Po&tnlna pil
V Krškem, v če
p^jbtovlnl.
^nanuarja 1924
Posamezna Štev. 1 Din
Stane mesečno 20jDln, začasno 10 D. za inozemstvo 30 Din, začasno 15 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati.)
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: vsaka beseda 50 p, najmanj 5D.
Dopise franldrajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajd.
Reklamacije za Ust so poštn. proste.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravniStvo: KRŠKO.
Naslov za dOpise: »Naprej«, Krško. Ček rač. št. 11.959.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije
Letnik VI., štev. 1.
Četrtkova številka »Napreja« Izhaja kot tednik:
Glasiio Kmetsko-delavske zveze Stane letno 60 Din, — mesečno 5 Din
K zmagi v slovenskih revirjih.
Preprost! delavci so si v revirjih z vztrajnim delom priborili sijajno zmago. Gotovo, da je volilo Z8 zmagovito organizacijo do 70% vseh udeležencev. Pa številke niso najvažnejše. Gre za idejo, ki jo kaka struja ob volitvah dokumentira. Kakšna pa je ideja, ki je vodila večino naših proletarcev, ki pod zemljo delajo, do zmage? Po našem opazovanju in po poročilih, ki nam jih delavci pošiljajo, so zmagali predvsem ti principi:
1. Rudarji se ne zadovoljujejo več s hokuspokusom »enotnih front", temveč hočejo končno res enotno in res razredno organizacijo. Tisti, ki so še v tem trenutku prodajali svojo proletarsko čast za koruzne zveze z buržoazijo, in to so bili neod-visneži, so žalostno propadli, tako propadli, da se najbrž ne bodo več dvignili
2. Delavstvo je obsodilo poleg bedastih gesel o enotnih mišmašarskih frontah tudi glavne nosi-telje teh gesel, voditelje-razdirače nekdanje enotne organizacije. Lemeži. Žorge, Fabjančiči, Čohali, kratkomalo ljudje osebnih ambicij in trgovskega socializma, so končnoveljavno prenehali biti odločilen faktor v rudarskem gibanju.
3. Rudarji so s svojo zmago dokumentirali, da hočejo v bodoče pohoditi vsakogar, ki bi še delal po zavrženih tradic> ah in bi se ne hotel usmeriti v zahteve novega časa. Ta čas sezuva socialistično gibanje otroških čeveljčkov malomeščanstva, pa mu obuva trdne škornje realnega dela. Ta čas ni izum kakih tkzv. .mladinov" v nasprotju s »sta-rini" po letih, temveč je le nujna faza v razvoju delavskega gibanja, ki posega med mladino kakor med stare borce. Samo do spoznanja moraš priti, da se socializem odslej ne more izvajati s frazami, z nezavednostjo, s posamezniki namesto z organizacijami z nepoštenim zakulisarstvom, pa si mlad, četudi si starec. Baš pri teh volitvah so propali poleg nekih zakrknjenih starcev po letih in po duhu neki otroci, zlasti med komunisti, in ti otroci so po svoji taktiki preživeti starci. Med zmagovalci pa je mnogo sivolasih sodrugov in ti so mladi, ker razumejo razvoj.
Mi principe, ki so zmagali v revirjih pozdravljamo, saj smo vendar organizacija, ki je kot prva na Slovenskem začela boj proti stari gnilobi Mi dobro razumemo bistvo socialistične rudarske zmage.
Človek bi pa pričakoval, da ga bodo razumeli tudi tisti, ki so v prvi vrsti poklicani, da vodijo raz-redno strokovno borbo. Pa ne 1 .Delavec", osrednje glasilo strokovnih organizacij in tudi Unije rudarjev, piše o izidih rudarskega boja v tako čudnem tonu, da ne moremo molčati. Eto samo nehaj primerov 151. štev. dne 20. dec.]:	>
.Mi smo daleč od tega, da bi slavili ta dogodek kot zmago ...Naša prizadevanja bodo šla za tem, da med razrednim delom izvoljenih zaupnikov (to se pravi: med socialisti in neodvisneži) ne bo ne zmagovalcev ne premagancev ..." .Na drugi strani smo smatrali za svojo naj večjo nalogo, da zvežemo prekipevajoči ogenj mladine s spoštovanjem pred izkušnjo dolgoletnega dela, ki daje mladini šele ustnerjenejši polet..." [Človek, ki to piše, dela poklone seveda .dolgoletnemu delu" čo-balovskih eksistenc, ki so s svojimi .izkušnjami" tako dolgo .usmerjali" polete, da so vse skupaj v gnoj usmerili Potem so pa hoteli še nadalje .u-smerjati", !dokler niso koncem koncev sami obležali v — kapitalističnih delniških družbah, a polet se le ne da več .usmeriti" po njihovih .izkušnjah", to je. po željah, pa po prekleto nespoštovanja vrednih željah!) Dalje: .Mi pozdravljamo med iz-voljenimi neodvisnimi kandidati one, ki so dobre volje..." In konec: „V Zagorju je bila koalicija med neodvisnimi, klerikalci in orjunci lažje mogoča, kakor pošten sporazum med razrednimi strankami!"
