cena 17 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 19. julija 1984 številka 28 (732) i- Za 22. julij - praznik vstaje slovenskega naroda iskreno čestitajo vsem borcem NOV in aktivistom Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO Velenje Čestitki se pridružuje tudi uredništvo Našega časa in Radia Titovo Velenje Občina Mozirje - "vi *. ■ . Toča je uničila pridelek ■■■HHHHHi milijonov dinarjev. Nasadi hmelja na področju Rečice so uničeni tudi do 70 odstotkov, v Radmirju nekoliko manj. lasno seveda je. da je _ toča uničila tudi pridelek ostalih poljščin, vrtnin in sadja. Prizanesla ni tudi streham. Na stanovanjskih in gospodarskih poslopjih je na strehah škode za približno 3 milijone dinarjev, močno poškodovani pa so bili tudi rastlinjaki, saj je toča zdrobila 400 kvadratnih metrov stekla. Prizanesla ni tudi počitniškim prikolicam v kampu Menina. seveda pa bodo imeli precej stroškov tisli lastniki avtomobilov, ki jih je neurje kakorkoli presenetilo. KS Vinska gora Praznovali bodo 22. julija praznujejo v krajevni skupnosti Vinska gora krajevni praznik. Tudi tokrat so v počastitev pripravili vrsto prireditev: V soboto, 21. julija ob 17. uri bo pri lovski koči na Lopatniku streljanje z zračno in malokaliber-sko puško posamezno, v nedeljo, 22. julija bo ob 8. uri turnir v malem nogometu, v sredo, 25. julija se bo ob 16. uri pričel teniški turnir za krajane Vinske gore, v četrtek, 26. julija bo ob 20. uri v Lipju mokra vaja gasilcev, v petek, 27. julija, ob 18. uri šahovsko srečanje Vinske gore in Vrbja, v soboto, 28. julija bo ob 17. uri košarkarski turnir ob 20. uri pa srečanje ob tabornem ognju v Lipju, v nedeljo, 29. julija bo ob 9.30 sprejem gostov pri zadružnem domu, ob 10. uri bo slavnostna seja, ob 11. uri otvoritev dveh avtobusnih postajališč v Vinski gori, otvoritev ceste Zaje — Jurko na Lopatniku, ob 12. uri otvoritev cest Petek—Bevče in Petek—Ple-šnik v Lipju, kjer bo tudi krajši kulturni program, ob 13. uri bo slavnostno kosilo, ob 15. uri pa se bo pričela vrtna veselica z bogatim srečelovom. Igral bo ansambel Šaleški fntje. V nedeljo, 5. avgusta bo izlet in družabno srečanje članov Rdečega križa Vinske gore na Bledu. Ko je strah po neurju minil, so bile »kepice« primerne tudi za igro Ko rečem hlače, mislim n a Elkroj Gornjo Savinjsko dolino je v nedeljo popoldne zajelo neurje s točo. kakršne ne pomnijo tudi najstarejši prebivalci. saj ni bilo malo primerkov velikih kot kurje jajce. Neurje je prizadelo predvsem levi breg Savinje, njegova moč pa seje stopnjevala od Radmirja. preko Rečice. Na/arij in Mozirja, do Lok. kjer je bilo najmočnejše. Posebne komisije so že v ponedeljek zjutraj pričele ocenjevati škodo, ki ni majhna. Na 145 hektarjih posejanih s pšenico, koruzo, krompirjem in peso je po prvih grobih ocenah škode za 8 A e^M/r IVI CLUB TOVARNIŠKO ZNIZANJE letne konfekcije za 30 % od 20.7.1984 dalje vtrgovinah Modnega salona v Titovem Velenju, salonu M in industrijski prodajalni. Ne zamudite ugodne priložnosti! SS3S3 V nekaj minutah je bilo vse pobeljeno, pa tudi uničeno KS Edvarda Kardelja Nova samopostrežna trgovina V soboto dopoldne so delavci velenjske Ere slavili pomembno zmago. V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja v Titovem Velenju so odprli veliko samopostrežno trgovino — Prehrano, katere so se seveda najbolj razveselili tamkajšnji prebivalci, saj imajo sedaj tako rekoč pred nosom živila in vsakodnevne potrebščine. V trgovini pa se bodo lahko na ru—i; ,,lcji prebivalci okolice. Ta objekt je delavce Ere veljal 10 starih milijard dinarjev. Najbolj spodbudno pri tem pa je, da je bil samopostrežni center zgrajen v roku in brez vsakršnih vmesnih podražitev, kar kaže, da so se izvajalci del — Gradiš in drugi zelo potrudili. S tem so v velenjski Eri svoje prodajne zmogljivosti povečali za 1000 kvadratnih metrov. Gorenje Spodbudni polletni rezultati Člani predsedstev občinskega komiteja ZK in občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje so predstavniki Gorenja sredi preteklega tedna seznanili s potekom izvajanja sanacijskega programa velenjskega dela Gorenja, s problematiko, s katero se srečujejo ob tem, spregovorili pa so tudi o poletnem gospodarjenju. Predstavniki Gorenja so posebej poudarili, da sanacijski program v štirih najpoglavitnejših točkah (proizvodnja, produktivnost, izvoz in organizacija dela) zadovoljivo uresničujejo. Predvsem gre tu za visoko raven fizične proizvodnje, katero so v skladu z zelo zahtevnim letnim načrtom uresničili 50-odstotno, kar je za približno 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, in to skorajda ob enakem številu zaposlenih. To pomeni, da je za enak odstotek večja tudi produktivnost. Poudariti pa je treba, da so v tem obdobju delavci Gorenja delali še dodatnih deset sobot za izpolnitev zahtevnega plana proizvodnje, kar najbolje kaže oziroma potrjuje pripravljenost vseh za uresničitev zadanih nalog. Izvoz uresničujejo v skladu s sanacijskim programom in obveznostim sprejetim v siseotu. Tudi proces reorganizacije poteka v skladu s sprejetimi nalogami, glede nadaljnjega občutnega poveševa-nja produktivnosti pa so dejali, da bodo potrebni korenitejši posegi v tehnološki proces. Uspešno uresničevanje sanacijskega programa pa vsekakor zavirajo izgube. Gorenje ima namreč še vedno za 2,12 milijard dinarjev nepokrite izgube za leto 1983. Za njeno pokrivanje sicer obstojajo viri, vendar gre kot so dejali za časovne odmike, kar vpliva tudi na likvidnost. Opozorili so tudi na nizke osebne dohodke, ki lahko v nadaljevanju v največji meri ogrozijo uresničevanje sanacijskega programa. V osebnih dohodkih namreč v Gorenju zaostajajo tako za občino, branžo kot republiko. Ta zaostanek se giblje od 18 do 30 odstotkov; pa še tu lahko nastanejo nadaljnje omejitve zaradi nekri- te izgube in likvidnostnih težav. Poletno poslovanje v Gorenju lahko strnemo v ugotovitev, da so kljub vsem težavam njihovi rezultati zelo spodbudni. Koliko so naredili, pove tale primerjava: V enakem obdobju lani sta Gorenje TGO in Gorenje GPS prigtispoda-rili kar 1,55 milijarde dinarjev izgube, letos pa izgube iz tekočega poslovanja ni, brez izgube pa so ob poletju tudi ostale delovne organizacije, za razliko od lani, ko jih je ob poletju kar šest poslovalo z izgubo. V razpravi so člani obeh predsedstev ocenili, da s doseženi rezultati dokazujejo pravilnost usmeritve reševanja težav in so hkrati porok širši družbenopolitični skupnosti za uspeh njihovih naporov pri sanaciji ter hkrati potrjujejo pravilnost izkazanega zaupanja. Nadaljevanje uspešnega poslovanja spodbuda vsem delovnim ljudem, komunistom in občanom naše republike za končne napore pri pokrivanju izgube ter hkrati moralno plačilo za vse napore, ki so jih vložili za sanacijo Gorenja. V razpravi so se navzoči posebej dotaknili kadrovskega vprašanja, ki je izmed bistvenih dejavnikov nadaljenjega poteka sanacije, in merili da slovenski prostor ni tako velik, da bi razdalje pomenile resnejšo oviro pri pridobivanju sposobnih kadrov. Precej besed so na skupnem sestanku namenili tudi raznim deiziformacijam, s katerim se želi omalovaževati delo poslovodnih organov v Gorenju. Glede na to, da se tovrstne informacije pojavljajo tudi ob drugih kadrovskih postopkih ali pomembnejših družbenih akcijah, so člani obeh predsedstev ocenili, da gre za namerno delovanje posameznikov ali skupin, ki želijo zavirati, omalovaževati in razvrednotiti napore posameznih ozd in celotne družbenopolitične skupnosti. Zato bo potrebna odločna akcija za prepričitev podobnih dejanj. Ker nekatere dogovorjene akcije potekajo prepočasi, kar seveda slabo vpliva na tekoče sposlovanje, so sprejeli pobudo, da bo politični aktiv občine redno poročal republiškim organom o poteku uresničevanja sanacije, problematiki ob njenem izvajanju ter dajal pobude za nadaljnje aktivnosti. Predsedstvi sta tudi ocenili, da bo treba še mnogo naporov odgovornih komunistov, delavcev Gorenja in celotne naše družbenopolitične skupnosti, da bodo sanacijo privedli do končnega cilja. Ob tem pa so poudarili, da vodilni delavci v Gorenju uspešno opravljajo zaupane jim naloge in da bo z maksimalno kontinuiteto teh kadrov mogoče govoriti tudi o uspešnosti naporov in celotne sanacije. Zato so člani obeh predsedstev pozvali vršilca dolžnosti predsednika KPO sozda in vse ostale vodstvene delavce, da ostanejo v Gorenju na sedanjih položajih tudi po preteku šestmesečnega mandata. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje Višje stanarine in najemnine Pred tednom dni so se ponovno, sestali delegati zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bilo povečanje cen stanarin in najemnin v letošnjem letu. Te se bodo, kot je že znano, povišale s 1. septembrom za 30 odstotkov. Tako bo dosežena 1,6 odstotna revalorizirana vrednost stanovanjskega fonda. Za primerjavo naj povemo, da je ta v lanskem decembru znašala 1,33 odstotka, da bi pa morali do leta 1985, vsaj tako je zapisano v temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za obdobje 1981—1985, doseči že 2,44 odstotno višino revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada, kar pa verjetno ni več dosegljivo. Delegati samoupravne stanovanj- Občina Mozirje Nič več »mrtvih" knjig Dobra knjiga je vsekakor del kulturnega življenja vsakega posameznika in kulture si zagotovo ne moremo predstavljati brez družboslovne, leposlovne ali strokovne knjige. V zvezi s tem v mozirski občini ugotavljajo, da imajo v vsaki delovni organizaciji precej literature, ki pa ni na voljo šiišemu krogu bralcev, predvsem pa ni podrobnih pregledov, kakšne knjige sploh imajo. Podatki kežejo, da se sredstva za knjige iz leta v leto bolj krčijo. Na to vplivajo tudi rastoče cene knjig, manjša se število knjig in s tem njihovo temeljno poslanstvo. Na drugi strani se zaradi upadanja kupne moči povečuje izposojanje knjig. Zato so se sindikati v mozirski občini odločili, da preprečijo nadaljnje padanje števila knjig, predvsem pa želijo knjige približati IZ DELEGATSKE PISARNE • IZ DELEGATSKE PISARNE • IZ DELEGATSKE PISARNE 0 vzrokih izgub Delegati v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije so prejšnji teden razpravljali o poročilu o vzrokih, obsegu in načinu pokrivanja izgub izkazanih v zaključnih računih za lansko leto. Seje zbora so se udeležili tudi naši delegati Janez Erhart, Jože Skorn-šek in Jože Zalubeišek. Po podatkih, ki jih je zbral republiški izvršni svet, je v Sloveniji lani zaključilo poslovanje z izgubo 246 gospodarskih organizacij združenega dela. Skupni znesek izgube znaša 12.778 milijonov dinarjev in za 49 odstotkov presega znesek ugotovljene izgube ob zaključnem računu za leto 1982 V velenjski občini so poleg Gorenja lansko leto zaključili z izgubo še rudnik lignita, šoštanjske termoelektrarne, komunalna DO VEKOS, elektrokovinska oprema, Inženiring, HPH, Vegrad, TOZD Merx v Šoštanju in TOZD RTC Golte. V letošnjem prvem polletju so v Gorenju izboljšali poslovne dosežke. Ugotavljajo, da je v Gorenju TGO fizični obseg proizvodnje večji za 35-odstotkov v primerjavi z lanskim doseženim v polletju, realizirana je 50-odstotna za letos načrtovana fizična proizvodnja, produktivnost dela pa je za 30-odstotkov večja kot lani v prvih šestih mesecih. Do konca junija je znašal konvertibilni izvoz 3,5 milijard dinarjev, kar je za približno 30 odstotkov več kot lani v istem obdobju in je s tem tudi doseženo polovico obveznosti iz letošnjega sanacijskega programa. Ocenjujejo, da v SOZD-u Gorenje nobena od delovnih organizacij, ki so lani zaključile