseIo novo leto!
vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem želi
M. DOLNIČAR
restavrater.
Glavni kolodvor, Ljubljana.
SREČNO IN VESELO
NOVO LETO
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
BOLAFIO SINOVI
VELETRGOVINA Z VINOM
LJUBLJANA.
Srečno in veselo novo leto!
vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem
Ivan in Roza Hercog
gostilna pri „Levu“
Ljubljana, Gosposvetska cesta.
Srečno in veselo novo leto?
Franc Parkelj
zavod za plakatiranje, čiščenje stanovanj in oken.
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6.
Srečno in ueselo novo leto
vsem cen], gostom In prijateljem
flleš in Terezija Zalaznik
(restavracija „Slon“).
Srečno in veselo
novo leto
JEAN SCHREY nasl. Jakob Kavčič
parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5.
Srečno In veselo NOVO LETO
iell
LESKOVIC S MEDEN. Ljubljane.
11 IN VESELO NOVO LETO
telim vsem mejim cenj. tovarišem in naročnikom
TONE MALGAJ
stavbeni, pohištveni pleskar in lifar LJUBLJANA, Kolodvorska ulica It. 10.
Srečno in veselo novo leto
^LOJZ SMOLE
kemični izdelek „Blisk" Šmarje-Sap.
in iimiu uuvu n
želi vsem c. gostom in prijateljem
IIP IH ELA M
..Narodna kam". Ljubljana.
SREČNO IM VESELO NOVO LETO
VSE^J CEMJ. (SOSTOIM m rauaiELJi
1.SCH
msmmKm to
„rož«“, LJUBLJANA.
(6
Srečno in veselo novo leto
J. Fon
delikatesna trgovina, Ljubljana Stari trg.
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom RESTAVRACIJA
„Zla oros“ Ivan Rolevar.
Srečno in veselo sovo leto
ffihtor Trapečar
zavod za snaženje oken in stanovanj
Ljubljane, Gradišče 10.
SHEM IN VESELO NOVO LETO
želi svem cenjenim gostom In prijateljem
Jakob Vospernik,
kavarna v Ljubljani, Stari trs.
Srečno In veselo ROVO letO
vsem cenjenim gostom In prijateljem
MARIJA ISLAKER
kavarna ..Merkur" Ljubljana.
A.KASSIG, Ljubljana
Židovska ulica želi srečno novo leto.
SREČNO in VESELO
NOVO LETO
VSEM CENJ. ODJEMALCEM TRGOVINA S PAPIRJEM
IVAN BONAČ
LJUBLJANA,
Šelenburgova ulica.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
vsem cenj. odjemalcem in prijateljem
konfekcijska trgovina J.MAČEK, LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim gostom in prijateljem
ANTONIJA MRAK
gostilničarka, Ljubljana, Rimske cesta.
Sreino In veselo novo leto teli
IVAN PAKIŽ
trgovini z urami, zlatnino in srebrnico Ljubljana. Stari trg 20.
VMMHMMMMMMMMMMMMMMM ■	MMMM MMMM••••	MMMMMMMMMMMM
KARL LOIBNER |
Trgovina špecerijskega in delikatesnega blaga pri „Zvonu“ {
CELJE, KRALJA PETRA CESTA 17
se priporoča cenjenemu občinstvu.
Zlatnino in srebrnino, Mm ure vseh vrst
po najsolidnejših cenah ima v zalogi
ulica 11 R. JMmoslecHner, CelSe Bosposfta ulca It
Vsa popravila sa Izvršujejo točno in najceneje I
trgovina LUDOVIK PETEK, Celje
Cankarjeva cesta št. 4
za nakup špecerijskega in kolonijalnega blaga ter deželnih pridelkov. Postrežba točna!	Solidne cene!
ŠTEFAN FE RANT, urar, CELJE,
Dečkov trg 3, nasproti Narodnega doma priporoča svojo zalogo ur, verižic, prstanov, stenskih ur in budilk. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča popravila in dela.
i“ Anton Fazarinc, Celje,
Kralja Petra cesta 27.
91 lllllUlli	Trgovina s špecerijo, kolonijalnim blagom, semeni in del pridelkL
11
5rečno in veselo M O V O LETO želi vsem svojim odjemalcem tvrdka
1\?. JAX in S\Tl
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
i).
LJUBLJANA
želi vsem cenj. odjemalcem
Pii JOTO IEI01
Sracu® in veselo -- - - - novo Selo
lugoinki Kieditni zavod i Ljubljani
nglstiovaoa zadruga z omejeno zavezo.
SREČNO in VESELO NOVO LETO
M. TIČAR
PAPIRNA TRGOVINA
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA.
Srečno in veselo im leto
vsem cenj. gostom
M
Ljubljana, Sv. Petra cesta.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem cenj. gostom
hotel ,JRATNIK“
Ljubljana, Sv. Petra cesta.
Srečno in veselo novo leto!
vsern cenjenim naročnikom, znancem in prijateljem
JOSIP JUG
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar.
