Katolišk cerkven list.
Tečaj X.	V Ljubljani 11. rožnik* 1H57.	!Ast 94.
Pretlpevi za sv. Hesnje Telo.
iz latinskima poslovenil P. Hicinger. (Peti se /.a in o rej o po napevih (i. Riharja za anlifonc ,.0 sacrum convivum" in ,,Da paceiu Domine'.)
6 večerja sveta res. Kjer se Kristus da z nebes, In se tega ima spomin. Kar terpel je Božji Sin; Duh prejema gnade rast. In za rajsko večno čast Se zastava nam deli.
O Gospod ! kako sladak Si Ti za občutek vsak! Daš ljubezni te dokaz. Ki jo vedno imaš do nas; kruh. ki poln je vsih sladkost. Podeliš nam /. visokost. Lačne duše paseš z njim.
O Gospod li! mir dodeli, De smo v svojih dneh veseli; Ker nikogar druz'ga ni. Ki bi branil nas vse dni. Razun tebe, Bog naš ti!
Oj . Gospodu prepevajte . Čast in hvalo mu dajajte. On je dober od kadaj.
Svojo milost kaže zdaj. Bo jo kazal vekomaj.
Hv. Duh v svojih svelnikih velike reči
dela.
(Dalje.)
Ko je bil sv. Peter Alkantarski šestnajst let star, se je odrekel vsakima visokomu upanju do sreče, imenitnosti, bogastva, zložniga življenja. in namesti tega si je zvolil ojstro obleko bosih mnihov in terdi kruh, kakoršniga so vži-vali. Z naglimi stopinjami in veselim sercam teče proti hribu, na kterim je stal prijazni samostan Majarez, v kteriga stopiti si je bil izvolil. Pod hribam teče obilna reka; ni ga bilo mostu, ne čolniča in brodnarja, de bi bil zamogel tje čez priti. Žalosten zavoljo tega se svetnik k Bogu obeme in moli, in glej! neutegama — ne vedoč kdaj — je bil na uni strani. Nevidna roka ga je bila prenesla. Pride tedaj v samostan, kamor ga je njegovo hrepenenje gnalo, je od prijaznih mnihov priserčno sprejet in kmal potem tudi preoblečen. On pa ni spremenil le kar obleke, temuč hotel je biti tudi pravi spokornik nekdunjih časov. Ni mu bila zadosti pokora ojstro oblačilo, tudi svoje telo je tako hudo terpežil kakor de bi bil naj veči grešnik. Svet, starše, žlahto iu svojce ter vsih tistih sladkih okolišin iz mladosti, ki marsikoga v njegovim poklicu motijo, je on tako pozabil, kakor bi nikoli na svetune bil, ker je njegov preblag! namen visi segal. Kar posvetnim ljudem veselje dela. je bilo njemu žalost in bolečina: kar pa posvetnim žalost dela.
to je njega veselilo. Kakor sv. apostelj Pavel, tako je bil tudi on svetu križan, svet pa njemu.
Ako bi ne bila silno velika množica zvestih pric vidila in poterdila. bi se ne moglo verjeti, kako spokorno je 011 živel že ko novinec in poznejši ko je bil obljubo storil. Od svojih otročjih let ni nikoli ženske osebe v obraz pogledal , pa tudi v samostanu je tako ojstro čul nad svojimi očmi, de je svoje duhovne brate le po glasu spoznaval, in ko je bil že dolgo v kloštru, še ni vedil, če sta kor in Staniča zobokana (zvelbana) ali le z deskami pokrita. Nekiga dne mu je vikši očital, de bratam ni sadja dal, ki ga je imel v jedilnici pripravljeniga. in je odgovoril, de ni pogledal kraja, kjer je bilo sadje. Celica, v kteri je stanoval, je bila tako nizka in tesna, de ni mogel v nji stati in le težko ležati, bila je podobna bolj grobu, kot stanovanju. Vsak dan sc je z železno verigo po dvakrat do kervi bičal; noč in dan je imel na sebi spokorno obleko iz i.ahodcuiga plcha. Komej vsak tretji dan si je živeža privošil. in še takrat le kruha, zel in vode; večkrat po osem dni nič ni jedel. Le po poldrugo uro je spal. pa ne leže, ampak kleče, ali na nogah sede, ali z glavo na steno slone. Drugi del noči je v molitvi iu v premišljevanji Božjih reči doprinašal. Bil je zmiraj odkrit, iz svetiga strahu pred vsigapričujočim Bogam, naj je bilo kakoršno koli vreme. Velikrat ko je zemlja od stekleniga mraza zmerzovala in gost sneg šel. je šel na prosto in je molil, de so mu lasje v ledeni srež za-merznili, ker tako je želel čutiti bolečino Kristusove ter-njeve krone. V naj hujši zitui je večkrat okno in vrata svoje celice odperl. plajš odložel. se je potem vergel na kolena in je molil, dokler mu ni hudi gorski mraz vsih kosti prevzel. Potem pa je okno zapiraje norčevavši rekel: ..Dobro se greješ, moj život. lej. zdaj bom zaperl okno. de ne boš mraza čutil". Potem je zaperl tudi vrata, je plajš ogernil. in rekel: ..Zdaj ti je pa dobro. moj ljubi život, iu prav priložilo imaš, zdaj pa že zamoreš stanovitno moliti'4. Ali to mu še ni bilo zadosti. V naj hujši zimi je na vert hodil in globoko v snegu je tako dolgo ostajal, dc ni mogel že mraza več prenašati. Potem pa se je podal k molitvi, kakor de bi hotel z mrazam plamečo vročino go-rečiga serca nekoliko miriti.