To je od sile! Ali so na glavo padli tisti ljudje, ki si upajo take reči servirati socialističnim radarjem v njihovem glavnem strokovnem glasilu
Vsi listi potolčenih strank molčijo o volitvah v IL rudarsko skupino kakor grobovi. Samo .Delavske novice" jočejo: .Ah, Lemeži in Žorge, kam ate spravili Hrastnik!" Gospod Fabjančič se menda ne apominja več, da je še pred par dnevi z Lemeži, Zorgi in Klemenčiči tvoril eno kompBnijo ...
Neodvisna .Strokovna borba" navaja samo izide iz — Zagorja. Hm, kaj pa dragi kraji ? Hej. vi. ** vas v Zagorju osrečuje g. Čobal, dajte no, po-kaj kmalu zavedni in poskrbite, da bo .strokovna borba" pri prihodnjih volitvah tudi Za-gorje bojkotirala!
sito in da se mu hoče odslej resnega, stvarnega, organiziranega dela na temelju čistega razrednega boja. v spoznanju, da nesloga in nezavednost delavski razred le tepeta. Zato je pa tudi največji del tako volil, da imajo socialisti (Unija) neomejeno ve-čino v zaupniškem zboru. Če omenim, da nismo dobili socialisti pri zadnjih volitvah n. pr. v Trbovljah in Hrastniku niti enega zaupnika in da imamo sedaj baš v teh krajih čez dve tretjini, mislim, da sem povedal vse. Edino Zagorje imajo neodvisni popolnoma v rokah. Pa kaj je temu vzrok? Vzroke moramo iskati le v slabi taktiki zagorskih socialistov, ki jo dela par oseb in te osebe nimajo na delavstvo ni-kakega vpliva!
Težke preizkušnje je rudarsko delavstvo preživelo zadnja leta. Te preizkušnje so mnogo pripomogle k iztreznjenju. ali kar se je v zadnjih letih zamudilo, se ne bo dalo namah popraviti. Tega se mora vsak posameznik zavedati, če hočemo, da bodo zadnje volitve imele res uspeh, kakor jim gre. Težki boji nas še čakajo, toda ne dajmo se po njih motiti. Zavedajmo se pred vsem, da nam je sedaj bolj nego kdaj prej potrebna sloga, organizacija, ker stroga, demokratična organizacija je edino jamstvo za moč. S tem se bo moral tudi tisti del delavstva sprijazniti, ki stoji ob strani in čaka na odrešenje po posameznikih. Marks je predvsemi drugimi takim čakalcem zaklical rek: da je osvobojenje proletariata le delo proletariata samega! Dolžnost nas, ki smo zmagali, je sicer, da pomagamo tudi cincarjem do kruha in pravične bodočnosti, vendar je razumljivo, da bodo tisti vedno bolj v ozadje potisnjeni, ki ne marajo delati s pametjo niti zase in kaj šele za skupnost!
Razno.
Vsi naročniki, ki so v zastanku z naročnino, naj čimprej doplačajo zastanek in naročnino za januar po položnici št. 13.321. Proletarski list nima bančnih podpor, zato je treba, da vsak naročnik skrbi za točna plačila. — Uprava.
Poštnim uradom. Naročniki se večkrat pritožujejo, da poštni sli ne oddajajo časopisa v hišo,
kamor prej, ta
e naslovljen. Rajši ga puste dve ali tri hiše co da ga naročnik šele z iskanjem po so-
sednih hišah dobi, ali pa mu pravijo, da se je izgubil. Tak slučaj se nam zopet javlja z Vrhnike.