poslovanje z nekrito izgubo in so izdelale sanacijske programe, ob polletju 1984 ne bo imela izgube iz tekočega poslovanja. Iz Gorenja TGO so oblikovali štiri delovne organizacije: Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Elektronika — široka potrošnja in Procesna oprema, iz Gorenja Promet — Servis pa enoviti delovni organizaciji Servis in Commerce. Namen reorganizacije je v izboljšanju samoupravne in poslovne obvladljivosti posameznih podsistemov Gorenja, ustvarjanju pogojev za razvoj novih programskih smeri ter v posodobitvi in racionalizaciji postopkov poslovanja, predvsem zaradi boljšega obvladovanja prvin ustvarjanja dohodka. Pri izvajanju sanacijskih programov v SOZD Gorenje pa se pojavljajo pomembnejši odmiki pri pokrivanju izgube iz preteklosti. O tem je v zboru združenega dela republiške skupščine govoril delegat Jože Skornšek. ,,Ugotavljamo, da se priporočila in usmeritve Skupščine SRS z dne 23/4-1984 ne uresničujejo v celoti, zaradi česar je v Gorenju danes še vedno okrog 2.120 milijonov din nepokrite izgube iz leta 1983. V reprodukcijski verigi vodijo delavci Gorenja bolj ali manj uspešne dogovore z okrog 100 dobavitelji, s katerimi so dosedaj uspeli dogovoriti skupno okrog 206 milijonov din sredstev za pokrivanje izgube, torej približno polovico od predvidenega zneska. V celoti pa so še odprta in nerealizirana sredstva poslovnih bank v znesku 1.235 milijonov din ter sredstva občinskih skladov skupnih rezerv v višini 200 milijonov din. Poleg izredno kritične likvidnostne situacije, iz katere bodo sledile sankcije pri osebnih dohodkih zaradi neporavnanih obveznosti, vplivajo takšna zavlačevanja pri pokrivanju izgube tudi na velik porast obresti, ki bremenijo tekoči dohodek temeljnih organizacij v Gorenju." Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije je sprejel več sklepov, ki zavezujejo organizacije združenega dela z nekrito izgubo, da dosledno izvajajo tiste ukrepe iz sprejetih sanacijskih programov, s katerimi bodo odpravljeni vzroki za nastajanje izgub tudi v prihodnjih letih. Obenem pa naj vse delovne orgnizacije, ki imajo nekrito izgubo ali motnje v poslovanju, znova preverijo svoje sanacijske programe in programe za odpravo motenj ter jih uskladijo z materialnimi možnostmi. Delavci SOZD Gorenje naj po priporočilu republiškega zbora združenega dela, glede na ugotovljene rezultate poslovanja v letošnjem letu, še naprej odločno izvajajo sanacijski program. Dosledneje pa naj svoje naloge uresničijo tudi drugi, ki so vključeni pri izvedbi sanacije Gorenja. Odlok o javnem redu V občinskem uradnem vestniku (številka 5) so objavljeni predpisi, ki so jih sprejeli zbori Skupščine občine Velenje na sejah junija letos. Tako so zdaj veljavni odlok o javnem redu in miru, odlok o svetu družbenega sistema informiranja, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, odlok o spremembi odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine, odlok o spremembah odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema ^obrambe pred točo v osrednji Sloveniji. Objavljeni so še sklep o imenovanju predsednika in delegata sveta družbenega sistema informiranja, sklep o razrešitvi komandirja postaje milice v Titovem Velenju, sklep o imenovanju delegata v delavski svet splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu, sklep o razrešitvi člana sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in izvolitvi dodatnih članov ter sklep o imenovanju delegata v delavski svet TOZD Naravno zdravilišče Topolšica. Izvršni svet Skupščine občine pa je v uradnem glasilu objavil odredbo o pristojbinah za veterinarske sanitarne preglede in dovoljenja, odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živali ter sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta industrijske cone I. in II. Stara vas. V zadnji številki Uradnega vest-nika občine Velenje so objavljeni tudi akti, ki jih je sprejela skupščina samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje. kar najširšemu krogu bralcev. V teku je tako akcija „Knjige v knjižnice", odločilnega pomena za njeno uspešnost pa bo prav zagotovo dobro delo osnovnih organizacij zveze sindikatov. Širjenje dobre knjige med delavci, bogatenje knjižnic in ureditev evidence so temeljne naloge, ki jih bodo morali uresničiti v vsaki delovni organizaciji. Ker ni na voljo podatkov kakšne knjige ležijo ,,mrtve", niti koliko jih je in kje so, bo prva naloga ureditev preglednic, na podlagi katerih bodo lahko delavcem ponudili tisto, kar imajo. To nalogo lahko vsekakor uresničijo v dokaj kratkem času. Občinska matična knjižnica mora vsem nuditi strokovno pomoč, vsi pa se morajo dela lotiti z največjo mero resnosti in odgovornosti. ske skupnosti so potrdili samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in sporazum o razdelitvi pravice uporabe poslovnih prostorov v nadstropju stavbe Šaleška 19/a v Titovem Velenju. Tako so na najlepši način razrešili problem okoli katerega se na prejšnji skupščini nikakor niso mogli zediniti. Potrdili pa so tudi spremembo pravilnika o osnovah in merilih za delno nadomeščanje stanarin. Dopolnitev pravilnika se nanaša na izračun delne nadomestitve, pri kateri naj se upošteva dokazljiv dohodek članov gospodinjstva za preteklo leto ali pa v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo pismenega zahtevka za subvencijo. Odbor je pri obravnavanju subvencij namreč ugotovil, da so se posameznim prosilcem osebni dohodki v tekočem letu v primerjavi s preteklim letom znižali, zato je tudi predlagal to dopolnitev. Delegati so potrdili tudi pravilnik o pogojih za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Ta vprašanja se v naši občini zgledno rešujejo, saj imajo trenutno vsi rešene stanovanjske probleme. mkp Folklorna skupina Oljka Plesali bodo v Zagrebu Folklorna skupina Oljka iz Šmartnega ob Paki si je že dodobra utrdila pot na folklornem področju. Poznajo jo ljubitelji domačih plesov in pesmi od blizu in daleč. Lani so šmarški folklori-sti zaplesali na mednarodnem festivalu na Ohridu. Letos pa jih je odbor za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organiza- cij Slovenije izbral na nastop na mednarodnem festivalu Smotri folklore, ki bo od 22. do 25. julija v Zagrebu. Na tem festivalu vsako leto nastopa precej skupin iz drugih držav. Osrednja prireditev bo v dvorani Vatroslava Lisinskega, Šmarčani pa se bodo občinstvu predstavili s spletom plesov, značilnih za okolico domačega kraja. Obvestilo uporabnikom komunalne oskrbe in storitev Komunalna oskrba in storitev V obvestilo uporabnikov Komunalne oskrbe in storitev, kije bilo objavljeno v zadnji 27. številki tednika NAŠ ČAS, se je vrinilo nekaj napak, ki jih želimo popraviti, hkrati pa vas seznaniti z novimi cenami za gospodarstvo, o katerih je v tem času razpravljal in odločal IS Sob Velenje. 1. V omenjenem obvestilu je bilo v odstavku pred tabelo s pregledom cen v oklepaju napačno napisano »(Gospodarstva in ustanove)«. Pravilno paje »(Gospodinjstva in ustanove)«. V tabeli s pregledom cen je pod točko 1. vodooskrba napačno napisana nova cena 11,00 din/m3, pravilno paje 8,10 din/m3. Zaradi te napake je tudi v naslednjem odstavku za tabelo napačno ugotovljena brutto cena vodooskrbe 12,99 din/m3, pravilno paje 10,09 din/m3. V tabeli pri odvozu smeti je pravilna merska enota m2 in ne m3. 2. Uporabniki Komunalne oskrbe in storitev na področju gospodarstva (industrija, trgovina in obrt) pa bodo od 1. 7. 1984 dalje plačevali komunalno oskrbo in storitve po naslednjih novih cenah: Zap. Vrsta oskrbe Nova št. Me cena 1 2 3 4 1. VODOOSKRBA m3 12,30 — obračun po dejanski porabi 2. ODVAJANJE ODPLAK m3 3,40 3. ODVOZ SMETI m3 1,90 4. TOPLOTNA OSKRBA 4.1. obračun po dejanski porabi MWh 1.760.00 — porabljena energija MWh 950,00 — fiksni stroški (moč) MWh 810.00 — ogrevanje sanitarne vode m3 135,15 Ob ceni vodooskrbe in odvajanja odplak se zbira še prispevek za razširjeno reprodukcijo v višini 2,00 din/m3, vode oziroma 1,00 din/m3 kanalščice, ki velja že od leta 1978 in se združuje v komunalni skupnosti. Tako bo znašala brutto cena vodooskrbe 14,30 din/mJ in aa odvajanje odplak 4,40 din/m3. Take cene komunalne oskrbe in storitev za gospodarstvo in za gospodinjstva kot so bile objavljene v prejšnjem obvestilu skupaj, omogočajo kolikor toliko normalno gospodarjenje s komunalno oskrbo brez izgub v tekočem poslovanju. Pri tem pa so navedene cene za gospodarstvo še vedno manjše kot cene za gospodinjstva v marsikaterih slovenskih krajih, za toplotno oskrbo pa podobne ali nižje, kot za gospodinjstva v večini slovenskih mest. Uporabniki v gospodarstvu (industrija, trgovina in obrt) bodo Se v tem mesecu sprejeli v podpis nove pogodbe za zagotavljanje komunalne oskrbe po gornjih cenah, zato vas že sedaj prosimo za razumevanje in v kolikor boste čutili potrebo za ustrezen sestanek v vaši OZD. DO »VEKOS« n. sub. o. Sipak Zlata medalja na razstavi Rast YU v Reki Na razstavi inovacijskih dosežkov v Reki so se predstavili tudi delavci velenjske delovne organizacije Sipak z avtomatom za horizontalno povezovanje. Avtomat, ki je eden izmed sestavnih elementov povezovalnih linij je plod dela domačih strokovnjakov in prvi tovrstni izdelek narejen na jugoslovanskem tržišču. Zanj je izredno veliko zanimanje v vzhodni Evropi, še posebej v Vzhodni Nemčiji in Sovjetski zvezi. Delavci Sipaka so prejeli za razstavljeni eksponat zlato medaljo, takšno priznanje pa so prejeli tudi že na sejmu v Leipzigu. Tudi to dokazuje, da je izdelek res kvaliteten, s tem pa je tudi poplačan trud vseh delavcev Sipaka, ki so sodelovali pri uresničitvi te naloge. „NAS ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. „NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar" kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317, 850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 din (na mesec 60 din), za tujino 1530 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se jo mnenju sekretariata za informacije iz-višnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. ■k Titovo Velenje ■ROF^naiH Življenje je ena sama šola. Veliko nas nauče izkušnje, zelo dragoceni pa so nasveti starejših. Zato jim kaj radi prisluhnemo. Če pa je sogovornik človek, ki je dal v življenju „veliko „skozi" in udeleženec narodnoosvobodilnega boja, je pripoved še toliko bolj zanimivejša. Vida Klemenčič, kako bi jo opisali, da bi zanjo vedeli, kaj in kdo je tudi tisti, ki je še ne poznajo!? Težko je izbrati prave besede. Bila je mladinska aktivistka, inter-niranka zloglasnega ženskega taborišča Ravvensbriick, Topolčanka, Velenjčanka, prizadevna družbenopolitična delavka, mati, sedaj babica.. . Ob dnevu vstaje slovenskega naroda smo tovarišico Vido obiskali na njenem domu, misli o svojem življenju pa je strnila v naslednjo priipoved. „Slabe stvari človek po toliko in toliko letih kar pozabi. V spominu ti ostanejo le veseli, prijetni dogodki. Velikokrat sem zatrjevala: tega, kar sem doživela, ne bom nikoli pozabila. Toda, podrobnosti ti kar nekako ,,uidejo". Gotovo pa je eno: tega ne bi nikoli več rada doživela." Tovarišica Vida skrbno hrani knjigo Žensko koncentracijsko taborišče Ravvensbriick, ki nam jo je ob tej priložnosti rada pokazala. Ima tudi druge knjige o taboriščih. Počasi je listala po debeli knjigi, v mislih pa se je vračala v leta med drugo svetovno vojno, ko je na lastni koži občutila, kako kruto je lahko že tako kratko življenje. Tegobe, ki nas tarejo danes, so v primerjavi z Vidinimi trpkimi izkušnjami prava malenkost. Za debelo ovojno platnico smo prebrali posvetilo z naslednjo vsebino: „v spomin na težke dni, ki si jih preživela v taborišču Ravvensbriick", Erna Muser in Vida Zavrl. Obračali smo list za listom, Vidi pa so se besede, misli zataknile zdaj pri tej, drugič pri drugi fotografiji." Knjiga mi je drag spomin. Podaril pa mi jo je občinski odbor ZZB NOV Velenje. Knjigi hranim za svoja sinova, Marka in Matjaža." Kako se je pravzaprav začela Vidina pot, polna gorja, grozot, le tu in tam je nit-trpljenja pretrgal kakšen veselejši dogodek. Rojena je biia v Ljubljani. Začela se je vojna. Dva brata sta bila v partizanih. ,,Imela sem družbo deklet, ki so bile že organizirane, pa jaz za to nisem vedela. Počasi so me pritegnile za aktivistično delo. Da si bil sprejet v mladinsko organizacijo, si se moral ,,izkazati" kot zelo zanesljiv človek. Najprej so se s tabo pogovarjali, te opazovali, šele nato sprejeli." Najpogostejše akcije, ki jih je izvedla ljubljanska mladina, so bile razne trosilne in napisne akcije. Eno od takšnih akcij je pripravila ljubljanska mla- Srečanje z Vido Klemenčič »Mesmo se vrnile.. — dina tudi 28. avgusta leta 1943. Zbrali so se na grobovih talcev na pokopališču s šopki rož v roki. Ko so prihajali na pokopališče, so videli, da je povsem zastraženo. Vsak spomenik je imel svojega agenta. Nekateri so se vrnili in govorili, da je akcija prestavljena na grob neznanega junaka. Vida in še nekaj njenih prijateljic in prijateljev pa je odšlo tja, kjer je bila akcija prvotno načrtovana. Položili so rože na grob Vide Pregac, ki so jo ustrelili točno pred letom dni, ker je bila' izdana. Pri izhodu so jih počakali italijanski vojaki in jih aretirali. 