Vedno je bos hodil, in bile so mu pogosto noge polne ran; in ko so bile rane že vse prevelike, je malo persti nanje djal. rekoč, de ne ve druziga zdravila za to. Nikoli ni dal počitka svojimu životu. Sam je rekel, de je s svojim životam zavezo storil, ga v življenji vedno terpinčiti. po smerti pa pri miru pustiti. To zavezo je spolnoval skoz 47 let, in pa s tako neusmiljeno natančnostjo in stanovitnostjo. de ni bilo na njim kaj viditi, razun kosti in kože. in njegov život je bil bolj podoben lazijočimu merliču kakor pa živimu človeku. Čudo Božje vsi ga mogočnosti je bilo, de je vedno uniiraje vender živel. To je zares svitla zvezda spokornosti in zatajevanja za mehkužni, zložni in meseni svet. Kakor sv. Pavel, je zamogel tudi on reči-
..Vedno nosim merjenje Jezusovo \ svojim telesu. de Ijo očitno življenje Jezusovo v našim telesu". (2. Kor. 4. It).)
Kolikor bolj je pa posvetno*! in telesnost v svojim zi-voiu zatiral, toliko ložej in višej se je njegov duh k Hogu povzdigoval, s kterim skleniti se je on koperncl kakor taki. ki ga močno žeja. Molitev je bila njegovo življenje; vedno je bil \ premišljevanje zamaknjen, vsak kraj je bil zanj kapelica, nič ga ni moglo razmisliti. Po dolge ure so ga vidili nepremakljivo kakor steber klečati. s steguje-nimi rokami. s povzdigiijenimi očmi. Prav velikrat so ga vidili nakvi«ko vzdignjeniga glasim iu slovesno s prečudno pri-eiemisijo bvalo Gospodovo peti. l.e male besede od Iju-lo/.iii lložje. od terpljenja Kristusoviga so ga v zamaknje-njc ^pravile. Pogled britke martre ga je kviško vzdignil. Njegovi celici nasproti je bil na griču visok križ. Nekiga dne sti £a vidili. de je neprevidaiua glasno zavpil. se proti križu po zraku spustil iu je delj časa ob križu viseč ostal. Ogenj ljubezni je v naj živši žerjavici gorel v njegovim sercu in je vs»- njegovo telo prevzemal. Velikrat je tekel \ taki vročini ven v loge ter pel iu Hoga hvalil; večkrat se jc v .sneg in led v legel, de bi /.notranjo vročino nekoliko \ miril. Ko je s\. mašo bral. se mu jc obraz od nebeške luci zaril. kakor Seralina pred Božjim tronain ga je bilo viditi . solze so ga polivale. — l.e težko so ga bili pregovorili, de se je dal v mašnika posvetiti. Ni še imel dvanajst let. že so ga spredniki postavili viksiga maliga klostra v Badajoc-u. in tamkcj so ga mogli pod pokoršino prisiliti, de jc prejel duhovno posvečenje, tako majhne misli je imel sam od sebe. (ako visoke pa od imenitnosti dulmvskiga stanu.	(O. si.)
Mlako 9 aii sto braloesine potrebne ati ne?
