Še enkrat direktne volitTe. Naši bralci nam naj prizanesd, da o tej stvari tolikokrat govorimo. To nam je sveta dolžnost, kajti z direktnimi volitvami bi se godila v našem cesarstvu tolika prememba, da domoljuba srce boli, če na to pomisli, posebno pa na žalostne nasledke, ki potem nastopijo. Ta prememba pomenja prvič pomnoženje državnih stroškov, intoraj pomnoženje davka. Dozdaj so ustavaki že prišli do 340 prihodnjih drž. poslancev, nekterim kolovodjem pa se to ni zadosti ter jih hočejo še več. Dozdaj je bilo 203 državnih poslancev; po novi volilni postavi bi jih za dobro tretjino več bilo. Po lanskem proračunu znasajo stroški za državni zbor nad 615.000 gld. Za bolj ko tretjino poslancev več bo treba tudi nad tretjino več stroškov, in to daje blizo 1 milijon samo za drž. zbor! Pa to bi premalo bilo. Pri večem številu poslancev bi tudi obravnave bolj neukretne, in toraj dobe zasedanja dolže bile kot doslej; to pa zahteva še večih stroškov. Prememba pomenja drugič za nas Slovence v narodnem in gospodarskem oziru počasno smrt, ker bi po direktnih volitvah nemškutarsko ,,purgarstvo" čudno prevago zadobilo nad kmetijskim posestvom na obe strani. Le poglejmo, kako zares nkunštnou da so vladini ,,zaupniki" volilne okraje sestavili. Mestne skupine so za dolenjo Stajarsko dve: mariborska in celjska. V prvo spadajo: Maribor, Marbeg, Muta, Vozenice, Slovenjigradec, Konjice; Ptuj, sv. Lenard, Ljutomer, Ormuž, Središče,^ S1 ov. Bistrica. V drugo spadajo: Celje, Šostanj, Žalec, Vojnik, Gornjigrad, Ljubno, Mozirje, Vransko, Laško, Sevnica, Brežice, Kozje, Rogatec, Smarje. Trije trgi: vranski, kozjanski in šmarski, dobili bi pravico v mestni skupini voliti, kar dozdaj ni bilo. — OdloČno narodnih trgov, ki bi imeli večino narodnih volilcev, v mariborskem mestnem okraju ni; v celjskem bi jih utegnilo biti kakih 5, kterim pa nasproti stojite dve nemškutarski mesti in 7 nemškutarskih trgov, tako da tudi tukaj na zmago ni lehko misliti. Za kmetijske občine so trije volilni okraji nasvetovani: I. Mariborski, kamor spadajo mariborski, marbeški, slovenjegraški, konjiški in slovenjebistriški eodnijski okraj. II. Ptujski, v kterega spadajo ptujski, svetlenarski, ljutomerski, gornjeradgonski, ormuški, rogaški in šmarski sodn. okraj. III. Celjski, kamor bi spadali šoštanjski, gornjegraški, vranski, laški, eevniski, breški in kozjanski okraj. Dozdaj so Goričani evetlenarskega o k r aj a v Mariboru volili, po tem načrtu bi pa za drž. zbor volili v ptujskem volilnem okraju; nasproti so pa konjiški kmetski volilci volili v celjskem, zdaj bi pa — v mariborskem. Zakaj ta umetna sestava? Mi si tega ne moremo inače raztolmačiti kakor tako-le: V mariborskem volilnem okraju bi precej vzbujeni narodni Goričani sitnobe delali pri volitvah in nemčurji bi lahko propali; hajd toraj ž njimi v ptujski okraj, v kterem itak ni lehko nemčurjem zmagati. Nasproti so pa kmetijski volilci iz konjiškega okraja, razen onih, ktere je kat. pol. drustvo v Konjicah tudi v narodnem oziru osrčilo, v obče še precej brez narodne zavesti; hajd toraj ž njimi v mariborski okraj, kder jih Savinčanov krepke roke ne morejo več držati. Tako je tedaj poskrbljeno, da mora mariborski okraj vse tri poslance iz nemškutarsko-liberalne stranke dobiti. Poglejmo še slednjič razmero prebivalstva in d a v k a, da se prepričamo, kaj da imajo k m etijske občine od neposrednih volitev pričakovati. Mestni skupini dobiste 2 zastopnika več, kmetijske tudi 2 ali pa 3. — Mestni skupini šte- jete 35.688 duš, ter plačujete 118.299 gld. davka. Kmetske skupine pa štejejo 353.451 duš in plačujejo 773.077 gld. davka! Kmetijske občine toraj, ki štejejo nad 20krat več duš kakor mesta in trgi, ter plačujejo blizo 6krat toliko davka kot mestjani in tržani, imele bi v zastopu ravno toliko zagovornikov kakor druge skupine, in še za tri menj, ker se hoče mariborski okraj po vsej ceni nemškutarskim ustavakom prihraniti. Ravno se razpošilja po slovenskih kra;ih zoper direktne volitve peticija do Njih VeliSanstva, presvitl. cesarja. Prosimo prav lepo vsa kat. pol. društva, srenjska predstojnistva in vsakega posameznega rodoljuba, da si prizadevajo vsi, prav mnogo podpisov prošnji pridobiti, ker gre za poglavitno stvar v Avstriji in posebno še za nas Slovence. Podpisati sme vsak avstrijski držarljan. Vse se pa mora nemudoma goditi, ker mora prošnja v 14 dneh na Dunaj se poslati. Zarad potrebnega reda bo najboljše, da se vse podpisane pole pošljejo blagorodn. g. dru. Vošnjaku v Ljubljano, kder bode društvo ,,Slovenija" skrbelo, da pride prošuja v prave roke.