13 deklet in 12 fantov so odpeljali najprej v zapore. Tu so dočakali kapitulacijo Italije. Iz Ljubljane so jih nato z avtobusi odpeljali v Begunje. 18. novembra leta 1943 pa je iz Begunj odpeljal transportni vlak. ,,Za popotnico so nam dali tri hlebčke kruha za tri dni vožnje. Potovali smo in potovali, gledali naprej in ,,tuhtali", kam neki bomo prišli. Ali nas bodo ustrelili, ali . . . Sedeli smo tri dni čisto pri miru. Večkrat se spomnim na starejše, kako jim je le bilo hudo sedeti tri dni pri miru. Še sreča, da sem bila takrat zelo mlada". V Ravvenbriickso prispeli ponoči. Vida se dobro spominja, da so jih sprejele paznice, nanje pa so divje renčali psi. ,,Kakšen grozen občutek je to. Ne da se opisati." Paznice so jih odpeljale v veliko kopalnico, jim vse pobrale ter jim dale štrahašte obleke, bele rute, cokle in leseno žlico ter seveda številko. Vidina je bila 25020. En mesec so nato ,,preživele." v karanteni. ,,Kako močno sem si želela, da bi lahko sama sedela na svojem stolu. Tako pa nas je bilo 18 pri mizi, stolov pa le 9. Hudo je bilo sedeti od jutra do večera na pol stola." Januarja, leta 1944, so se in-ternfranke lahko ,,preselile" iz karantene v blok 7. Ob 4. zjutraj so morale vsak dan vstajati, nato so morale na apel, nato pa delo od jutra do večera. Spet ji je zastala beseda, kot že tolikokrat med pogovorom, in spet so ji misli in oči ,,odšle" na fotografije v knjigi. Vida nerada pripoveduje o teh dolgih letih življenja daleč v tujini. Dolgo se tudi ni hotela zavesno spomniti na vse, kar je doživljala kot človek, ki je bil samo številka. ,,Z mano je bila 24. letna Danica, starejša od mene, ki me je vseskozi čuvala. Vedno ji bom za to hvaležna. Vprašanje je, kako bi bilo, če ne bi imela nje, saj sem bila razmeroma še mlada." Tudi, ko se je po vojni Vida vrnila domov, ni pripovedovala, kako je bilo. " Občutkov ni mogoče povedati, opisati. Le kadar smo tiste iz transporta skupaj, nekako lažje govorimo o tem, kajti to smo same občutile in tudi če drugemu poveš si tako nazorno, mu tega ne znaš in ne moreš tako približati. ,,Zato Vida o trpljenju ne more govoriti." Me smo se vrnile, kaj pa tisti, ki so ostali tam, in niso nikoli izvedeli, zakaj so se borili," je dejala bolj zase. Tudi, ko so Vido povabili dve desetletji po vrnitvi iz taborišča naj bi šla z njimi v Ravvensbriick, jim je rekla, da ne bo šla, ker je bila predolgo časa tam." Doma sem potem začela premišljevati, da je sedaj vendarle drugače. Dejala sem si, zakaj ne bi šla tja kot človek. Ni mi bilo žal. Tudi zaradi vseh tistih ne, ki so ostali tam." Znova se je spomnila vseh, s katerimi je delila usodo v strahotnih dneh, tednih, mesecih, letih. Spomnila se je jezera, katerega je ves dan zasipavala, pa dela v Neinbrandemburgu, delovnem taborišču, največji ravensbrtiški podružnici, kamor-je prišla februarja leta 1944. Spomnila se je februarja leta 1945, ko so v okolici te tovarne morali kopati strelne jarke, bunkerje, pa cokel, edinega obuvala, ki so jo tako ožulile, da se ji še danes pozna; tudi neke Nemke, ki je delala z njo. ,,Vsak dan mi je govorila, kako je lačna, jaz pa njej nikoli. Čeprav je bila Nemka, je bila čisto človeška. Rada bi jo še kdaj srečala. Vse to trpljenje je bila ena velika nepozabna šola. Prijateljstvo, tovarištvo, ki se je skovalo v tistih dneh, danes še drži. Kaj se je medtem dogajalo doma, Vida skorajda ni vedela. ,.Dobila sem le dve pismi. Sestra mi je leta 1944 pisala, da je brat Edi ,,včeraj poslal pozdrave in sporočil, da mu gre dobro". S takšno vsebino je seveda pismo lahko šlo skozi cenzuro, jaz pa sem vedela, kaj mi je hotela sporočiti. Ob koncu mi je še zapisala, da si želi, da se srečamo v srečnejši bodočnosti. Drugo pismo mi je napisala svakinja z Gorenjske. Ko sem prišla domov, je tudi mama povedala, da mi je pisala. Vendar je pismo prišlo nazaj s pojasnilom, da ne smem sprejemati pošte." Prišla je svoboda. Grmeli so topovi, marca 1945 je bilo n njihovo grmenje vse bliže Prišla je svoboda. Grmeli so topovi, marca 1945 je bilo njihovo grmenje vse bliže. Toda šele 8. avgusta je vlak s 60 vagoni odpeljal v domovino. V njem je bila tudi Vida. Pot je bila dolga kar 21 dni, da je prišla do Pan-čeva oziroma Beograda, od tam naprej pa spet z vlakom do Ljubljane, v lepše življenie. Vida je prišla v Topolšico 1. novembra 1949. Pred tem je nekaj časa delala v Ljubljani, Valdoltri, pa v Rovinju. Lahko bi bila ostala na ortopetski kliniki v Ljubljani, vendar ji je bila Ljubljana tedaj skoraj tuja. Predolgo je živela daleč, daleč od doma. Odločila se je za Topolšico. Težko se je prilagodila novemu okolju. ,,Veliko je bilo snega, tri mesece sem jokala. Delala sem po ves dan, zvečer hodila še na sestanke in skoraj leto dni sem že bila v Topolšici, pa še nisem prišla do Šoštanja. Ko pa sem se navadila, mi ni bilo žal, da sem se odločila za ta kraj. Všeč so mi bili ljudje in sam kraj. Ljudje preprosti, prisrčni, dobri. Oču-dovala sem te ženske, ki so hodile na Lom s koši. Leta 1968 smo se preselili v Titovo Velenje še danes grem rada v Topolšico. Vida je že nekSj let v pokoju, toda še vedno je zelo delovna. Njena skrb pa je tudi vsakoletna organizacija srečanja nekdanjih internirancev in zapornikov, saj je predsednica občinske komisije za bivše politične zapornike in internirance. Ne skriva zadovoljstva, ker je na 5. kongresu slovenskih komunistov prebrala pozdravno pismo za tovariša Tita. Čisto ob koncu pa nam je pokazala še eno knjigo. Podarili so ji jo odbojkarji Topolšice obl5-letnici delovanja tega kluba. Vida je bila namreč ustanovna predsednica kluba. Pa še nekaj ne smemo zamolčati. Pred nedavnim je slavila 60-letnico. Predvsem zdravja vam želimo, tovarišica Vida. T.. Podgoršek S. Vovk Napad na Kokarje 29. septembra leta 1944 »Zgornja Savinjska dolina je bila septembra po hudifi bojih v Mozirju v celoti osvobojena. Nemci in njihovi pomagači so se po velikih izgubah morali predati. V osvobojeno dolino so začeli prihajati razni partizanski štabi in enote. V Gornji grad se je preselil štab 4. operativne cone in kasneje odšel na Ljubno. Med drugim seje pri Mežnarju v Kokarjah nastanil štab 3. sektorja za Štajersko pod vodstvom komandanta Edija Golca — Šviglja in komisarja Bliska. Pri Jer-nerju je bila na skednju kurirska postaja, pri Florjan-cu kurirska sanitetna postaja, pri Filipcu pa je bil štab vojaške postaje. Štab 3. sektorja seje dobro uro pred napadom preselil iz Mežnije v Melišče pri Rad-mirju. Kakšnih deset minut preden so se pojavili Nemci je šel tod mimo oddelek konjenice. Vprašali so. če je na Čreti varno. Odgovor je bil, da niso opazili nič nenavadnega. Malo pred napadom . Nemcev je oddelek konjenice odšel. Bil je sredi polja med Potokom in Ko- karjami. ko so se Nemci pojavili z druge strani. Nemci so se zavarovali z zasedami od Črete do Kokatij. Prva je Nemce opazila najmlajša sestra Malika. ko je šla po drva in zakričala, daje za cerkvijo polno Nemcev, ki so v istem času hišo že obkolili. Bilje lep jesenski dan, sam pasem bil pri sosedu Florjan-cu. Pod skednjem smo stali Pepi Strgar. Anton Venek, Barbara Venek, jaz in kurir. Pogovarjali smo se. ko smo z druge strani grabna zaslišali »Madchen halt. Madchen halt!« Nemci so klicali za mladinko Zofko Strgar. ki se je zmuznila skozi spodnja vežna vrata in drvela proti vasi. da bi obvestila partizane o napadu. Nemci so želeli partizane preserfetiti. ker pa ni hotela obstati, so streljali za njo. Srečno je prispela v vas. pa čeprav na eno nogo bosa in niti sama ni opazila kdaj je zgubila čevelj. Pred Arneževo hišo je zagledala Janeza Bidra. Mar-tenkovega Inža in zavpila. naj hitro odide do Filipcev in pove. da so Nemci tu. Pred svojo hišo je v tem trenutku stala mladinka Marija Finkšt in ko je slišala te besede je stekla proti Filipcem. kjer je njena mama pomagala pospravljati koruzo, in obvestila partizane. Zofka je hitela proti Jernerjem. kjer je bila vojaška postaja in je zavpila — Nemci. Nastala je prava zmešnjava, tako da so nekateri pozabili nahrbtnike in celo orožje. Sreča je bila. da Nemci niso pregledali skednja. Zofka je šla naprej, pri Bezočniku je pobrala grablje, pridružila se je Martenkove-mu očetu, ga prijela pod roko in skupaj sta odšla iz vasi ter tako zabrisala sled. Med tem časom so nas Nemci opazili pri Florjancu. na nas so izstrelili tri tromblo-ne. ki pa nas na srečo niso zadeli in so eksplodirali v zidu. Pognali smo se po bregu navzdol in spodaj _ dohiteli ranjenega Maksa Žunterja-Gašperja. ki je bil ranjen v nogo pri napadu na Mozirje. Priskočili smo mu na pomoč in ga pod Bezočnikovim bregom odnesli po koruzi do Jerkove koče in ga skrili v gosto grmovje. Nadaljevali smo pot proti gozdu kjer sta se nam pridružila še Zofka in Franc Hren. Pepi Strgar seje povzpel na borovo drevo, da smo imeli boljši pregled. Iz Mežnije so Nemci napadli Filipčevo hišo. kjer je imel svoj štab Franc Kos-Aleks. Malo pred napadom se je v koleslju pripeljal iz Radmirja, kjer jc bil na sestanku. Z njim sta se pripeljala tudi Janko Bider—-Radko in Jože Tratnik-Frank, ki je bil pri zdravniku v Mozirju, ranjen je namreč bil v roko pri napadu na Mozirje ! Nemci so imeli iz Mežnije lep razgled Postavili so štiri mitraljeze. z njimi obvladali vso okolico pred seboj in ščitili tiste, ki so jurišali v vas. Preden je hišo zapustil je Franc Kos -Aleks zaklenil sobo. v kateri je bil arhiv in vrgel ključ po stopnicah, da ga Nemci niso našli. Spustil se je v beg proti Dreti, tako da so ga imeli Nemci ves čas pred sabo. Ranjen je bil takoj, ko je zapustil Filipčevo koruzo. Padel je. se hitro pobral in nadaljeval pot do kapele, kjer se je nekaj časa skrival, vendar so mu Nemci sledili. Ko je uvidel, da ni nobene pomoči, se je v zadnjem obupu pognal čez vodo. Prišel je na drugo stran, takrat pa gaje z mostu z brzostrelko pokosil Nemec. Življenje sije vzel sam. Nemci pa so šli preko mostu. Med Govekom in Lačjo vasjo sta se pojavila Alojz Tratnik-Gregor in Alojz Fa-le-Roman. Nemška brzostrelka je smrtno ranila Alojza Tratnika. Proti Lačji vasi sta se pognala Janko Bider-Rad-ko in Jože Cigale-Frank. Srečo je imel samo Radko, ki je prebredel Šetinski Štuk in nadaljeval proti Lačji vasi. Frank sreče ni imel. Prispel je do Drete in še preden se je pognal vanjo je bil na grmovju smrtno zadet. Ko so se Nemci vračali, so s seboj odpeljali Jožeta Flere-ta. ki je bil na njivi kjer je obiralo koruzo. Pri Mežnarju so postavili pred hišo Jožeta Strgarja. mamo. hčeri Micko in Maliko ter strica Jožeta, ki jc bil takrat pri njih. Na vsak način so hoteli vedeti čigavo je dekle, ki jim je pred nosom zbežalo ter obvestilo partizane v vasi. Kljub vsem grožnjam se jim ni posrečilo. čeprav so mami grozili s smrtjo. Domači so trdili, da ni njihova, da je prišla na obisk iz sosednje vasi. Nemci so imeli s sabo Jožeta Flereta. Vprašali so ga, če je res, da ni nobenega dekleta več pri tej hiši. Odgovoril je, da je res. Nato so jih izpustili in bili so rešeni gotove smrti. Nemci niso imeli časa, da bi se zadrževali. V Šmartnem ob Dreti je taborila Šlandro-va brigada in je že bila na pohodu. Ena četa je Nemcem sledila do Črete. pa je bila prepozna. Nemci so se umikali po bližnjicah in so tako hitro prispeli na drugo stran Črete. Morali so vedeti, da so v Kokarjah partizani, niso pa vedeli kje. To dokazuje dejstvo, da pri Jerneju, kjer je bila kurirska vojaška postaja, niso ničesar pregledovali. Po nekaterih izjavah so nemške patrulje večkrat prihajale iz Braslovč do Končkega križa, odkoder je lep razgled po dolini, z daljnogledom še posebej. Imeli so tudi vodiča, ta napad pa je opravila policija iz Braslovč.