Ljubljana.
vsem cenj. odjemalcem želi
pivovarna
„UN10N“
Ljubljana, Sp. Šfiška.
Srečno in veselo • • • • ••••• novo leto
vsem cenjenim gostom in prijateljem
J. Korošec
hotel in restavracija „Lojd“ Ljubljana, Sv. Petra cesta.
Ifll0 m VESELO M LETO
želita vsem cenj. gostom, znancem in prijateljem
ua Kfj
liana in matija J
L ) U B H A N A
Srečno in veselo NOVO LETO
vsem cenj. odjemalcem in naročnikom
Ed. Škopek, urar
Ljubljana, Mestni trg št. 8.
Srečno in veselo novo leto
vsem cenjenim gostom in prljateljom želi
Hedžet & Koritnik
kavarna „Slon“.
Srečno in veselo novo leto
„0 B N O Vf\"
gradbena družba z o. z. v Ljubljani.
SREČNO. VESELO NO VO LETO seli svojini ceni .odjemalcem tvrdka
A. & E. S K AB ERN E
LJUBLJANA.
Srečno in veselo NOVO LETO
želi vsem cenjenim gostom
Ivan in Nežika Kočevar
Testavratna iiamrog,
Srečno, veselo novo leto!
Carinsko - posredniSki In špecerijski bureau
,, G R O M “
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 41 Podružnice:
Maribor : Jesenice : Bohinjska Bistrica : RakeU
JAKOB PAJK, Gospodka ulkf itc«. 6.
•	Elektrotehnično podjetje.	•
Zaloga vseh v elektrotehnično in mehanično stroko spadajočih predmetov. Sprejema v popravilo vse predmete, ki spadajo v omenjeno stroko. Gradi električne naprave vseh vrst za nizko in visoko napetost, za razsvetljhvo kakor tudi za prenos sile. Strokovnjaški nasveti In proračuni brezplačno na razpolago.
Povem
Vam, da se nikjer ne kupi tako dobro in poceni sukno za moške in volna za ženske obleke, cefir, platno, hlaeevino, inodrovino, posebno tudi konfekcijo, čevlje, perilo in klobuke, kakor
u veletrgovini R. STERMECKI, Celje št. 379,
katera importira robo direktno iz prvih svetovnih tovaren in pošlje vsakemu cenik z čez 1000 slikami zastonj. — Trgovci en-gros cene.
Srečno in veselo novo leto
vsem cenjenim odjemalcem
Drago Schwab
modna trgovina in konfekcija Ljubljana, Dvorski trg 3.
Srečno in veselo novo leto
cenjenim gostom in prijateljem
Franc Miklič
hotelir in restavrater Ljubljane, Kolodvorska ul. 43.
Srečno in veselo novo leto
vsem cenj. odlemalcem In prijateljem
Gričar in Mejač
konfekcijska trgovina
Selenburgova ulica Številka 3.
SREČNO, VESELO NOVO LETO
vsem cenjenim gostom in prijateljem
ANTON ZIMA
KAVARNA „JADRAN".
Ljubljana, Turjaški trg 6.
SREČNO IN VESELO
NOVO LETO
cen), odjemalcem iti prijateljem
LtlDUlK tJCKLCUS
veletrgovec z vinom in žganjem. Ljubljana,
Spodnja Šiška, Celovška cesta 76.
SREČNO, VESELO NOVO LETO cenjenim gostom in prijateljem
LEO POGAČNIK
Kavarna „LEON“, Ljubljana.
JOSIP PETELINC
Ljubljana. Sv Petra nasip 7
(blizu frančiškanskega mostu). Kravate, srajce, palice, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje.
QODQOOQ B 00009000
1 MODNI SALON g
g KRISTINE STADLER g
Ljubljana. Sv. Petra cesta 23/1., g
a ™V.
B
b e
KRISTINE STADLER
Ljubljana. Sv. Petra cesta 23/L,
priporoča cenj. občinstvu vsako- — ■— vrstne damske klobuke po znatno JU (3 znižanih cenah. Istotam se sprejeta majo klobuki in slamniki za pre-ra oblikanje in moderniziranje.
annnnnn n n nnnnnras
Ljubljanska kreditna banka
ssa&esBm**** —¥ Ljubljani. £*   ■lisi^a^Bi—i —
Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000.
m
	Čekovni račun : št. 10.509		Se pripo-ročazavse		Obrestuje		Prodaja		Podružnice:
	Brzojavni na-		v bančno		»loge iiaiusodneje.		srečke		Brežice, Celje, Gorica,^
	slov: Banka Ljubljana. Tel. št. 261 in 413.		stroko spadajoče posle.				razredne loterije.		Kranj, Maribor, Metkovič, Novi sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
				-	■				
e
gumijevi
podplati in podpetniki
prihranijo Vaši obutvi nad polovico popravil.