(Konec.)
c) Tretja bolj znana bratovšiua je Mariiuiga Ser-ca. Njeni namen jc. moliti za spreobernjenje grešnikov,— gotovo nar blažji namen, kteriga koli bratovšiua imeti zamore. in ga le keršanska ljubezen rodi. Tudi Kristus ni iz druziga namena ua revni svet prišel, toliko terpel iusv. zakramentov postavil. Ko pa že kozarec merzle vode ne bo brez plačila ostal, koliko všeč mora biti Bogii ta bratovšiua. in koliko plačilo čaka tam človeka, kteri s svojo molitvijo pripomore k rešenju duše, proti kteri ui ves svet nič vrediu? Gotovo se lepši s terpljenjcm in zasluženjem Jezusa Kristusa ne moremo kmalo skleniti, kakor s to bratovšino.
Bilo tu še marsikaj govoriti, pa de sc spis o iciii preveč ne raztegne, opomnim le še nekterih ugovorov. Pervič, govori kdo. de se hratovšin le stare babice ali pri-prosti možaki poprimejo. Gcrda . debela laž! ki bi se vender ne smela tako očitno izustiti, kakor se res sem ter tje zgodi. Pomni, kar sim že od začetka rekel, de so jih učeni, bogoljuhni možje, ktere zdaj ali svetnike častimo, ali kakor iskrene, za Hoga in zveličanje duš vnete vikši pastirje čislamo, vstanovili. podpirali iu njih naj zvestejši udje bili. I.epo so jih spoštovali in zvesto bratovsko opravljali dohtarji sv. pisma in svetnih pravic, kteri so ko na svečnik postavljena svitla luč temo presoj razjasuovali. z modrim svetam cele kraljestva podpirali in vladali. — De se pa pri vsim tem ne spoštujejo iu nc cenijo, kakor zaslužijo. se ne bo nikomur čudno zdelo, kleri pretekle čase ko-likaj pomisli. Kur kilo ne pozna, tudi ne spoštuje, toliko mani. če le slabo ml tistima sliši; česar dobička in prida kdo ne ve. tistima gotovo tudi ne »isla. Povej mi le. kdo prav pozna bratovšine in njih duha? Od Jožefov i h časov sem. ker sc je bil boj zoper v>e cerkvene svete šege vnel. s«» sc zlasti bratovšine zatirale, zaničevale in grajale, de nikoli tega. Kdor je znal bolj zatiicljivo od hratovšin govoriti. mih ude bolj zasmehovati, je bil ludi toliko bolj za
inodriga razsvctljevavca spoznan in čislan. Kaj torej čudo, de so sc jih jeli nar pervo gosposki sramovati, in za njimi tudi kmetiški ljudje čezdalje bolj jih opušati, in se, če so tudi še po notranjim čutilu udje ostali, pred svetam čez-dulje bolj zakrivati? Sej to je vender občno znano, koliko svet — njegova hvala ali graja — pri človeku premore. Že starši tiste dobe so bratovšine popušali. če pa tudi ne. jih otrokam niso več tako močno priporočevali; nasproti pa so bili otroci naj hujši zaničevavci tacih pobožnih šeg, ki so jih vraže temnih časov imenovali, zlasti tisti, kteri so iz mestnih šol, odgojilnic ali od drugod zmed sveta prihajali.
Havno zato pa si ni kdo prizadeval, to reč bolj živo pomisliti; vsaki je zadnjič od njih molčal, zato tudi marsikteri za nje vedili niso. Tudi učeni, kteri katoliške cerkve in njenih naredb niso ravno iz verske lahkomišljenosti zaničevali, so sc bili, če so tudi od hratovšin kaj slišali, od mladih nog krivih misel in presoj navzeli, zato si niso prizadjali, jih poznati, tedaj jih tudi niso cenili, še manj podpirali. Kristus je zato katoliško cerkev postavil in ji vladarja sv. Duha poslal, de bi kdaj tudi učeni vedama ali ne-vedama neučeniga, pa pobožniga kristjana v zmote ne zapeljali. Ta od sv. Duha vladana kat. cerkev pa ni hratovšin nikoli zaničevala, temveč si jih vsaki čas razširjati prizadevala. in jim v eliko odpustkov delila. V spričevanje tega bodi poslednje poterjenje bratovšine presv. Jezusoviga Serca ob časih nar večih zmešnjav od pp. Pija VII. in Leona XII.; poterjenje bratovšine neomadežaniga Serca Mariiuiga od Gregorja XVI. v I. 1S38; poterjenje bratovšine ss. Cirila in Metoda od Pija IX. I. 18.">2. Ce vse to pomislimo, gotovo zaiiičcvavcam hratovšin ne moremo druziga. ko s Kristu-sam reči: ..Oče odpusti jim. ne vedo. kaj delajo!" Se ve. de jih nekteri tudi vedama zaničujejo, ali se saj njih vpe-Ijauju ustavljajo, hodi si že iz kakoršnih koli posvetnih vzrokov. Takim kaj dokazovati, je rado: bob v steno metati: meseni človek ne razume kar je duhovniga.