Poštni nered gre pa tudi še dalje. Z dveh krajev nam javljajo, da so prejeli manj koledarjev, nego smo jih poslali: v Trbovljah je zmanjkal eden, v Breznu ob Dravi pa kar dva. Dvakrat zavit zavoj in še zvezan po vrhu — ni treba, da bi se raztrgal! Če se pa že raztrga, ni treba, da bi se kak kos izgubil, tako redke poštne vreče vendarle niso! Nerede bomo odslej objavljali brez pomisleka, ker ne maramo balkanskih razmer.
čuden socialist Skupina okrog ,Socialista' rada očita drugim razdiralno delo, kadar ugotavljamo protisocialistična dejanja raznih tudi-socialistov. Če smatrajo razni juristi vse za socialistično in za socialiste, kar samo z markicami kupčuje, potem to ni nič čudnega. V .Napreju' št. 186 je bil objavljen članek iz .Pravice' o razmerah v Pollakovi tovarni „lndus“ v Ljubljani. K temu nam neki delavec naknadno sporoča, da so pri podpisovanju famoznega »fabričkega reda" posamezni tovarniški delavci odrekli podpis. Te je potem pregovarjal k podpisanju Pollakov podravnatelj Brezar, »socialist* iz Peričeve grupe. Verujemo, da temu gospodu podravnatelju n. pr. ,Naprej' strašno smrdi, ker ta takega socializma ne odobrava. Delavstvo, tudi ono pri Pollaku, ki ne more o sebi trditi kakor ta podravnatelj, da ima eksistenco že zasigurano, to delavstvo je drugačnega mnenja. Pohlevne sloge s kapitalisti ne mara. In mi tudi socialiste te vrste radi drugim prepuščamo.
Korenova organizacija v Celju je na Silvestrovo »pri Zelenem travniku" priredila veselico. Nimamo nič proti temu, saj vemo, da ti postane v teh časih, ko delavstvo v Nemčiji, v Rusiji in drugod gladu umira, prebava veliko lažja, če zaliješ po mojstru Korenu darovano štruco kruha s čašo vina in jo spraviš s plesom v želodec. Tudi nimamo nič proti temu, da je dala Korenova organizacija reklamo za to veselico v buržujsko »Novo dobo" — še cel6 v »Socialista* ne! Korenova pekarna je pač odvisna od demokratskih odjemalcev in ti imajo ,Novo dobo' v rokah, ki se bavi z veseličnimi naznanili. Torej se spodobi, da ne kažeš svoje revdlucionarne pohlevnosti samo pri kvartanju po kavarnah, temveč tudi z vabili buržujske publike na »proletarske* veselice. Nazadnje je dober kšeft z žemljami važnejši nego vsako načelo. Samo o tem imamo pomisleke, če bi vseeno ne bilo bolje take veselice prirejati kar na kratko pod imenom »producentsko-konsumentska enotna fronta*, ne pa pod imenom »socialistična organizacija*, ker nevarna »socialistična* primes, pa čeprav samo v imenu, utegne vendarle marsikaterega debelega klienta premamiti, da se povsem nedolžne prireditve zboji. V tem slučaju pa kšeft škodo trpi. Morda nimamo prav, da imamo take pomisleke. Upajmo pa, da nam iih Korenovo glasilo .Socialist* v prihodnji številki s temeljitimi in bistroumnimi razlogi izpod peresa g. F. Uratnika istotako temeljito razprši. Bog daj!