« Pero Golob Kokaije 4. stran * ngS SaS NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje * 19. julija 1984 Krajevna skupnost Topolšica Kako zagotoviti oskrbo? Krajevna skupnost Topolšica se z zaselki Lom, Lajše in ožja Topolšica, 220 hišami oziroma 1200 krajani, uvršča med srednje velike v naši občini. Na tem področju živijo predvsem kmetje, 27 čistih kmetov ima kar precej obdelovalne zemlje in delno proizvodnjo za trg — tržni proizvod je predvsem mleko. Zaposlenih je nekaj več kot 480 krajanov. Predsednik sveta te krajevne skupnosti Branko Sevčnikar in podpredsednik sveta Franc Potočnik sta nam ob obisku povedala, da njihove smernice razvoja predstavljajo plansko zastavljene naloge tega srednjeročnega obdobja. Kot vse kaže, bodo v veliki meri načrtovane naloge tudi uresničili. Le dve bosta zaradi pomanjkanja denarja ostali zapisani le na papirju. To sta izgradnja TV pretvornika in razsvetljava v zaselku Lajše. Tako so gasilci leta 1982 dobili preurejen dom. Lani i.i letos pa so krajani namenili osrednjo skrb posodobitvi krajevnih cest. Ravno pred tednom dni so položili asfalt na cesti Rumel-Strmina, dolgi 1787 metrov. Po grobih izračunih jih bo veljala pravo premoženje, kar 6 milijonov dinarjev. Pri izgradnji je sodelovalo s prostovoljnim delom ali kakšno drugo obliko pomoči precej krajanov. Treba bo organizirati še kakšno udarniško akcijo, da bodo urejevali bankine in ostaie 5e manjkajoče stvari. ,,Cesta v zaselku Lom, odsek Adam—Penšek, je prišla na vrsto šele letos. V tem tednu pridobivamo vsa soglasja za pričetek del. Skoraj v vseh krajevnih skupnostih Šaleške doline so komunalna vprašanja najbolj vroča in najpogostejša tema sestankov, sej, tudi zborov krajanov. Denarja za to ni prav veliko. Naša krajevna skupnost ni nobena izjema. Prav zaradi pomanjkanja sredstev letos krajevna cesta Adam—Penšek ne bo dokončana, morda le kakih 200 do 300 metrov odseka. Prav pa je, da smo se v velenjski občini končno enkrat dogovorili in na enoten način pristopili k reševanju komunalnih težav," Lani so med drugim Topolščani napeljali še razsvetljavo v ožji Topolšici. Zanjo so prispevali največ denarja krajani sami. Hkrati s posodobitvijo krajevnih cest in nekaterih ostalih aktivnosti je tekla širša akcija — razširitev telefonskega omrežja. Telefon bo na novo zazvonil le v 30 gospodinjstvih, čeprav so želje po tem sodobnem informativnem sredstvu kar trikrat večje. Bogata dejavnost na športnem področju, hkrati pa niti enega večnamenskega igrišča, srečamo pri nas le še malokje. Kaj rado je prav obratno. Tako se naj bi v tem letu lotili izgradnje dveh, in sicer v Lajšah in ožji Topolšici. Zanju Nameravajo krajani porabiti le malo denarja. Obljubljajo namreč, da bodo krepko prijeli krampe, lopate, sa-mokolnice in opravili veliko dela prostovoljno. Takšna oblika dela med krajani Topolšice ni ravno redka. To so glavne naloge srednjeročnega programa te krajevne skupnosti. Tem pa so se pridružile še nekatere nove, nenačrtovane. Era, temeljna organizacija kooperantov je na področju njihove krajevne skupnosti ustanovila paško skupnost. „'Takoj je nastala težava z oskrbo vode. Imenovali smo gradbeni odbor, pripravili projekte, izračunali pa smo tudi naložbeno vrednost tega objekta na Lom. Znašala naj bi kar 50 milijonov dinarjev. To je za nas prevelik zalogaj. Nujno bo pomoč širše družbene skupnosti, če hočemo naložbo tudi uresničiti." Krajane Topolšice pa v tem času tarejo druge težave. V ospredju razprav, jedro nezadovoljstva ie vprašanje, kako rešiti težave z oskrbo. Z njo se ,,ubadajo" že celi dve leti. O tem sta naša sogovornika povedala: ,,V naši občini smo se odločili, da se bo naša krajevna skupnost usmerila v zdraviliški turizem. Prav zaradi tega naslova pa smo ,,izgubili" našo, sicer majhno, a še kako potrebno, trgovino. Na vrat na nos smo jo morali preseliti v prostore gasilskega doma. Pred nekaj časa pa so nam dali odpoved še Koloniale Dravograd, ki ,.zalagajo" trgovino. Težava z oskrbo je sedaj tu. Kako jo bomo rešili v najkrajšem času, ne vemo. ,,Zato krajani Topolšice razmišljajo o novem centru, v katerem bi poleg trgovine zgradili še pošto, delovne prostore krajevne skupnosti, na rušnem področju stoji tudi gasilni dom, šola, osemletka, naj bi dobila svoje prostore prav tako v tem središču. Center bi radi uredili tudi zaradi ogrožencev, 120 krajanov, ki sedaj živijo na rušnem področju. ,,Naloge so dolgoročnega značaja, ki jim sami še s tako velikim trudom ne bomo kos. Gotovo pa so zelo pomembne za nadaljnji razvoj te krajevne skupnosti." Branko Sevčnikar in Franc Potočnik sta med drugim povedala tudi to, da so pri reševanju vprašanj še kar uspešni, čeprav ,,jamrajo". V prihodnje bodo, po besedah naših sogovornikov, precej bolje skrbeli za krajane Loma, ki živijo na hribovitem področju. Lani je resda še v zadnji hiši na tem področju krajevne skupnosti zasvetila žarnica, vendar bo treba urediti še cesto in vodovod. Družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Topolšica se kar vse po vrsti vključujejo pri uresničevanju zastavljenih nalog. Dobro delajo, enkrat bolje, zopet drugič malo slabše, društva, od kulturnikov, tabornikov, jamarjev, športnikov ter članov lani ustanovljenega turističnega društva. V današnjem času je informiranje zelo pomembno področje. Tudi za sprotno obveščanje so poskrbeli. Kaj delajo, kako in kaj še morajo narediti si krajani lahko preberejo v glasilu Naš kraj, ki ga izdaja komisija za informiranje v krajevni skupnosti Topolšica najmanj 'dvakrat na leto. Krajevna skupnost Šoštanj Želje manjše, pa tudi zanje denarja ni dovolj Poletje je sicer res čas dopustov, pa vendar je v krajevnih skupnostih prav v teh mesecih pogosto najži-vahneje. Tako je drugje po republiki, tako je tudi v naši občini. V eni najbolj prizadevnih, v krajevni skupnosti Šoštanj se trudijo, da bi kar najhitreje uredili toplifikacijo še v nekaterih predelih mesta. Ta pre-po rebna komunalna pridobitev bo pripomogla k izboljšanju varstva okolja, seveda pa bistveno olajšala življenje krajanov, ki v tem našem drugem največjem središču še niso imeli te dobrine. Druga pomembna naloga, ki poteka v Šoštanju je razširitev telefonskega omrežja. Z izgradnjo novega ptt centra v Titovem Velenju in z vključitvijo nove ptt centrale so nastale možnosti za razširitev števila telefonskih naročnikov v tej krajevni skupnosti. Prijavljenih je že 124 interesentov in v glavnem tudi zbrana sredstva za priključitev njihovih telefonov. Centrala bo sicer omogočala več priključkov, vendar pa zaenkrat novih naročnikov ne sprejemajo, razen tistih, ki stanujejo ob glavnih telefonskih žilah. Za ostale, ki so rok zamudili, pa bodo kasneje pripravili ponoven razpis. V Šoštanju so v letošnjem letu načrtovali tudi ureditev hudournika, ki zaliva cesto ob gradu. Del hudournika je temeljna vodna skupnost sicer že uredila, potem pa ji je zmanjkalo denarja. Tako je problem ostal odprt, sedaj pa Gornji grad, Ljubno Čebelarji in flosarji pred durmi Poletje je tu in z njim vrsta turističnih prireditev narodopisnega značaja, ki jih vsako leto prirejajo v raznih krajih Gornje Savinjske dojline. Zagnanosti turističnim , a lesenjakom v preteklosti ni manjkalo, v zadnjem času pa jim ponekod rahlo pošla sapa, anjkalo jim je novih zamisli in ucditve so vse bolj pripravljali po mem in istem kopitu. Letos bo zagotovo drugače. K temu so veliko pripomogle nove moči v vrstah prirediteljev, precej pa je k popestritvi prispevala tudi akcija novinarjev ljubljanskega dela in .•venske turistične zveze ,,Poletje S4". Vse skupaj velja tudi za prvi prireditvi, ki bosta na vrsti to nedeljo in čez 14 dni. Gre namreč za čebelarski praznik v Gornjem gradu in praznik flosarjev na Ljubnem. Prvi bo na vrsti v soboto in nedeljo praznik čebelarjev v Gornjem "idu. Sobota bo namenjena športi.. Najprej bo dopoldne rokometna tekma za vsakoletni pokal, popoldne pa bo velemojster Bruno Parma odigral simultanko z domačimi šahisti. V nedeljo popoldne bo najprej zanimivo predavanje o čebelarjenju, ki mu bo sledil pri-iz čebelarjenja s poskušnjo me-, vse skupaj pa bodo s svojimi jotki obogatili novinarji Dela. ^neje bodo prikazali delovanje irističnega krožka na tamkajšnji dodnevni osnovni šoli, nastopile bodo tudi čebelice, podelili pa bodo tudi priznanja za najlepše cvetlice v kraju. Za zaključek bo na vrsti še vlečenje vrvi za pokal rdi in tekmovanje plesnih parov. Jba dneva bo v osnovni šoli tudi razstava orčnih del, o dobri po-dbi jedi in pijač seveda ne kaže pravljati. Tudi na Ljubnem, kjer bo čez "inajst dni na vrsti ž: 24. flosar- ski bal, so se letos še posebej potrudili in najstarejša narodopisna prireditev v mozirski občini je dobila nov zagon, saj je zadnja leta kljub dolgoletnemu izročilu vsebinsko nekoliko pešala. Letos ne bo tako. Prireditev bodo skupno pripravili vsi krajevni dejavniki, spremljajoče prireditve pa se bodo vrstile ves teden pred balom, ki bo 5. avgusta. Ze nedeljo pred tem bo trim kolesarjenje na krožni progi po Savinjski in Zadrečki dolini, v torek bo na prireditvenem prostoru ob Savinji večer z mladimi, na tem mestu pa se bodo privlačne prireditve vrstile vsak naslednji večer. V sredo se bo z narodnimi pesmimi predstavil domači ženski pevski zbor z naslovom ,,Dober večer vam voščim jaz", v četrtek se bo predstavila folklorna skupina z nastopom „Če plesat me pelješ, en flancat ti dam", v petek pa bo na vrsti še domači moški pevski zbor z nastopom ,,Kam pa fantje drev v vas pojdemo". Zlasti zanimivo bo v soboto dopoldne, ko bo na ljubenskem trgu flosarski vrvež s prikazom vezanja flosa in nekdanjega kramarskega sejma. Zvečer bo ob Savinji še večer med ljudskimi godci in flosarji z naslovom ,,Bom godca vzela, bom zmeraj vesela". V nedeljo 5. avgusta popoldne bo najprej na vrsti svečana povorka, nato bo kulturni program s flosar-skim krstom, kasneje pa še