Ne dajmo se torej z lažnjivimi. /.mišljenimi izgovori slepiti, iu zavolj puhliga zasmehovanja od hratovšin odvračati. Družimo se z blagim namcnam matere katoliške cerkve : prizadevajmo si. njene naredbe in duha teh naredb razumeti. iu jo vsaki po svojim stanu v njenim maternim prizadevanji podpirati. Priložnišiga časa. mislim, ni kmalo bilo, pa ga morebiti tudi ne bo. Visoki in nizki so začeli bolj spoznavati kam zaničevanje katoliške cerkve in lahko-mišljeno zasramovanjc njenih svetih naredb poslednjič pelja. zato je pa tudi viditi pri visokih in nizkih nekako gibanje in prizadevanje, se katoliški cerkvi bolj bližati, in se njenih obredov v povikšanjc duhovskiga življenja zvestejši okleniti. Lepa juterna zarja! Hog daj. de bi tudi svitel dan zanjo nastopil iu nam čas nepridno ne pretekel, ali celo v našo škodo in obsodbo! Človek namreč le en čas po-mišljevaje visi med Hogani iu svetam: kadar se oklene eniga. kteriga že, mu večidel tudi zvest ostane. Kes bratovšine niso cil in konec našiga popotvanja proti večnosti, so pa lep in dober pripomoček, ložej iu hitrejši svoj cil in konec doseči. Naj tisti, kteri so poklicani duhovno življenje vernih zviševati iu doverševati, to bolj na tanko blagovolijo preudariti, in dobro bi bilo. de bi se jim za vodnika ponudili, ker brez reda in vodstva nar boljši bratovšine malo ali nič ne pomagajo, toliko manj zdaj ml začetka, ko sc bratovšine in njih namen še tako malo poznajo. (Ta spis je bil že pred nekaj leti izdelan; zdaj je ze zlo drugač. Vr.) Pač se utegne, desiravno jih ljudstvo želi. tu in tam primeriti, de bo kilo koga s terejalam pital: ali kaj zato? Časti zato ne bomo zgubili, in ko bi jo tudi pred takimi zgubili, saj jo bodo radi pobrali; lakomni so jc dosti; nam pa posvetna čast. zlasti takih, redko kdaj breme polajša. veliko več ob-teži. kolikor bolj si zanjo prizadevamo.	J. J.
Sreli Miriš nad M£ei*kem.
\a desni strani Soče. poldrugo uro od Gorice, v na-
ših berdili zraven Kviskiga na malim homcu je stala nekdaj terdnjavica trivoglata; na vsakim voglu 3 turni, kterih dva sta razvaljena, eden pa še stoji. V sredi te terdnjave proti nebesam moli lepa cerkvica iz starodavnih časov v go-tiškim zlogu s svojim sivim stolpam v čast sv. Križa sozidana. Berž ko stopiš skozi stare, iz kamna vrezane vrate. že stojiš pred cerkvico in vidiš pred njo tri visoke lesene križe, srcdnjiga s podobo našiga Zveličarja. desniga s podobo spokorniga, in leviga s podobo nespokorniga razbojnika, pod križem Jezusovim pa podobo žalostne Matere Božje, sv. Janeza in M. Magdalene. Serce ti upada pri tem pogledu, ki ti skesane zdihljeje iz taistiga glohočinc vabi, in solza po licu kane, kolena ti pa same od sebe uklukncjo na hladno zemljo, v kteri trupla rajnih naše srenje počivajo. Komej se od pota iu serčnih občutkov nekoliko odah-neš, in se okoli z višave ogledaš. vidiš za herbtam proti polnoči v poloboku snežnike Karenskiga in Juliškiga gorovja, kakor dc bi tc hotle pred polnočno temo pogubljenja ovarovati. Pred tabo pa stojijo rajske briške gorice z žlahtno vinsko terto in z rodovitnimi drevesi olepšane, ena pri drugi, ena za drugo kakor počivajoče ovčicc ene cede, vse nižej iu nižej. kakor de bi se hotle pokloniti in podobo svojiga Stvarnika na svetim Križu kviskiga homca počastiti. Za njimi sc ti razgrinja lepa laška planjava čez Gorico od Barbane in Grada do Treviža in dalječ za