Zlobni neodkritosrčnost .Delavec* prinaša v Si, Številki poročilo o delegacijskem zboru .Svo*
bode* 9. dec. Za nas je značilen način pisave v proletarskem JDelavcu'. Tendenciozni pisec konstatira, da se je .Naprej* motil, ko je trdil, da bi moral biti po pravilih sklican kongres .Svdbode' v .Napreju*. Sicer se pa ni zmotil .Naprejev* papir, ampak delavec, ki je takratno notico napisal. Zmota ni pa prav nič čudnega, če pa noben član izven centralnega odbora ne dobi v roke pravil, tako da niti predsednik podružnice ne ve ničesar o tem, da so pravila centrale drugačna nego podružnična. Ne zapirajte pravil s sedmimi ključavnicami, pa bodo z naše strani vsi »nestvarni* očitki izostali Če pa mora biti sklican potom .Napreja* občni zbor vsake podružnice, kdo bi si mogel misliti, da za delegacijsko zborovanje to ne velja?—Kakor lepo je omenil .Delavčev'poročevalec eksistenco še živečega pa menda *p"j zelo neljubega .Napreja*, tako zelo je pozabil na svojo doslednost in popolnoma nedolžno piše, da sta otvoritvi kongresa sledila pozdrava zastopnikov Strokovne komisije in Socialistične stranke Jugoslavije. čudimo se poročevalcu, ki je gotovo eden izmed tistih, »ki so se Česa naučili*, zakaj tudi dosledno in javno ne prizna, da sta kongres .Svobode* pozdravila zastopnika obeh Socialističnih strank Jugoslavije. ene prave in druge koruzne. Vsak ptič na strehi že ve. da sta pri nas dve SSJ, samo vi to še tajite! Mar hočete tudi tukaj izvajati svoj odpor proti načelu javnosti in poštene proletarske odkritosrčnosti ? Potem se pa še čudite, če delavstvo danes nikomur več ne zsupa. Ali vas je sram javno priznati, da obstoji še ena SSJ? Ali se bojite, da bi vas vprašal marsikateri delavec, kako je to prišlo in kdo je to zakrivil? Mi si želimo, da bi vse delavstvo študiralo zgodovino zadnjih let, ker imamo mirno vest. da nismo bili tisti, ki so ustanovili Se eno SSJ v času, ko je bila zmeda med delavstvom pod pritiskom reakcionarnega režima največja, ki je naše skupne nasprotnike opogumila še k večjemu pritisku na nas n. pr. na polja socialne zakonodaje! A vi se bojite delavčeve sodbe, zato nas zamolčujete. Pa zamolčujte našo eksistenco, dušite nas ma-gari s pomočjo čekovnega zavoda in še drugih sredstev, kakor vam je ljubo, trgoval pa z vami ne bo nihče več!
Na kongresu pri predsedniškem poročilu ste visoko naglašali načelo demokracije. Tako izgleda torej v praksi tista demokracija, da ne marate dati v poročilu prostora — sicer neljubim, pa vseeno — članom ene in iste , Svobode*. Vendar je glavni u-rednik in izdajatelj .Delavca* tudi predsednik .Svobode*. Dobro, da so naši ljudje in zaupniki obenem močni stebri strokovnih organizacij [rudarji, kovinarji] včlanjeni pri Strokovni komisiji in sami plačujejo svoje uradno glasilo .Delavca*, ki se pa s svojim izdajateljem in predsednikom .Svobode’ ne sramuje nas v javnosti tajiti Ali mogoče obema skupaj v eni osebi ni mar za naše članstvo pri .Svobodi*? .Proletarci, združite se!" Besedo imamo, a kje si ti, dejanje?
Posledice socialistične zmage. Popolen poraz nazadnjakov na Angleškem pri volitvah 6. decembra je že pokazal svoj vpliv. Predvsem hite vse vlade, da čimprej priznajo Rusko republiko, ki jo bo Anglija zaradi zmage socialistov gotovo kmalu priznala. Se celo Jugoslavija je začela misliti na to, da bo treba pregnati poslanika carske Rusije in njegove Wranglovce. Največji vpliv so pa imele angleške volitve na Francijo — takoj kar čez noč je bila pripravljena pogajati se z Nemčijo. Pa ne samo z Nemčijo, tudi z Rusijo. Po vrhu pa išče za vsak slučaj zaveznikov proti miroljubni politiki in seveda jih najde z lahkoto pri tistih državah, kjer ljudstvo ne zna gledati svoji vladi na prste. To smo pred vsem mi v blaženi Jugoslaviji in z nami vsa mala antanta (mi. Romunija in Češkoslovaška]. Na Češkem so bili socialisti precej močni, pa s>> se tako zanašali na svojo moč, da so prepustili vse premišljevanje 3vojim voditeljem in ti so jih vklenili v nacionalistični voz tako temeljito, da je zdaj Češka najboljša zaveznica Francije, to je tiste države, ki predstavlja dandanes kapitalizem v najizrazitejši obliki. Njen militarizem nima para v zgodovini; pa ni naperjen proti Nemčiji, ampak proti ljudstvu sploh, francoskemu pravtako kakor nemškemu in drugim, tudi proti našemu in češkemu. Češki socialisti pa sodelujejo v vladi, ki sklepa .obrambne" pogodbe s tem kapitalizmom! Seveda bodo imeli od tega dobiček francoski češki nemški in drugi kapitalisti, škodo pa ves proletariat, posebno pa češki, ker bo lepa njegova stranka zaradi tega protiproletarskega delovanja njenih voditeljev izgubila vso moč in bo morala potem s tako težavo zopet na novo začeti zbirati, kakor smo morali mi po nesrečni ministeri-alistični potitiki Toneta Kristana, ki mu je proletariat preveč zaupal.. -.