tekmovanje v flosarskih veščinah, ki ga bodo sklenili z večerom z Mitom Trefaltom. Tudi kulture in športa ne bo manjkalo. V petek pred balom se bodo dopoldne v telovadnici v namiznem tenisu pomerili paraple-giki, v soboto bo na vrsti vsakoletni turnir moških in ženskih odbojkarskih ekip iz vse Slovenije, ki ga bodo sklenili v nedeljo dopoldne pred tradicionalnim nogometnim srečanjem za pokal flosarja. Od petka naprej bo v osnovni šoli razstava likovnih del Jožeta Pun-čuha. Za vsakogar torej nekaj. potekajo prizadevanja, da bi manjkajoča sredstva le nekako zagotovili. Sicer pa je pomanjkanje denarja čutiti pri uresničitvi vseh načrtov. Tako je veliko vprašanje, kako bo s posodobitvijo dela Kajuhove ceste in dela Koroške ceste, ki sta že močno poškodovani. Najbrž do izvedbe del v letošnjem letu ne bo prišlo. Naj ob koncu omenimo še kulturni dogodek, ki so ga krajani toplo pozdravili. To je izdaja in predstavitev monografije Ivana Napotnika. V Šoštanju je galerija, kjer je zbran velik del njegovih umetnin, z izdajo te monografije pa poudarjajo v tej krajevni skupnosti, je vsaj nekoliko vrnjen dolg temu našemu rojaku in velikemu umetniku, ki smo ga doslej dosti preslabo poznali. B. Z. Planinska sekcija Šmartno ob Paki Uredili so si sobo Društvo prijateljev mladine Velenje Na otroških igriščih je živahno Počitnice. Kako je to nekaj lepega! Še lepše pa je, če v času te brezskrbne igre kdo poskrbi za to, da je ta še zanimivejša. Društvo prijateljev mladine Velenje tudi letos ni pozabilo na tiste, ki v času počitnic ostanejo doma. Na otroških igriščih so tako kot že prejšnje leto tudi letos pripravili organizirano igro, ki jo usmerja vzgojiteljica. V petek smo se zato napotili na centralno otroško igrišče v Titovem Velenju, da pogledamo kako je z obiskom. Povemo naj, da lahko otroci na igrišče pridejo vsak dan med tednom od 10. pa vse do 13. ure. Tri ure se lahko potem skupaj igrajo in se med seboj spoznajo. Pridejo lahko vsi, ki so starejši od štirih let. Ta dan je bila z njimi tovarišica Mija Žagar, ki je v* času pouka dijakinja Centra srednjih šol. Povedala je, da otroci radi pridejo, in da se potem skupaj igrajo najrazličnejše igre. Najbolj so navdušeni nad pikadom. Ves čas so na otroškem igrišču, čeprav so v začetku načrtovali, da se bodo odpravili tudi na krajše izlete v bližnjo okolico. Kot vse kaže pa se starši te oblike preživljanja počitnic še niso navadili, in so še nezaupljivi. mkp Gotovo vsi krajani Šmartnega ob Paki ne vedo, da v njihovem kraju zelo marljivo delajo člani planinske sekcije. Prihodnje leto bodo proslavili že majhen jubilej, 10-letnico obstoja. Sekcija šteje okrog 120 ljubiteljev planin in vsega lepega. Člani so vseh starosti in poklicev. Največ skrbi šmarški planinci so lani namenili ureditvi sobe, kjer se bodo zbirali, se dogovarjali kako bodo delali in podobno. »Pohvaliti moram prav vse člane upravnega odbora, saj so pri uresničevanju te naloge resnično pridno delali. Vsak je opravil več kot 100 prostovoljnih ur. kar za takšno sekcijo, kot je naša. ni malo. Finančno nam je priskočilo na pomoč matično društvo v Titovem Velenju, vsa potrebna dela. od ometavanja. beljenja, polaganja keramičnih ploščic, zbiranje opreme, pa smo naredili prostovoljno,« je na začetku pogovora povedal predsednik planinske sekcije Karli Žibret. Poleg te naloge so planinci iz Šmartnega ob Paki namenili nekaj pozornosti izletništvu. Za nabiranje moči svojih članov so poskrbeli kar na začetku leta. in sicer s pohodom na goro Oljko, po snegu in v mrazu so se podali na Stol. pa na Kozjak, Kremžar-jev vrh na Pohorju, organizirali že tradicionalen pohod na goro Oljko. Podali so se še na Sedmera jezera, Storžič, Peco, Dobro-vlje. Mnogo med njimi ima prehojene 3 ali 4 transverzale. »Ne hvalimo se radi, saj o tem kaj in kako delamo lahko vidite po seznamih izletov, tejle sobi in zadovoljstvu vseh članov naše sekcije.« Naj še omenimo, da so Kdo bo Črni Peter? šmarški planinci pomagali pri obnovi koče na Loki, za dom na Kredarici so zbrali več kot 30 tisoč obveznic, vzdrževali del Šaleške planinske poti in še in še bi lahko naštevali. Prav tako pridno delajo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v Karli Žibret kraju, sodelujejo na proslavah, prireditvah. Povezujejo se z matičnim društvom v Titovem Velenju. tako na posameznih akcijah, kot na področju izletništva. Čeprav so prt svojem delu člani planinske sekcije iz Šmartnega ob Paki marljivi, niso kos vsem težavam. Kar nekaj jih imajo. Največ seveda denarnih. Članarina za tako bogato dejavnost ne zadošča, prevozni stroški so vse dražji. Lani so morali nekatere dvodnevne izlete spremeniti kar v enodnevne. Sepa tudi povezava med mladimi planinci na osnovni šoli bratov Letonje in sekcijo. Mnogo boljše je povezovanje z matičnim društvom. »Če se le da, ugodijo našim željam in potrebam. Tega pa žal ne moremo reči za krajevno skupnost«. Zapisali smo že, da je ena največjih nalog letošnjega delovnega programa dokončna ureditev svojega kotička. Na področju izletništva so znova pripr-ravili bogat program. Podali se bodo na Stol, Smrekovec, Ojstrico. Škrlatico,.. . Pomembna naloga. katere prva tako ne velja zanemarjati, je skrb za pridobivanje novih članov.« Soba, v kateri bodo naši delovni prostori, bo za vse nas velika pridobitev. Upamo, da bomo tako lažje pridobili v naše vrste nove člane. Radi bi se osamosvojili in delali kot društvo. Volje in pripravljenosti za še trdnejše delo nam ne manjka.« je sklenil pogovor Karli Žibret. 19. julija 1984 * Titovo Velenje ZANIMIVOSTI nas cas * strar 5 POLETNA SREČANJA • POLETNA SREČANJA Janez Paiir Marjana Avberšek Pozimi popijete več piva" JBilo je več treme kot krvi Končno je nastopilo poletje. Gotovo se skupaj z nami veselite lepih, sončnih dni. Pretekli petek je pošteno pripekalo. Naša grla so bila suha. Žeja nas je ,,pripeljala" v pivnico. „Kaj smem postreči," je vprašala točajka Marjana Avberšek, ki jo obiskovalci tega lokala v Titovem Velenju gotovo dobro poznajo. Naročili smo svojo pijačo, z Marjano pa se zapletli v krajši pogovor. ,,Točajka sem, reci in piši, 24 let. Svojo prvo zaposlitev sem našla v Rudarskem domu, značilni knapovski ,,oštariji". Nato sem nekaj časa ostala doma, leta 1961 pa si znova zavezala bel predpasnik in stopila ,,za šank". Tokrat v hotelu, ki so. ga zgradili prav to leto." ,,Malo pivo, prosim, in kavo," se je oglasil gost. Marjana postreže, gost plača, pogovor steče dalje." Seveda sem ves čas, ko sem doma gospodinjila, tu in tam še kje pomagala. 30 let imam skupaj delovne dobe. Le še malo pa bom odšla v zaslužen pokoj. ,,Pravi, da ima vsega dovolj. Naveličala seje. Poleg tega, da jo bolijo noge, v službi mora biti vseskozi na nogah, tudi ni več ,,luštno" delati v takem poklicu." Ne vem, ali je čas tak, ali je kaj drugega." Gostje so zelo zahtevni, nekateri nedisciplinirani. Najhuje je takrat, ko se v pivnico ,.zateče" vinjen gost. „Pijače, ki jo zahteva, mu ne smeš dati. Nato začne razbijati, na pomoč pokličeš miličnike. ... Če pa ugodiš njegovi želji, si kaznovan ti. Ne veš, kako bi najbolje ravnal." Delo točajke v gostinskem lokalu je sila naporno. Delo z ljudmi ni hvaležno, delovni pogoji slabi, poleti vročina, tla hladna. ,,Ravno prav, da se ,,nalezeš revme." Zaslužek je bolj skromen. ,.Kamorkoli greš, nikjer ni boljše, le da povedo ne." Malo se nasmehne, se obrne h gostu, ki je pravkar vstopil iin vljudno vpraša: ,,Ali že dobite'? Kaj pa želite? „Še malo in odšla bom v zaslužen pokoj" ,,Coca cola je takoj na točilni mizi. Marjana dela od pol sedme ure zjutraj do pol desetih zvečer, vsak drugi dan. Ob nedeljah in praznikih je prosta." V Titovem Velenju je v zadnjem času ,.zraslo" nekaj gostinskih lokalov. Ali se to pozna pri vašem prometu?" je bilo naše naslednje vprašanje. Marjana pove, da prav nič. Bolj kot to so zmanjšale obisk podražitve. Slabši obisk je iz leta v leto prav v poletnem času. ,,Pa veste, kdaj je tudi manj gostov. Takrat, ko gre bolj na ,,knap". To je največkrat proti koncu meseca. Vsakega 15. pa je obisk zadovoljiv." Kot zanimivost je gostja tegale prijetnega poletnega krmlja-nja povedala še to, da pri njih stočijo. največ piva, pozimi več kot poleti. Kadar je Marjana doma, spet dela. Treba je skuhati, oprati, zlikati, pospraviti stanovanje. Ja, pa še velik vrt ji vzame precej časa. ,,Dopust? 10. avgusta grem. Vsa leta doslej sem hodila na morje, lani in letos pa bom preživela 10 dni v toplicah zaradu revme." t. p., s. v. Ze enaindvajset let se v Titovem Velenju okoli frizerskega stola s škarjami, britvijo in glavnikom v roki vrti Janez Palir, eden redkih moških, ki ostaja zvest frizerskemu poklicu. Zato smo ga morali takoj na začetku povprašati zakaj tako. Zakaj je torej moških tako malo med frizerji? ,,Res je, moški frizerjev ni!", je bil kategotičen. ,,Ni pa jih zato, ker v tem poklicu premalo zaslužijo, vsi pa gledajo na denar. Poleg tega pa je to tudi poklic v katerem si neprestano na nogah. Je pa to lep poklic in res je škoda, da zanj ni veliko zanimanja". Učiti se je začel leta 1953. „Vse smo delali na roke. Frizure so bile drugačne kot so danes. Pogoji so bili težki, mojstri pa hudi", se je Janez razgovoril. Spominja se svoje prve stranke. ,,Bilo je klasično striženje in kar dobro mi je šlo". Seveda smo ga povprašali tudi, kako pa je bilo prvič z britjem. ,,Ha, bilo je več treme kot krvi", je rekel s smehom, ,,malo pa je te tudi bilo". Pa kaj zato, važno je, da je mož preživel! Do danes se je marsikaj spremenilo. Janez dnevno uredi približno ,.Stranke sprašujejo kdaj bomo spet podražili", se šali Janez petindvajset strank. Več, če je ponedeljek ali petek in še več, če je na koledarju petnajstega. „Sicer pa traja naša sezona od konca marca, pa vse tja do avgusta. V tem času je prometa največ. Občutno pa se promet zmanjša čez zimo," je povedal naš sogovornik. ,,Pri prometu pa se poznajo tudi te nesrečne cene. Naše stranke neprestano sprašujejo, kdaj bomo spet podražili, ker smo zelo poceni", se ie malo pošalil. ,,Moda se pri moških frizurah spreminja prav tako kot pri ženskih. Včasih je bilo zelo moderno britje cele glave, danes tega skoraj ni več. Frizerji pa se tudi izpopolnjujemo, tako da smo z novostmi na tekočem," je nekaj o modi povedal Janez. In še zanimivost. Pomislite, čeprav Janez dela v salonu Nada na Cankarjevi ulici v Titovem Velenju in je obkrožen z veliko frizerk, se hodi on striči drugam! Kako, smo ga povprašali, ali vam kolegice tega ne zamerijo? „Kje pa", je zamahnil z roko. „sploh ne." mkp, foto S. V. Mirko Tanko „Sem Ribenčan Urban, po celem svetu znan" Veste, kje smo se srečali z našim Ribenčanom Mirkom Tankom? Prav tam, kamor poleg velenjske tržnice zahaja vsakega petnajstega v mesecu. In to že dvajset let! Pri frizerju, kjer se je bril! Najprej na tržnico, kjer prodaja suho robo, le kaj bi drugega, saj je Ribenčan, potem pa jo mahne k frizerju, kjer se uredi. Tokrat ga je imel v ,,rokah" Janez, pa smo ga povprašali, koga ima raje, da ga uredi, žensko ali moškega. Kaj naj bi šaljivec odgovoril drugega kot: „Raje 'mam žensko, je b'l nežna, b'l fino prime. Pa tudi z gospodom (pokazal je na Ja- neza) sem zadovoljen, če ni ženske." Suho robo je v Titovo Velenje nosil prodajat že njegov oče. Mirko samo nadaljuje družinsko tradicijo. Pravi pa, da sin za njo ni preveč navdušen. Njegov oče se je do Šoštanja pripeljal z vlakom, naprej pa jo je mahnil peš. ,,Mi pa smo šli s časom naprej pa se pripeljemo z avtomobilom." Njegov sin dela doma v Šušju, to je vas oddaljena od Ribnice samo tri kilometre, na