Fr. Rojec: Mladi umetnik.
Toneek je majhen in risali zna> rud upodablja žiouii domače. *Mati, poglejte to čudo sveta: čredu stepilna nu Iraoniku skače; grttd se narišetn, zud polje in hrib, po smo bogaii kot sosed Olip}&
— »»Knkor one k&že, umetnik si rojen. toda izvoli drugačen si stan! Praoi umetnik v gorje je obsojen: l&čen, preziruti in oef Tuzcstp&n hodi po svetu, povsod je n napotje in rokodelčič osak večji gospod je.
1   Cankurju brula nuuke sem te rtečkrat, ko dekle Še mlado sem bila; veiik mi strah je napoinil srce in sem goreče p moliitmh prosila: Bog, ako morda kdaj sinkoo dobom, ,                          mludih UmetnikoD čuoaj moj dom!
[]
i                            f   ž&lost ntijnecjo zdsj rnoram spoznaii.
da mi te prosnje uslisal ni Bog: Risanje nikdar pokoja ne d& ti, meni pa zdi se kot kopa nadlog io, cla ogibJješ se deln premdno ¦.. \                          TonČek, popu&ti to pot malopridnohz
*Biti umeinik, je, mati, lepo!
1 |                          Kot da sem d ruju, je risanje meni.
Sije mi venomer solnce zlato fer mi o poletju in v zimi ledeni siplje cekine na zemljo z neba, v noči pa s tolarji mesec rož]ja.                                       ¦
Mar mi ni drugo imetje posoetno —               .    '
naj se pehd vse Člooeštoo za njim! — baroe jaz Ijubim, Črtalo umeino,
i                          pu si nas.tikam, kar si poželim:
1$                          morein si raj Čudooit u&tnariti,
.]                          kakršen ?. zlatom ne d& se kupitU*.
;'1
;                              — ?>T>Tak pa le riši in slikaj naprej!
*;/                          &.' poslom ie drugifn vgč noeem goniii.
Toda p iem raju se tudi najej,
ko se ti zaČne želodec glasiti!r<
Deček besed teh se r&zoeseli, 1                          potlej pa slika do tetnne noči.
>\Iamica, kruha! Popoldne sem celo
slikal in lepe narisal simtri;
r>em, da nad njimi se boste veselo
čudili, ko varn jih luč razsvetli.%
Mati prižgano soetiljko posiaui
k risbam na mizo in Toncku to pravi:
?>Mar si pozobil, kaj rekla sem prej? Tu imas luč in naslikaj jedi si, ki so po Dolji ii, pa se najej! Druge večerje zaslužil nič nisi. Modri apostol tako nam pouč: Kdor nic ne delu, naj tudi ne je!«&
Sinček ofožno povesi glaoico, s6\ze se mu udero iz oci — pruič okuša pregrenko resnieo ... Mttteri tudi oko se solzi: sinku pnstreže. mu solze obrise. Tonček ptt rise spei, slika in pise.