Vidinam do ka-renskih gor odperta. Pač blag pogled! Kakor ponočno nebo z zvezdam se ta dolga iu široka ravnina z belimi vasmi nasijana v juternjim solncu bliši: posebno lepo se skazujejo cerkve kakor matere svojih občili, kterih stolpi v nebo segajo, ktere vse z imenitno visokostjo prekosi stolp ss. Mo-hora iu Fortunata v Ogleju, in skorej bi sc hotel z našim sv. Križem meriti. Omejeno vidiš luško deželo z adrijau-skim morjem, po kterim se brodovi sučejo..in parobrodi. černi dim v zrak hahljaje. iz Tersta v Bcncdke in nazaj s čudno naglostjo ko blisk režejo. Nad tem in enakim sc tvoje oko kratkočasilo pase, in ura ti prejde. de nc veš kadaj. Ali to popisovati ni moj namen, torej poverniiiio sc k sv. Križu.
Kdaj de je bila cerkev sv. Križa sozidana, se nikjer nc najde; de je iz davnih časov, se povzame iz napisa za velikim altarjeni, kteri je bil v letu 1515 narejen. Ue je pa cerkev veliko stareji kakor altar. se sklene iz lista deljenih odpustkov, kar bo zdolej omenjeno. Cerkev ima tri altarje iz lesa. zlo umetno izrezane in delama pozlačene. Veliki je terpljenja Kristusoviga, desni sv. l'rha, in levi presvete Trojice. Posebno umetno jc veliki altar izdelan, kteri v lepih podobah pred oči stavi, na levi strani. Jezusa na vertu Getsemanu v molitvi, in aposteljne spijoče; zadej izdajavca Judeža, ki se s trinogi bliža, potem na desni, Jezusa pred sodnikam Pilatam: in spet na levi Jezusa ker-vavo bičaniga ali gajžlaniga. na desni, Jezusa, ki težki križ vleče in pod taistem pade. na sredi. Jezusa na križu, in pod križem žalostno Mater Božjo. Janeza in Magdaleno in veliko trumo Judov in vojšakov; zgorej, Jezusa od smerti vstajočiga, in na eni strani sv. l*rha in na drugi sv. Magdaleno. In spet zdolej sv. Heleno cesarico, ko križa iše. in sv. Makarja. škofa Jeruzalemskiga. iskopanje sv. Križa, izločenje praviga križa po čudnim ozdravljenji smertno bolne gospe, in povišanje sv. Križa.
Cerkev sv. Križa so verni od nekdaj s posebno po-božnostjo obiskovali in jo še dandanašnji radi in obilno obiskujejo. Tudi so bili tej cerkvi odpustki deljeni; pervi sc najde v tukajšnim arhivu. na pergamen popisan in podeljen od patrijarha oglejskiga. Dominika Grimana. od leta 1517., 10. susca. kteriga zapopadek je: Prišla sta namreč Nikolaj Župan, komuna Kuska (tako je pisano), in Janez Modric, poslanca imenovauiga komuna; v Oglej iu sta takole razložila: ,,Mi smo slišali, in naši očetje so nam dopovedovali, de pri naši cerkvi sv. Križa so bili od starih časov odpustki, in veliko ljudi se je skupaj shajalo v ne-
deljo po sv. Janezu Kerstniku. kteri dan sc je procesija z veliko pobožnostjo obhajala. Ker so se pa pisma in papeževi dopisi v zagotovšiuo odpustikov po napadih sovražnikov. ognja in ropanja pozgubile. je sčasama tudi pobožnost opešala in ugasnila, zatorej ponižno prosimo v imenu cele srenje, de bi se nam stari odpustki poterdili. ali novi podelili. lu ker so bile njih prošnje pravične in svete, in pravično prosečim ni odreci, so vernim ohojiga spola, kteri bodo cerkev sv. Križa v nedeljo po sv. Janezu obiskovali, iu pobožno pri proccsii. in bodo pouiagljive roke v ohranje-nje cerkve podali, po oblasti Kristusa iu ss. uposteljnov Petra in Pavla 40 dni. iu po svoji patrijarhalski oblasti drugih 40 dni odpustkov milosiljivo v Gospodu podelili. In to za pričujoče in vse prihodnje čase.	|K. si."I
Poscevenntfe Ternorttkc cerkve.