kmetiji. ,,Samo preveč mi ne diši, ker ni nikoli frej", nam razlaga v šali. Škoda pa bi bilo, da bi prekinil to lepo družinsko Iščemo najstarejšo fotografijo V prejšnji številki smo objavili fotografijo šoštanjskih zvonov z domnevnima letnicama 1912—1913. Oglasila se je Pavla Sinček ter povedala, da je bila fotografija posneta leta 1917, ko so za potrebe avstroogrske vojske zvonove sneli in jih odpeljali verjetno za vlivanje topov. Franc Koradej iz Titovega Velenja pa je sporočil, da je bilo to leta 1916. zvonu piše v slovenskem jeziku, da ga je blagoslovil knezoškof lavan-tinski Mihael Napotnik iz Maribora. V kolikor smo lahko prebrali napis gre za zvon iz bivše šoštanj-ske farne cerkve sv. Mihaela, ki so jo pred leti porušili vsled eksploa-tacije premoga. tradicijo. ,,Prodajam škafe, reše-ta, sita, čebre, košare pletene . . . Vse to tudi sam delam pozimi. Za prodajat pa še od sosedov kaj vzamem. Največ pa kupujejo grablje, pa rešeta in sita. To še vedno kmet nuca", nam o ,,poslu" pripoveduje Risenčan Mirko. V Titovo Velenje pride torej vsakega petnajstega v mesecu. Tu pa potem ostane dva, tri ali štiri dni. ,,Če slabo kaže, jo prej stisnem". Ko nas je že sam napeljal, si nismo mogli drugače, kot da ga poprašamo kako je zadovoljen v teh časih s prodajo. Pa nam je odgovoril kar po Ribniško: ,,Takule, ljudje so preplašen ko hudič. Pa sj ni čudn, ko pa ni nobene prave cene. Včasih so bli Ide drgačen." Rad ima Mirko to svoje delo, suho robo in tržnico. Brez da bi nam posebej povedal ,,Če bi mi kdo to vzel, bi mi vzel pol življenja", bi to vedeli. Še bomo Mirka srečevali na velenjski tržnici. Čeprav se je pritoževal čez zdravje. Kajti dokler bo le mogel bo tu. Vsakega petnajstega. Ponujal nam bo suho robo, ki jo izdeluje sam, pozimi, ob dolgih zimskih večerih. Če ne bomo kupovali tako kot si želi, pa jo bo ,.stisnil" že po dveh dneh. mkp, foto S. V. Saj ga poznate, kajne? Naš Ribenčan Mirko, že d-ajset let znanec z velenjske tržnice. 10VRSN PRETEKLI <5as DEL sledausča i/siri D£L PUU KOSOVSKA MITRO V l CA Nikola Testa SELEN ARZEN ZA6REBS KATOARNA SVINČNI KOV 30PICA , VIH 01 (mecLn.) DUH , DUŠA MESTO V SI CAROVMlK VRAŽAR PLANINO CESKA PRITRDIL' SKOTSK0 MOŠKO KARlRAS" TO KRILO ' REKA SKOZI MUNCHEN RIMSKA 50 PRAVO, 7US zabeteK X LOliO SLAVNI STEVMIK. Z.SODOV. MOŠKO IME »SPESN0 NAPRES0= VAN3E (v &tu.ibi; SVEDSKA REKA ITALI 3. MESTO Ob JADRAN. OBALI Torej tudi tokrat letnica ni povsem zanesljiva. Dejstvo pa je, da so zvonovi svoje delo opravljali le dobra štiri leta, nakar so jih proti koncu prve svetovne vojne sneli za vojaške potrebe. JTIOBRITEV PRITRDIe T EV Tokrat objavljeno fotogradijo snetega zvona pa je prinesel Ivan Sevčnikar iz Lokovice št 118. Na fotografiji so avstrijski vojaki in nekaj domačinov, na njej pa je letnica 1917. Zanimivo je, da na Gornjp fotografijo nam je prinesel Branko Ledinek iz Šercerjeve v Titovem Velenju. Narejena je bila leta 1957 ob otvoritvi Kidlričeve ceste v Titovem Velenju. UU-ich Ersingizr PRISTAŠ SUALIZMA POLOTOK VAZHS--KEM DELI) SZ KDOR. KU= HA 0SL1E TOVORNE AVTOMOB. PRIKOLICE REDKE1SE ŽENSKO IME NOČNI VETER S K0PNESA Jastavil in narisat: LoM R.EKA DELAVEC V MLINU MAtlARS-ka flavta (množ.) UMETNIŠKA RAZPRAVA ANGL.PJ.EM. NA&10V KIM&KA 4 Roman Savnik 6. stran ★ HSS C9S OD TU IN TAM Titovo Velenje * 19 julija 1984 Ribištvo Odličen nastop Vlada Mešiča V Banja Luki je bilo preteklo soboto državno prvenstvo v ribiško športnih disciplinah, tekmovanje v metih v cilj in daljavo. Nastopilo je 40 tekmovalcev iz Srbije, Hrvatske, Makedonije. Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Med posamezniki je spet slavil Vlado Mešič, ki je poleg zmage v peteroboju (castingu) bil prvi 5e v disciplini Aranberg, v ostalih pa je predel dve srebrni in eno bronasto odličje. Na tem tekmovanju je tudi ekipno slavila ekipa Slovenije. Zanjo so tekmovali Vlado Mešič, Rudi Mešič. Boris Mrak (vsi ribiška družina Paka Šoštanj) ter Franc Reberšek. Emil Bašin ter Bruno Zorko. Ekipo sta vodila Ivan Bizjak in Maks Kvas (ribiška družina Paka Šoštanj). Slovenski rekord Velenjčank Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Kranju ter Radovljici republiško pr-venstvo /.t mkljše pionirje. Na prvenstvu mi nastopili tudi Velenjčani. in sicer Katja Mijoč. Renata Rednak. Domen Majhen in Sebastjan Vrabič. Na tekmovanju so se vsi odlično odre/ali. saj so osvojili kar šest naslovov republiških prvakov in postavili kar iri slovenske rekorde. Renata Rednak je bila najuspešnejša velenjska tekmovalka, saj je zmagala na lOOm kravi ter s časom I:I2.6 dosegla nov slovenski rekord za mlajše pionirke B. Prvo mesto je osvojila tudi v disciplini 200 m kravi, kjer je prav tako postavila nov slovenski rekord za mlajše pionirke B. čas 2:34.4. najboljša paje bila še na 800 m kravi s časom 10:50.4. Tudi v tej disciplini je osvojila republiški rekord za mlajše pionirke B. Na 200 m delfin a ■OM Sf m? m ie premagala vse svoje tekmice, na 100 m delfin. 200 m mešano. 100 m hrbtno in 200 m hrbtno pa je zasedla drugo mesto. V disciplini 100 m delfin in 200 m delfin je Velenjčan Domen Majhen osvojil prvo mesto, drugi je bil na 200 m kravi, na 1500 m kravi in 200 m hrbtno pa |e bil tretji. Katja Mijoč |e tekmovala med mlajšimi mladinkami, letnik 1973 in dosegla naslednje uvrstitve: 2. mesto — 100 m kravi. 200 m delfin, tretja pa te bil na 200 m kravi in 100 m delfin, t Na sliki: Renata Rednak). PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Propadanje družbene lastnine Ne bom se spuščala v kakovost gradnje stanovanjske hiše na Celjski 11 niti iskala vzroke zakaj streha pušča vodo. temveč le potrkala na zavest vzdrževalca stanovanjskih objektov velenjskega Vekosa. Sredi maja letos je minilo leto, odkar si je strokovna komisija Vekosa ogledala moje stanovanje (pod teraso) in ugotovila, da je treba celotno okensko steno z okni vred temeljito popraviti. Velik madež na stropu kopalnice s katerega ob dežju kaplja, sva z možem že nekajkrat prebelila, toda zaman. Po letu dni je kljub večkratnim opozorilom ostalo le na obljubi, l.uknja pod oknom zija, pri močnejšem vetru okno kar obvisi, obdežju paje v spalnici mlaka. Nevzdržno je, da mora uporabnik stanovanja prenašati pbsledice slabega dela drugih, poslušati izgovore in redno plačevati stanarino, sicer se lahko znajde na neljubih seznamih. Hudo je gledali propadanje družbene lastnine, sam pa ne moreš veliko storiti, saj na Celjski 11 ni ogroženo le eno stanovanje. Lipam, da se bo letos zares premaknilo. Upam in želim, da bosta september in oktober suha, takrat bodo baje sanirali streho (upam tudi prizadeta stanovanja) sicer bo še ena zima mrzla, stanarine visoke, disciplinft-ani in dobri občani pa jih bomo redno plačevali. Dušanka Založnik r Trim steza Rekreacija za vsakogar Ekipa ribiške družine Paka, ki je osvojila slovensko prvenstvo v peteroboju v letu 1983 (Vlado Mešič, Rudi Mešič Robi Jedlovčnik, mladinski prvak, in Boris Mrak) Takole izgleda stena pod teraso. Hiša je bila zgrajena leta 1975 Trim steza v Titovem Velenju nudi široke možnosti za vadbo tako posameznikom kot skupinam. To pomeni, da lahko vadi vsak, ne glede na starost, spol, stopnjo treniranosti. Na trim stezi, ki ji lahko rečemo tudi telovadnica v naravi, so lahko aktivni šolarji in občani v zrelih letih, upokojenci in starejši občani. Vadijo lahko popolni začetniki kot tisti, ki se pripravljajo na zahtevnejše naloge. Vadbo na trim stezi v glavnem sestavljata hoja in tek. ki ju koristno dopolnjuje tudi izvajanje posameznih gimnastičnih vaj in gibalnih nalog ali drugih športnorekreacij-skih aktivnosti. Izvajanje posameznih gimnastičnih vaj narekujejo postavljena orodja in naprave na postajah vzdolž trim steze. Seveda iahko vadeči izpušča posamezne naloge, če meni. da so prezahtevne. Ko se odločamo za vadbo na trim stezi, je prav. da poznamo nekaj osnovnih značilnosti vadbe, ter pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, če želimo, da bo vadba uspela in da bomo cilj dosegli. Pri vadbi moramo upoštevati načelo postopnosti, prehajamo od lažjega k težjemu, od manj zahtevnih do bolj zahtevnih gibalnih nalog. Obremenitev in intenzivnost na trim stezi sta odvisni od pripravljenosti organizma na določene psihofizične napore, od stopnje osvojeno-sti gibalnih navad, od takoimenova-nih psihofizičnih sposobnosti, od stopnje prilagoditve srca in ožilja, dihal, živčno-mišičnega sistema in drugih organskih sistemov. Prav tako sta tempo in ritem pri vadbi odvisna od starosti in spola ter počutja nasploh. Kljub temu. da lahko vsakdo vadi kakor sc mu zdi prav, po lastni presoji, je vendarle koristno, da določen čas na začetku vadbe posvetite ogrevanju. Zlasti velja to za tiste, ki ste se do začetka trim steze pripeljali t avtomobilom ali pa se dalj časa niste ukvarjali z vadbo. S pravilnim ogrevanjem bomo prav gotovo bolje pripravljeni na večje napore, hkrati pa se bomo obvarovali tudi nepotrebnih poškodb, ki se pogosto pojavljajo kot posledica neogretega in nepripravljenega organizma ler hladnih mišic in neutrjenih živčnih poti. Ogrevanje pričnemo izmenično s hojo in lahkotnim tekom. Ko j^ridemo do prve večje strmine moramo biti že ogreti. Vzdolž trim steze so na posameznih jx)stajah informativne table, ki v besedi in sliki obveščajo udeležence o vsebini in izvajanju posameznih vaj ter o številu ponovitev. Iz slikovnega zapisa je moč razbrati kakšen naj bo začeten položaj vade-čega pri posameznih vajah, smer in .razsežnost gibanja in način uporabe orodja. Poleg opisanih tabel je z manjšimi smernimi puščičami označena tudi pot hoje in teka. Redna športnorekreativna dejavnost v omenjeni »naravni telovadnici« prav gotovo blagodejno in spro-ščujoče učinkuje na živčno oziroma psihično napetost, ki se kot posledica specifičnega načina življenja in dela vedno pogosteje pojavlja tudi pri naših občanih. Zalo redno ali pa vsaj občasno koristite trim stezo v Titovem Velenju. ki je speljana po gozdu pri vili Herberstein. Želimo vam veliko zadovoljstva' in dobrega počutja! Strokovni sodelavec ZTKO. Marko Boruta © KIT ZKZ MOZIRJE tzo KMETIJSTVO Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje obvešča, da še RAZPRODAJA ŽIVE KOKOŠI pri kooperantki MARIJI ŠPENDE, Prihova 28, NAZARJE, tel. 831-440. Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljno rejo! Cena za kokoš je 300,00 din. Kupcem nad 20 kokoši priznamo 15 % popusta. Razprodaja je vsak dan v navedenem roku. t A 9150 PLIBERK, TELEFON 99434235—2194 POZDRAVLJENI, SOSEDJE? Za vas smo zgradili noVo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v ^ t £ NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO IN NIZKE CENE Cene veljajo do 25. julija 1 984 8RAUN brivski aparat samo ASch 498r V^VSE VRSTE MREŽIC NA ZALOGI! J\ ELEKTRONSKA moška ait I ID A ženska URH že od ASch 69,- A 9150 PLIBERK, TELEFON 99434235-2085 Preselili smo se v novi POZOR Cene veljajo tudi pri LABOD (Lavamund) ŠKARJE za živo mejo za izvoz ASch 1082,- PLASTIČNA -ležalna blazina ,__ vrtni "^t^ senčnik 0 180 cm ASch 89.- z različnimi lepimi vzorci M iT'I [J kritina V. ASch 179,- Um m&m Elektronski tri vrtalni Stroj z udarcem I 400 vatov B J levi in desni obrat ■M < za izvoz 1 m2 ASch 69.90 sitej r---------><§- | S tem kuponom dobite 2 compact- i -kaseti C 60 za izvoz ASch 842,- za samo 150- din r 1 RAMA 1/4 kg L. ASch 7,90 J r \ SHAMTU - lak za Saše 3ooqr d2 V ASch 16,90 J r FA — deodorant nogr doza L ASch 17,90 J r NIVEA - krema 250gr.doza V _ AS h 23,90J r i »Babette« ČOKOLADA 300 gr. ASch 17,90 J Za nakup se priporočata in KONSUM Cene veljajo do 25. julija 1984 UGODNA MENJAVA DINARJA! S tem KUPONOM dobite v 1kg ALVORADA Wiener Kaffee MINAS za samo 550.