Glavna zaloga
DRAGOCIN ROGLIČ
TTlaribor, Koroška c. 19, Celef. 157
KflRO-čevljev.
Montaža brezplačna.
Viktor Belič & drug
Gosposka ul. 7. CELJE Hotel »Balkan
kupuje vsako množino paralelnega lesa.
Kristijan Dobnik
CELJE, Pred Grofijo 5
kupuje vsako množino tesanega, rezanega in okroglega lesa po
dnevni ceni.
I. KNEZ, Ljubljana
Gosposvetska cesta štev. 3!
trgovina z žitom, deželnimi pridelki in moko. Zaloga istrskega in hrvaškega črnega in rudečega brinja.
Ljubljanska kartonažna tovarna
3. BOMAČ-sin
v Ljubljani
izdeltt|e vsakovrstne kartonažne in papirne embalaže za lekarne, kemične tovarne, špecerijske, koionijalne, modne in toaletne trgovine, Slaščičarne itd.
Brzojav: Bonač. Ljubljana. lelefon intarurban St. 307;
A. LEČNIK
juvelir in urar.
CELJE« Glavni trg 4.
Cenjenemu občinstvu se priporoča
brivnica IVAN ŽELEZNIK
CELJE, SCraSfa Petra cesta.
Pozor! Najcenejše božične in novoletne razglednice. - Božični okraski. - Božične svečice na debelo Iva n Bahovec Ljubljana Sv. Jakoba trg 7 - Papir, galanterija, pisarniške potrebčtine.
Največja izbira
različnih pletenin,
majic, nogavic rokavic
pri tvrdki
9. S E. Shatierne,
Ljubljen«; Mestni trg 10
Srečno novo leto!
Janko Botha
trgovina s papirjem
CELJE, kralja Petra cesta 31.
Zlatarska delavnica
l¥HN BIW€
CELJE. Gospodarska ul. 24
izdeluje cigaretne doze in izvršuje vsa tozadevna popravila.
ifflRIfl-IZflELHI
Cscao, čaj v zavitkih
(mešanice specijalitete),
vanitin-sSadkor, pecivni prašek itd.
naiboili S
NARODNI IZDELKI
so nalcenejia In primerna darila _ za deco In odrasle
H. TIČAR, Ljubljana
esi
. OJ
3
I
Marijin trs 8 ob Ljubljane!
| registrov, zadruga I z omejeno zavezo
Podružnica v Murski Soboti
obrestuje hranilne vlo&e na knjižice po 51h°|o cistah brez odbitka rentnega in invalidskega davka,
, Vede vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi višje po dogovoril.
Telefon Stev. 54.	Čekovni	račun	štev.	11.323.
Stavbeno in galanterijsko kleparstvo
AL03ZI3 LENČEK
se priporoča za vsa v to stroko
spadajoča dela.
Solidna postrežba.	Zmerne	cent.
^od^a trgovina
A. Sinkovič naši. Soss
Ljubljana, flestni trg št. 19
priporoča svojo zalogo
pietenih jopic, rokavic, nogavic in zimskega perila.
Zelo ugodne cene!
j JOSIP JUG j
: LJUBLJAMfl, Rimska c. 16 | • PLESKAR in LIČAR za stavbe io pohištvo g
sr. priporoča sl. občinstvu za vsa v to stroko *» spadajoča dela. Izvršitev točna, cene zmerne. * &Z3T Za vsa IzvrSena dela Jarnil dve leti.	J
MaksZabukovšek
krojaški mojster
CE 3E, Cankarjeva cesta 2
se priporoča.
TISKOVINE VSEH VRST
za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno
»ZVEZNA TISKARNA"
SmrnuumlmmumrnH
V LJUBUANI, WOLFOVA ULICA št. 1
Naročila sprejema tudi uprava ..Jugoslavije",
podružnice v MARIBORU, Glavni trg; v CELJU, Kralja Petra cesta in v PTUJU, Prešernova ulica.
N&ZNANIHO.
Tvrdka
Peter Kozina & K°
Tovarna čevljev-Tržič? Gorenjsko
je otvorila 20. t. m. svojo drugo lastno
prodajalno čevljev na drobno (en detail) na
Aleksandrovi cesti št. 1.
Do I. januarja se prodaja pa dosedanjih cenah!
Jadranski banka, Beograd
Delniška glavnica: Din 00,000.000'—
Rezerva:
n
30,000.000 —
BLED
CAVTAT
CELJE
DUBROVNIK
ERCEGNOVI
JELŠA
Podružnice:
JESENICE	KRANJ	PREVALJE
KORČULA	LJUBLJANA	SARAJEVO
KOTOR	MARIBOR	SPLIT
METKOVIČ
JBENIK
TRiJČ
ZAGREB
Amerikanski oddelek. s:sssss::s::sssssss::;ss Naslov za brzojavke: JADRANSKA.
I* m n n rli JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
IH IIlinI* Frank Sakser STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York Citv. L Ul Ulil. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta
Arenas, Puerto Natales, Porvenir.