Stari so mende imeli pregovor, ako hi človek ene podplate stergal. ko gre na cerkveno posv cčevanje. lii bilo truda vredno. Ako sc taka Božja pot zgodi zgoli za Božjo čast in iz čcšeiija do njegove svete hiše. je rečeni pregovor resničen, prelepe in visokocastitljive iu spodbudne so namreč cerkvene svete šege iu opravila, ki sc pri po-svečevanji katoliških cerkev gode. in vredno je. dc jih človek saj enkrat v svojim življenji vidi. Tega jc tudi keršansko ljudstvo prepričano, kteriga se je bilo pri posveče-vanji Ternovske nove farne cerkve 7. t m. brez štev ila veliko soslo. Ker je ..Danica** poslednjič razlagala svete obrede in njih pomen o cerkvenim posvečevanji. hočemo danes le ob kratkim opomniti nekterili reči iu zadev, ki so lepoto, spodbuduost in častitljivosii ie cerkvene slovesnosti povzdigovale in bolj očitno delale.
Pred novo eerkevjo ob Gradaširi je stal lep. visok šotor za svetinje . po zlogu nove cerkve napravljen, z belimi in rudečimi ogrinjali iu preprogami ter z velikim srebernim križem kakor v altarji odznotraj, s smrečjem, venci, mnogimi banderci iz beršlina. cvetlic itd., odzunaj ves lepo oza-lišau, in fi križev na verhu je kazalo zc od deleč, de ta lična hišica ima sv. pomen. Krog cerkve in pri ccrkvi iu duhovski hiši je bilo v saboto kar ua enkrat vse zeleno iu pisano od mladiga germovja, mlajev, prelepo pletenih in z miiogobarvnimi trakovi ovitih vencov, šopkov in druzih le-potij, ki so jih pridne roke ternovske mladosti že več dni poprej z veliko marljivostjo in posebnim veseljem pripravljale. Take lepave so segle po tisti cesti, od kodar so imeli Milostljivi škof posvečevat priti, do konca fare. ua treh krajih so vezali dolgi venci obakrajuc mlaje, in sredi venca ob mostu proti mestu je bil napis z velikimi čerka-mi: „Cešen hodi. Itferi pride r imenu Gospodovim" : proti cerkvi pa: vTo je hiša Gospodova. r kteri se bo klicalo njegovo lmea. Iz vsaciga visokih stolpov so žc teden poprej handerca naznanovale. kaj sc ima v nedeljo presvete Trojice na tem kraji goditi. V praznik sam ste pa bili še 2 veliki banderi k 4 poprejšnjim visej iinih pri-djani. Kar tiče cerkev, je bilo vse posnaženo iu olepšano, kolikor se je nar več moglo; stranska altarja. M a r i j c poni o č n i c e in sv. Mihaela, ki sta v zlogu cerkve od zna-niga g. Matevža Tomca lepo narejena, iu podobi od g. Pavla Kiihnclna umetno zmalani. sta hila ravno k ti slovesnosti čisto dodelana; nov od neznane roke darovan in pri g. I I-manu napravljen velik svecnjak ali luster. je lepšal cerkev, ki je bila pa sicer vse druge naprave, spovediiic. cerkvenih stolov itd. izpraznjena. kakor je naredita sv. cerkve pri tem svetim opravilu.
V saboto-večer o pol-sedmih. pokličejo zvonovi verne množice k pcrviiou posvecevanjc zadcvajočiiiiu opravilu. To sveto opravilo je bilo prenašanje svetinj v šotor. V ta namen so bile napravljene lepe nosila v romanskim zlogo. kakor je eerkev. s tružico. v kteri je bila shranjena škatljica s košicarni dveh marieriiikov. sv. Benedikta iu sv. Justa.