- din Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC 19. iulija 1384 ★ I iTOvu KOLEDAR ČETRTEK. 19. julija - ZLATA PETEK. 20. julija - MARJETA SOBOTA. 21. julija — DANIJEL NEDELJA. 22. julija — DAN VSTAJE PONEDELJEK. 23. julija — BR1GITA TOREK. 24. julija - KRISTINA SREDA. 25. julija — JAKOB MALI OGLAS! CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO. da bo slaščičarna Movh iz Šoštanja, zaradi kolektivnega dopusta ZAPRTA od 22. 7. 1984 do vključno 8. 8. 1984. KUPIM do 30 komadov visoko-valnih SALONIT PLOŠČ (kritine). Zidanškova 4. stanovanje 1, Titovo Velenje. CENJENE STRANKE! OBVEŠČAM VAS. DA SEM ODPRL OPTIKO na Kardeljevem trgu 3 v Titovem Velenju. Izdelujem vse vrste očal na recepte, popravljam očala, na zalogi pa imam tudi veliko izbiro najrazličnejših modernih sončnih očal. SE PRIPOROČA OPTIK FRANJO ROŽIČ! PRODAM OSEBNI AVTO pa-sat. letnik 76. prevoženih 85.000 km, garažiran. dobro ohranjen. cena po dogovoru. Ogled možen v soboto popoldan in nedeljo dopoldan Jožica Vo-dončnik. Veljka Vlahoviča 45. stanovanje 3. Gorica. Titovo Velenje. PRODAM HLADILNIK za kampiranje, stilni lestenec ter uvoženo poročno obleko bele barve št. 38—40. Informacije na tel. 851-579. po 15. uri. UGODNO PRODAM ŠTEDILNIK Gorenje — 4 plin. 2 elektrika. plinska pečica. Informacije po telefonu 851-427. zvečer. PRODAM diatonično Hohner HARMONIKOY z enajstimi registri. Naslov:: Marjan Basle, Jenkova 17. Titovo Velenje. UGODNO PRODAM PUHAL-NIK z elektromotorjem znamke Oleo-Tehnik (za siliranje), elektromotor 7.5 KW in nove gume za traktor, dimenzije 7.50 — 20. Stane Hosner, Lokovica 66. Šoštanj. PRODAM POMIVALNI STROJ Gorenje. Telefon 850-087. ZAMENJAM PRENOVLJENO ŠTIRISOBNO STANOVANJE — 104 m2, na Kersnikovi 1. v Titovem Velenju, za manjše, najraje dvosobno. Stane Rek. Kersnikova 1/6. 2. nadstropje. PRODAM 60 m2 SALONITNIH PLOŠČ — kritin. Debelak. Veljka Vlahoviča 45. Titovo Velenje. PRODAM KAVČ. 2 FOTELJA in TABURE. Steinbacher. Foito-va 8. Titpvo Velenje. Telefon: 850-768. PRODAM AVTORADIO s ka-setarjem in ekvilajzerjem ter boksa 2 x 30 W. Blaž Jurko. Šercerjeva 15. Slovenj Gradec. Telefon: 062 841-290. PRODAM OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. Zdenko Lah. Veljka Vlahoviča 43. Titovo Velenje. KUPIM OTROŠKI AVTO SEDEŽ. Telefon: 850-670. ČEVLJARSTVO 1RMAN iz Šoštanja OBVEŠČA CENJENE STRANKE, da bo delavnica od 20. julija do 15. avgusta zaradi letnega dopusta zaprta. Hvala za razumevanje! UGODNO PRODAM AVTO RADIO. Harvard. telefon: 850-510 (nova številka 854-251). PRODAM NOVO MOTORNO ŽAGO znamke Mcculloch PM 5.10 z garancijo. Informacije na tel.: 850-510 (nova 854-251) popoldne. PRODAM KRAVO Šeko. drugič brejo (6 mesecev). Avgust Kovačič. Mali vrh 73/A. Šmartno ob Paki. PRODAM nove, usnjene PLANINSKE ČEVLJE št. 40. Telefon: 851-872. PRODAM dve odlično ohranjeni KOLESI PQNY ROG maksi in mini. Ogled je možen na Foitovi 2. stanovanje 3. v Titovem Velenju. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: ČETRTEK. 19. julija, dnevni dr. Žuber. nočni dr. Preme PF.TF.K. 20. julija, dnevni dr. Lešnik, nočni dr. Grgič SOBOTA. 21. julija, glavni dr. Markovič. notranji dr. Zupančič REDNI KINO VELENJE Četrtek in petek. 19.. 20. 7. ob 18. in 20. uri: DVOBOJ MOČNIH — hongkonški. kung-fu. Petek. 20. 7. ob 10. uri: ŠERIF V DOLINI NILA — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer Sobota in nedelja, 21.. 22. 7. ob 18. in 20. uri: ŠERIF V DOLINI NILA — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer Ponedeljek. 23. 7. ob 10. uri: OMAR MAŠČEVALEC — itali-jansko-španski, pustolovski. Ponedeljek in torek, 23., 24. 7. ob 18. in 20. uri: OMAR MAŠČEVALEC — italijansko-španski. pustolovski. Sreda in četrtek. 25., 26. 7. ob 18. in 20. uri: KO TUJEC POKLIČE — ameriški grozljivka. Sreda. 25. 7. ob 10. uri: KO TUJEC POKLIČE - ameriški, grozljivka. NEDELJA. 22. julija, glavni dr. Markovič. notranji dr. Grgič PONEDELJEK. 23. julija, dnevni dr. Marolt. nočni dr. Koren DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK, 19. julija, dr. Pir-tov.šek * Od 20. julija do 23. julija dr. Menih KINO ŠOŠTANJ Sobota. 21. 7. ob 18. in 20. uri: FANTJE IZ MAKSOVEGA BARA — ameriški. Nedelja. 22. 7. ob 18. in 20. uri: DVOBOJ MOČNIH — hongkonški. kung-fu. Ponedeljek. 23. 7. ob 18. in 20. uri: ŠERIF V DOLINI NILA — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer Sreda. 25. 7. ob 18. in 20. uri:0-MAR MAŠČEVALEC — italijansko-španski. italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer KINO BRASLOVČE Nedelja 22. 7. ob 19. uri: SMRT V ULICI ANGEL — avstralski, triler. Sreda. 25. 7. ob 20. uri: ŠOERIF V DOLINI NILA - italijanski, avanturistični. DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: 21. julija in 22. julija, dr. Radenko Lubarda, Stanetova 32. Titovo Velenje DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ: Od 20. julija do 27. julija. Franc Blatnik, dipl. veterinar, Prešernova 22 F.. Titovo Velenje, telefon: 852-253 13 na S CSS * Stran 7 [Dopisujte v naše glasilo KINO • KINO • KINO • KINO • KINO ZAHVALA Oh mnogo prerani izgubi drage hčerke, žene. mame. sestre in tete Barbare Fijavž se zahvaljujemo govornikoma tovarišema Drevu in Aubrehtu, tovarišu Pečečniku za organiziranje prevozov, TOZD jama Pesje, ESO, TOZD KKO. Gorenje—TOZD Pralna tehnika, pevcem Vinske gore. duhovniku za opravljen obred, sosedom ter vsem ostalim, ki so darovali vence in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mama, mož Tone, sinova Zvonko in Darko, sestra Mimica, brata Ludvik in Milan ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Izgubili smo našega dobrega moža. ata, starega ata, brata in strica Franca Aberšeka iz Kidričeve 17, v Titovem Velenju Hvala vsem za darovano cvetje in tolažilne besede v teh bridkih trenutkih. Hvala Društvu upokojencev, častni rudarski straži, rudarski godbi in duhovniku za opravljen obred. VSI NJEGOVI EKO ELEKTROKOVINARSKA OPREMA n.soi.o. Titovo Vetenje Celjska 9/b,c po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Serijska proizvodnja z dne 10. 7.1984 razpisujemo prosta dela in naloge 1. PROJEKTIRANJE ZAHTEVNIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV — 1 izvajalec pogoji: — dipl. inž. strojništva — 3 leta delovnih izkušenj 2. USMERJANJE PROGRAMA (programa strešnih oken) - 1 izvajalec pogoji: — dipl. inž. strojništva — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih 3. VODENJE STROŠKOVNO KALKULACIJSKEGA ODDELKA — 1 izvajalec pogoji: — ekonomist — 2 leti delovnih izkušenj 4 ZELO ZAHTEVNO KALKULIRANJE - 1 izvajalec pogoji: — strojni tehnik — 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 5. SAMOSTOJNO ANALIZIRANJE DELOVNIH PROCESOV — 1 izvajalec « pogoji: — strojni tehnik — 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 6 SAMOSTOJNA ORODJARSKA DELA - 3 izvajalci pogoji: — oblikovalec kovin — IV. stopnja 7. SAMOSTOJNA KLJUČAVNIČARSKA DELA - 3 izvajalci Pogoji: — oblikovalec kovin — IV. stopnja 8 UMIRJANJE iN KONTROLIRANJE STIKAL BR|Z DOTIKA — 3 izvajalci pogoji: — KV elektrikar ali RTV mehanik — — 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih 9 VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV V OBRATU ZGORNJA POLSKAVA — 1 izvajalec pogoji: — strojni ključavničar ali KV orodjar — 3 leta delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovite na Kadrovsko službo Elektrokovinarske opreme, Titovo Velenje, Prežihova 1. Rok prijave je 15 dni od dneva razpisa. XXX Po sklepu delavskega sveta TOZD Serijska proizvodnja z dne 26. 6. 1984 razpisujemo dela in naloge s posebnimi pooblastili VODENJE PROIZVODNJE - TOZD SERIJSKA PROIZVODNJA Pogoji: inž. strojništva, 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih Mandatna doba traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovite na Kadrovsko službo Elektrokovinarske opreme, Titovo Velenje, Prežihova 1 — z oznako ZA RAZPISNO KOMISIJO TOZD SP. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage mame in stare mame Jožefe Cerar rojene SLATINŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številne obiske in spodbudne besede v zadnjih tednih njenega trpljenja ter vsem, ki so prinesli cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se moškemu pevskemu zboru in ženskemu kvartetu z Ljubnega ob Savinji. Žalujoči: hčerka Marija, sinova Slavko in Franc z družinami ter ostalo sorodstvo fl ^/F W t: M ZAHVALA ob mnogo prerani in bridki izgubi dragega sina in brata Ivana Bruneta iz Gorenja 1 a, Šmartno ob Paki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sosedom in znar.cem za izrečena sožalja. darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu GORENJA in njegovim najožjim sodelavcem za tako nesebično izkazano pomoč. Iskrena vam hvala. Zahvala velja tudi kolektivu REK-TOZD DPG Velenje, godbi Zarja iz Šoštanja, govornikom in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: mama, brat in sestra ter ostalo sorodstvo S taborjenja v R tonem Kako je dvajset tabornikov reklo svoj »da" Kot žc nekaj let nazaj so tudi letos taborniki občinske zveze Velenje zamenjali svoje domove s platnenimi strehami. Od 3. pa do 12. julija so gozd spoznavali taborniki iz Titovega Velenja, od 12. pa do 22. julija pa taborniki iz Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Topolšice. V prvi izmeni je taborilo 190 otrok, razdeljenih v 19 vodo1 Ob prihodu je tabornike pričakal de/ in takoj so se pričele širiti zgodbice, češ da so čebelice in tabornice preveč čvekale, zato pa sedaj dežuje. No, ob dežju niso obupali, pač pa so hitro poiskali šotore vsem tabornikom in formirali vode. Ob tako kislem vremenu, kot je bilo prvi dan. ni bilo veliko razlogov za optimizem. Naenkrat so vsi v taboru postali vremeno-slovci, nekaj je bilo tudi tistih, ki so si nadeli imena znanih vremenoslovcev, na primer Trontelj. Vsak je napovedal po svoje, vsi pa. da bo že čez dva dni lepo. In res. Ob dveh oblačnih dnevih nas je tretje jutro pozdravilo sonce. Veselju ni bilo kraja. V tahoru sci bile žc organizirane v rste in življenje je dobivalo svoj zalet. Pojavile m> se Bolhe (pa ne prave). Veverice. Martinčki. Divji prašiči in celo slovili Rcmhrandt. Vodniki so dobili vodo in od njih jc bilo odvisno, ali ho najmlajšim taborenje všeč. I ahorni dan seje pričel s piskom na rog. Vodnik jc /bral svoje varovance ter jih peljal na telovadbo in umivanji'. Za leni je bilo na vrsti pospravljanje šotorov ter dviganje zastave. Ob dvigu zastave se poje taborniška himna, zastavo pa dviga stražarski vod. Pri /boru vodniki podajo »ra-porl« taborovodji ob prisotnosti svojega voda. taborovodja pa določi dežurni in stražarski vod. Sele natoje na vrsti zajtrk in čiščenje tabora. Končno pa napoči trenutek, ko vodi odidejo v svoje kotičke. V njih si postavijo pravi mini tabor: šotor, ognjišče, jambor. . . vse je .tu. To je delo najmlajših. Danes jc morda vod naredil majhno opazovalnico, jutri pa bo zgradil pravo, veliko, s katere bo opazoval okolico. Takšen napredek je opazen pri tabornikih z nekoliko daljšim stažem. Kar .poglejmo si vodnike. Se pred sedmimi, osmimi leti so komaj znali držati sekiro v rokah, danes pa izlesajo pravo majhno doniovališče. Dopoldne je v gozdu vedno hitro minilo. Po kosilu so vodi odšli na svoj prostor oh Mlaki oziroma Savi. Ob vožnji s kanujem, kajaki in opravljanju veščin jc minil preostanek dneva. Prišla je noč in z njo taborni ogenj. Zagorela je piramida in oh tabornem ognju je zadonela taborniška pesem. Na vrsti so bili mladi talenti, da pokažejo svoje igralske in govorniške sposobnosti. Po uri in pol je ostala budna le še straža. V taboru je nastala tišina, nanj paje legla hladna meglena noč. Slišal se je le presket stražarskega ognja. Starejši vodi imajo v programu zahtevnejše naloge. Ena izmed teh je izdelava vrš. Vrše so iz naravnega materiala spletene mreže za lovljenje rib. Jutro! Vsak dan prinese nekaj novega. Izleti, lov na diverzante, obisk Toneta Svetine, avtorja uspešnice Ukana, upihovanje sveč. bivakiranje, krst. taborniška poroka, vse to je popestrilo dneve. Trim plavanje Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo v nedeljo, 22. julija, od 9. do 18. ure pripravila na bazenu v Titovem Velenju trim plavanje. Vsak, ki bo preplaval progo, dolgo 100 metrov, ne glede na rezultat, bo prejel značko trim plavalca in nalepko akcije. Družine z najmanj tremi člani pa še družinsko priznanje. Stil plavanja lahko poljubno menjate, počivate pa lahko samo na obratu in še to največ 10 sekund. Tako so organizatorji zagotovili določeno intenzivnost plavanja. Ce bo v nedeljo deževalo akcije ne bo. Smokve, smokve Ta ponedeljek je bilo na velenjski tržnici še posebno živahno. Prodajalcem sadja in zelenjave so se pridružili še drugi, ki so prodajali najrazličnejše stvari. Pa kaj bi vam razlagali, tako je vsakega petnajstega v mesecu. Prodajalci. ti že vedo zakaj pridejo ravno takrat. Mi so bomo tudi tokrat omejili samo na sadje in zelenjavo, ki jo je hilu \ ponedeljek na stojnicah toliko kolikor vam srce poželi. Začnimo pri zelenjavi: kumarice so prodajali po 60 ali 80 dinarjev /a kilogram, čebulo po 70 in 80 dinarjev, papriko po 120 dinarjev, paradižnik po 100 dinarjev. Vsakega malo pa je solata! Kilogram korenja je veljal 100 dinarjev, stročji tižolje bil po 150 dinarjev, krompir lahko kupite za 60 ali 80 dinarjev, odvisno pač od tega pri katerem trgovcu si ga izberete in kakšen je. česen pa prodajajo po 300 dinarjev za kilogram Sadje: veliko je hrušk, prodajajo pa jih po 100 dinarjev, jabolka, letošnja so po 120 dinarjev, dobite jih tudi za 100. najboljša in najlepša pa so po 160 dinarjev, marelice imajo tudi zelo različno ceno. ta se razvrsti po kvaliteti. slabše dobite že za 120 dinarjev, nekaj srednjega je po 140 dinarjev, resnično lepe. skoraj tako. da ne moreš od njih odtrgati pogleda, imajo le eno napako, po 200 dinarjev jih ponujajo, breskve so cenejše, prodajalo jih po 80. 100 ali 120 dinarjev nekaj je še češenj po 100 dinarjev so. zelo mehke, a sladke banane so ponujali po 100 dinarjev, tiste res lepe pa so veljale 240 dinarjev pri kiiogramu. Slive so po 200 dinarjev, lubenica pa še vedno po 100 dinarjev pri kilogramu. Prodajajo tudi suhe slive, po 120 dinarjev. In še nekaj — na trgu so tudi žc smokve. Za kilogram je potrebno dati prodajalcu dva »ta rdeča«. TRGOVINE PLIBERK - SMIHEL - LABOD 3 x VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE POSEBNO UGODNE CENE VELJAJO 00 31. JULIJA 1984. ČE STE V AVSTRIJI, SE VAM PRIPOROČAJO SPAR TRGOVINE PLIBERK - SMIHEL - LABOD S TEM KUPONOM PLIBERK DOBITE PRI SPAR ŠMIHEL LABOD 1 PLINSKI VŽIGALNIK ZA 1 DINAR Letos vam bomo opisali upihovanje sveč in taborniško poroko. Ko je pred taborniki le še nekaj dni bivanja v platnenem mestu, zaživi tabor nekoliko dlje v noč. Vodi odidejo v svoje kotičke. Tam se razdelijo v dve skupini: obrambno, ki brani svoj vodov kotiček pred napadalci in napadalno. ki napada ostale vodove kotičke Cilj vseh teh skupin je. da ji napadalci ne upihnejo sveče, ki je postavljena v kotičku oziroma, da upihneio svečo sosednjemu vodu. Prav zanimivo. \časih malce grozeče je slišati krike, ki se razlegajo v gozdu med napadom. Ob koncu akcije se ugotovi število upihnjenih sveč in število ujetih napadalcev. Najuspešnejši vod pa je nagrajen. Zgodbe o napadu pa še dolgo krožijo v taboru. Tli in tam se najde kakšna modrica, pa vroče krvi tudi ne manjka. ' Zadnn večer je bila na vrsti taborni- ' šk.1 poroka. Zanimiva je bila predvsem zaradi množičnosti. Poročilo seje kar 10 parov. Toliko se jih ni verjetno v vsej zgodovini odreda Jezerski zmaj. Matičar je imel veliko kosilu se prileze sončenje ob Savi. Ognjišče, kjer je kmalu zagorel ogenj, v kotličku pa se je1 skuhal f ai — Postavitev zvezdnega ognja Miličniki so zapisali HUDA DELOVNA NEZGODA Preteklo sredo. 11. julija, ob 16. uri seje v jami hudo telesno poškodoval rudar Rukip Sulejmanovič. Na levi nogi mu je odrezalo prste. Vzroke nesreče še raziskujejo. I.AŽJF. TELESNO POŠKODOVANI To nedeljo. 15. julija, ob 14.45 uri se je pripetila prometna nesreča v križišču 1 oitove in Šaleške ceste. V nesreči s se lažje telesno poškodovale tri o,obe. med njimi tudi voznik osebnega avtomobila M. O. za katerega sumijo, da je vozil pod vplivom alkohola IZSILJEVAL PREDNOST Kot kaže. so imeli delavci velenjske postaje milice to nedeljo precej dela. Ob 10. uri dopoldne seje namreč na križišču Jenkove in Kidričeve ceste v Titovem Velenju zgodila še ena prometna nesreča Tokrat jo je zakrivil voznik osebnega avtomobila Mehme-dalja Kortovič.' ki je izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem Francu Ulagi. l a se |e v nesreči lažje telesno poškodoval Pomoč so mu nudili v slov cnjcgraški bolnišnic i KRŠ1I 1 SO JAVNI RED IN MIR 7 julija okrog II ure zvečer sla v gostinskem lokalu Kaleč v Kavčah kršila javni red in mu brata C . Razbijala sta steklenino in pretepla enega gosia ter ga telesno poškodovala. Svoje dejanje pa bosta vročekrvne-ža morala opravičiti pred sodnikom za prekiške Dva dni kasneje. 9. julija, ob 18.25 uri ni vedel kam bi s prevečno energijo J. R. Lotil seje O. M. ter ga pretepel, med objestnostjo pa razbil stekla na osebnem avtomobilu. V sredo. 11. julija, nekaj po 13. uri je J. V. skupaj z ženo, cesta na Selo I . pretepel stanovalko M. S. Svoje dejanje bosta morala »obrazložiti« še sodnikom za prekrške. 15. julija ob 11. zvečer so se stepli tudi v restavraciji Jezero v Titovem Velenju. V pretepu sta bila lažje telesno poškodovana D. R. in D. H. iz Rokovega samskega doma. Istega dne okoli 21. ure. je M. K. brez vzroka na cesti na Kardeljevem trgu napadel in pretepel svojo znanko. Zakaj je to storil, bo moral povedali pred sodnikom za prekrške. TUDI TO SE ZGODI Pretekli teden je neka občanka na postaji milice prijavila tatvino milijon 100 tisoč dinarjev. Izginili naj bi v dopoldanskem času i/ njene stanovanjske hiše. Med ogledom so delavci postaje milice ugotovili, da je omenjeni denar občanka založila. Preteklo soboto ob 17. liri je Ivan Rožič i/ l.ožnice prijavil na postaji milice prometno nesrečo, v kateri naj hi bili trije mrtvi Miličniki so seveda takoj pohiteli na kraj nesreče in ugotovili, da jih je občan pošteno potegnil /a nos. N.i kraiu dogodka so našli i o voznika osebnega avtomobila Borisa Klampfcrja iz Žalca, ki je zaradi neprimerne hitrosti zavil s cesto. Pri tem jo nastala le materialna škoda. Prijav itelj nesreče je miličnikom kasneje povedal, da ga je o nesreči, v kateri naj hi umrle tri osebe, obvestil sam voznik Boris klampfer Vroča in soparna nedelja je tudi letos privabila nekaj tisoč obiskovalcev iz bljižnje in daljne okolice na Graško goro na tradicionalno srečanje narodnozabav-nih ansamblov in malih vokalnih skupin. V nedeljo je bilo že deveto, zanj se je prijavilo kar 22 ansablov oziroma skupin, na Graško goro pa jih je prišlo »samo« 16. Kaže, da preostali prijavljeni niso zaupali vremenu in so raje ostali doma. Prav so imeli, kajti, kot marsikje drugod, se je tudi na Graški gori močno vlilo in prekinilo to tradicionalno prireditev. Izvedli so le prvi tekmovalni del, v katerem so ocenjevali izvirnost besedil in izvedbo skladb na temo Graška gora med NOB in danes. Žirija v sestavi Ciril Vertačnik, Vinko Šmajs in Konrad Dolar je prvo nagrado podelila ansamblu bratov Sušeč iz Ravn, drugi je bil ansambel Breznik iz Šoštanja, tretji pa Simona Ocvirka iz Polzele. Organizatorji — kulturno društvo Ivan Cankar iz Plešivca vabi vse, ki so bili v nedeljo na srečanju, da se tudi to nedeljo vrnejo na Graško goro. Nadaljevali bodo zabavni del. ki se bo začel ob 15. uri. Za veselo razpoloženje pa bodo poskrbeli Fantje treh dolin. Seveda le, če ne bo spet dežja. Tekmovanje v veščinah SLO in DS V nedeljo je bilo v krajevni skupnosti Konovo tekmovanje v veščinah s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Zgledno ga je organizirala krajevna konferenca ZRVS Konovo — Paka. nastopilo paje osem tričlanskih ekip. Vzrok za manjšo udeležbo je med drugim tudi pričelek letnih dopustov. Udeleženci so se pomerili v metanju ročnq bombe v cilj. opis.u lahkega orožja, v poznavaju krajevne skupnosti, nevarnosti gozdnih požarov, vse pa so /družili s pohodom. Nedaljskega tekmovanja so se poleg domačih udeležile tudi ekipe sosednjih organizacij ZRVS. Največ znanja je pokazala in osvojila prvo mesto ekipa starešin i/ Gaberk. ki sojo sestavljali Mirko Verhovnik. Alojz Tajnik in Vinko Skarlovnik. Druga je bila ekipa Konovo 1. tretja Konovo II, četrta ekipa ZSMS Konovo in tako naprej. Prve tri ekipe so prejele tudi knjižne nagrade. Ob koncu tekmovanja so njegov potek tudi strokovno ocenili. Rezervni starešine iz krajevpe konference Konovo — Paka so se odločili, da bodo s podobnim preverjanjem znanja in spretnosti v jeseni nadaljevali, k sodelovanju pa znova povabili tudi starešine iz sosednjih organizacij ZRVS. Prepričani namreč so. da je takšna oblika sodelovanja in medsebojnega spoznavanja pomemben prispevek h krepitvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite,. B. Mugerle Mali nogomet Vodijo Roje Osnovna organizacija ZSMS i/ Šmartnega oh Paki jc tudi letos pripravila letno ligo v malem nogometu. Letos tekmuje 7 ekip. Najboljša ho ob koncu, tekmovanja prejela prehodni pokal, lotos pa bodo izbrali še najboljšega strelca ligo Po 4 kolih vodi ekipa Roj s 6 točkami pred Paško vasjo. 4 točko in drugo ekipo Rečice, prav tako 4 točke. Prva ekipa Rečico je četrta, nogometaši Šmartnega. lanski zmagovalci, so s 3 točkami peti. Malinovci so zbrali 3 točke. Podgora pa I. Najboljši strelec je dosedaj Drago Lukner s 6 zadetki. V Arandželovcu |e bila v okviru republiškega prvenstva v moto športu tudi že tradicionalna dirka za memo-nal Huberta Camleka. . V kategoriji prikoličarjev do 1000 ccm jo drugič zapored in s precejšnjo prednostjo zmagala posadka Valentin in Aloi/ V r..uh-Wartburg V PONEDELJEK NA VELENJSKI TRŽNICI dela. Saj si predstavljate 20 ogretih src. ki komaj čakajo, da izda-hnejo svoj da. pa še pričo, ki se ponosno trkajo po prsih. Poroka je potekala po vseh pravilih mednarodne organizacije za sklepanje zakonskih zvez (MOSZZ) in kot je povsod, kjer so naenkrat poroči več parov, je ludi tu posebna komisija izbrala najlepši in najbolj simpatičen par. Naziv Par Kajuhovega tabora 84 sta dobila Matjaž in Marinka. Prijatelji so jima zaželeli srečno zakonsko življe- nje. kol poročno darilo pa so jima podarili osem litrov stila in napolitan-ko. Tako je minilo še eno taborenje. še deset nepozabnih dni zapisanih v dnevnike medvedkov in čebelic, tabornikov in tabornic, mnogo pa ostaja nenapisanega in to je treba doživeti. Pa še nekaj. Človek bo naravo obvladal takrat, ko bo poznal vse njene skrivnosti. Teh paje veliko in začeti je treba pri najlažjih in nam najbližjih. Aleš Oj.;teršek Zmaga Velenjčanov Alojz in Valentin Krenil pred startom (AMTK Titovo Velenje) pred dvojico lomic—Jakob — BMVV in parom Novak — Grebenšek — Yamaha (oba AMD Šaleška dolina). Tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno, velja pa omeniti tudi izredno gostoljubnost prirediteljev.