in dveh niarlernie, sv. Konkordije in sv. Favstrine. Te svetili je >11 zadeli v duhovski hiši 4 mašniki, po diakonsko oblečeni, in m» jih med zvonjenjem in streljanjem po kratki procesii doli oh vodi v šotor na altar postavili, kjer so potem v če-šenjc verniga ljudstva med gorečimi svečami celo noč ostale. Globoko v seree so bili mnogi ginjeni, ko so vidili svetinje nesli. /daj so se začele med gosto množico pričujočiga ljudstva duhovske molitve pred šotorjem. zornice in hvalnice. ktere so gg. bogoslovci poti vodstvam gosp. Kiharja tako slovesno, krepko in spodbudljivo peli. de je bilo mar-siktero oko do solz ginjeim. in so bile že pozno v mraku dokončane. Cez noč pa so ljudje neprenehama v šotorji in pred šotorjem culi in molili. Vodniki ponočne pohožnosti z Iiudstva so sc verstili med seboj. Do polnoči je bilo ined molitvami obilniga ljudstva petje perviga oddelka: po polnoči so molili na glas roženkrane in za vsakim oddelkam -o spodbudno pesem zapeli: tretji oddelik je pel litanije in druge pesmi do pol štirih zjutraj. Ob 4. so se že začele svete naše. Veliki, umetno narejeni tulipani z lampicami v sredi o bili sem ter tje ob šotorji. po mostu, ob farovži in cerkvi nasajeni, ki so noč razsvitljevali in se kaj lepo podali. £ares jc to lipo opomnilo na perve čase keršanstva, koso .erni kristjani tolikanj zvesto molili in zdihovali ter Boga •tvalili na grobeh svetih spričevavcov ali marternikov.
(K. si.)
Is srednje Afrihe
Km<> ramo prejeli list, iz kteriga naslednje naznanimo s rojim ljubim braream:
Iz II a rt um a, 1. mal. travna 1857. Pridši v llartuni sim zraven druzih pisem tudi tvoje od 8. grud. 1856 prejel in hitim, ti nanj odgovoriti, kolikor mi dopusti sto in sto opravil, ki se morajo vse neodložljivo kar precej rešiti. De si s fantarna dosihmal zamogel zadovoljin biti. me kaj veseli: Hog daj. de bi tudi nadalje tako ostalo, .lest imam veliko upanja na fante (ki so v Evropo v nauk poslani ) stavim, o de bi vender vsigamogočni in neskončno usmiljeni Hog tega mojiga upanja ne pripustil osramotiti!
---Odkar je bil Said-Paša (egiptovski namestiti kralj)
tukaj, je kupčija s sužnji popolnama preklicana, in mislim,
de zdaj bi se sužnji ue smeli več kupovati iu prodajati.--
Trav in dobro sodiš, ko misliš, de bi se moglo v samim llartumu redno sobivališe z vsimi šolami napraviti. To je nepremakljivo potrebno, ako ima iz sedanjih še le kalcčih gorušičnih zernic tisto evangeljsko velikansko drevo zrasli, poti kterim bi se ptice, hočem reči, od žerjav ice svojih strast bolj kot od vročiga solnca prepečeni zamurci senčili. Ali k temu je treba še časa: poprej mora več poslopja in več učenikov tukaj biti. Tudi dosihmal smo z vso prizadevnostjo na to gledali, vse nase rejence. kteri imajo le veselje in glavo zato. na šolstvo obračati. Priserčno me veseli, de sploh in posebej tudi ti spoznaš zasluge, ki si jih je naš izverstni prečastiti gosp. Mat. kirchucr za našo šolo pridobil. Tudi naš prečastiti gosp. provikar so inu svojo popolnama zadovoljiioat s tem skazali. de so ga poslednji čas zvolili vodja nusiga rejenisa.
Xalmj t kištal s pijačami ml \V - ih. z arniko ml gospe k- ve smo bili žc mi sami seboj vzeli, in tudi nc ena skic niča ui v njim poškodovana, kar pri tolikim popotvanji ni kaj imnhuiga. kdor jc skladal iu zadeloval — imamo east. njegovo ime vediti — on jc mojster v ti reči. Prosim tc tedaj, v«.ini. ki *o -«• pri tem vdelcžili. v imenu namiga misijona naj priseri ni-, zahvalo naznanili: zakaj take pijače so neprecenljiv« tukaj, kjer sc sicer tudi za lep denar le zbrozganije	na pol strup — dobivajo, kupreiic vilre | kiipferdraht ). zalo.j z zclczj«m iu s sadji m se niso bile lakrat do-pcle v \h k-amlrijo. je pa viditi. de »o zdaj
z drugimi vred tamkej doli. ker pisanje c. k. konzulata nam naznanuje. de so nekteri zaboji iz Evrope za nas tam tje prišle.
Od g. Daninger-ja ali od drugod si zanesljivo že slišal. kako se nam je letaš v vselej nagajivim gnjezdu Korosku godilo. Ze 18. kozoperska smo bili tam. in bili bi tedaj 1. listopada zamogli že v llartumu biti. Prignal pa je sopar Said - pašata in njegovo mogočnost in veličastvo, in presekano je bilo naše nadaljno popotvanje, ker ladije in velblodi. voli in ovce in vse na daljo in širjavo je bilo zanj zajeto, in mogli smo marsikterikrat brez potrebniga živeža, pa prenasiteni od dolgočasa, v vodo gledati in slediti, kako zmirej dalje teče: kdo namreč bi bil mislil na zalogo za tako tlolg čas? masla in mesa, kruha, moke ali kaj ena-ciga sc je dalo tudi za naj vikši ceno le malokrat dobiti. Tukaj ni pomagal noben fertuan (pravica od sultana), nobeno pregovarjanje, nobena prošnja, noben denar in nična svetu ne. de bi bili tudi le eno kamelo dobili, conditio — sine ijua— lion (brez cesar ni bilo mogoče dalje popotvati J. Vse smo poskušali, pa vse zastonj. Poslednjič nas je ob-tekla sreča, de smo za zvikšano plačo s težkim trudam 35 herhtaneov ali kostnjakov dobili, ki so jih kamele imenovali; in z njimi smo odšli 4 duhovni in 3 rokodelci, rečem odšli, ker precej v začetku nekteri slavnoimenovanih kostnjakov niso bili v stanu z nami vred vstati. Več zmed nas je moglo dolge pota peš hoditi, in pač malo jezdicov in tovorov bi bili do Herbera pripravili, ako bi naš vodnik, sin nekiga šeha. ne bil imel toliko veljave in spretnosti, nam vselej spet od nasproti prihajočih kardel ali karavan novih kamel pridobivati, ko so naše popadale. Skoz celo pušavo smo imeli inerzel neprijeten sever odzadej. ki je bil gorko-mer enkrat do 4. K. stopnje znižal. En rokodelec in en kupec sta pri naši robi v Korosku ostala; jest sim mogel v llartuni iti. kamor smo 1(1. sušca dospeli, G. provikar so z gg. I.anz-atn in Kaufmann-am 22. sušca na Belo reko odrinili. — Iz pisma g. Gostncrja na Tirolsko pa zvemo, de je namestili kralj hotel g. provikarju vlado vse sudanske dežele zročiti, česar, se vč, de bi ne bili sprejeli; vender je pa neki katolišk kristjan iz Sirije, stari prijatel misijonov. veliki poglavar za Sudan zvoljen. Jož« f Gostner.
Pogovori s gg. dopisovavei.
G. M. K. na K.: Hvala za spis in podobo; — za omenjeni spis priljudno prosimo. — Dobrotniku na SI. 3 za-murčki: „Tristokrat Bog plačaj!"
Miti darovi.
Za afrikanski misijon: Iz Slapa na Ipavskiin 14 gold. — G. St...ca 1 gold 22 kr.
Za misijon gosp. Olivi er i-a:
Iz Slapa 10 gold.
Za pogorelce v l.ašičah: Gospod Fr. Metelko 25 gold. — g. Jan. Novak 5 gld. g Juri Vole 5 gold. — g- Zamcje Andrej 2 gold. - g. Cebašek 2 gold. - g. M. Meršol I gold. — g. F. R. 5 gold. - g. J. S. 5 gold. — g. Anton l.esar 15 gold. — g Andrej Mulej 7 gold. U kr. — g. Janez Zupančič 5 gold.
—	g. Pavel Čuden 5 gold. — g. Jožef Pretner 2 gold.— Neimenovan 2 gold. — g. Janez Breiicc 2 gold. — g. Fr. II. 5 gold. — g Jožef Novak 20 gold. — g. Matevž Kožuh 5 golil. 48 kr. — g. Simon Kosmač 5 gold. — g Janez Faidiga 1 gold. Sciiožeška šola I gold. — Ipa*-ska šola 12 gold. — g. Franc l.esjak 3 gold. — g. Janez Knavs 3 gold. g. Janez Božič 5 gold. — N. N. 4 gold.
—	g. Janez Jelene I g« Id. g. Miha P. 5 gold. — Neimenovan duhoven iz Gorenskiga 5 gold.