Preiskovalni sodnik v pisarni advokatov dr. Koruna in dr. Jelenca. Ta pisarna velja pri mnogih nevednežih za socialistično, kakor se je tudi njen klient pekovski mojster Koren v Celju še nedavno kazal za socialista, še celo predsednik socialistične stranke je bil, ker se je s svojo darež-ljivostjo znal zelo prikupiti in je plačeval najvišji progresivni prispevek — 70 Din na mesec (seveda, po njegovih dohodkih bi moral plačevati več — pa Celjani so ga tako spoštovali, da ga niso nikdar vprašali po dohodkih, da bi si potem izračunali po tabeli, koliko bi moral plačati!) V tej svoji »darež-ljivosti* je posodil .Napreju* 2.000 Din. Seveda, posodil jih je sebi, kajti on je bil nosilec kandidatne liste in tudi izvoljen bi bil, če ne bi bi! v tajni
zvezi z dr. Korunom, ki je začel izdajati proti njegovi kandidaturi ,Rdeči prapor*, in če ne bi podpiral svojega protikandidata Golouha (na volilnem shodu v Trbovljah n. pr. je moral strankin tajnik nastopiti proti njegovemu govoru, ker je trdil, da ie vseeno, ali volijo delavci njega ali Golouha). Kmalu po volitvah je pa pokazal svojo pravo barvo, ko je speljal stranko na led z Zvezno tiskarno v Celju, s katero je napravil tako pogodbo ža hrbtom stranke, da bi bil za časa zedinjenja Golouhovcev, Korunovcev in Kristanovih konsumarjev moral ,Naprej* popolnoma umolkniti, če bi ne stale za njim zavedne organizacije, ki so zmogle tudi oderuške cene in jih plačevale poldrugi mesec vsak dan sproti! Seveda se je »enotna fronta* čudila temu ker ji ni nič tako nadležno kakor .Naprej*. Zato je iskala vse mogoče, da spravi .Naprej* v še večje denarne težave. Namesto da bi se obrnil na stranko, je dr. Korun kot Korenov zastopnik tožil strankinega tajnika za tistih 2.000 Din. Ne gre mu za 2.000, ampak da vzame čim več časa in miru, da bi tajništvo ne moglo delati 1 Toda — tajnik mu ni ničesar dolžan, ker si ni ničesar izposodil, nasprotno, še od svoje plače je včasih kaj prispeval za Korenovo kandidaturo. Koren pa si misli, da si bo z lažjo pomagal, zato trdi kar na lepem, da je bil Bernot »začetkom 1. 1923 v denarni stiski in je prosil... denarja*. Bernot pa niti ni prosil, niti denarja videl, niti kot tajnik v imenu stranke ne, ampak ga je prevzela, potrdila in vpisala .Naprejeva* uslužbenka, ki dobro ve, da ga ni prejela za Ber-nota, ampak za ,Naprej*. Za Korunovo pisarno je pa resnica deveta briga, zato išče prič in jih »zaslišuje*, da bi iz njih kaj izvlekla, če drugega ne vsaj to, da bi vedela, kaj bodo pred sodiščem izpovedale, če bodo zaslišane. In ko jih »zaslišuje« jim ne pove, za kaj gre, boji se ogorčenja, zato pokaže vse v taki luči, da misli uboga priča, da gre za njeno poštenje, ki ji ga hoče Bernot pomazati. Pa ni treba, da govorimo mi, naj govori priča sama, ki je pisala Bernotu takole:
26. X3L 1923. Cenjeni g. Bernot. Na pismeno vabuo g. dr. Jelenca, naj bi se pri njem osebno zglasila radi neke važne zadeve, sem to storila in šla k njemu. Nemalo sem se začudila, ko mi je razodel, zakaj gre. Vprašal me je. če smo svojčas pn .Napreju** sprejeli od g. dr. Koruna za g. Korena iz Celja Din 2000. ker da Vi trdite, da gornjega zneska niste nikdar sprejeli, a dr. Jelenc pa ima originalno potrdilo z mojo pisavo in celo mojim podpisom ter štampiljko za Din 2000, iz česar je razvidno, da je Pokrajinsko tajništvo denar faktično sprejelo! Pojasnila sem mu, da sem večkrat delala potrdila jaz, nisem pa hodila po denar jaz, večinoma so hodile druge! Spominjam se. da smo takrat več denarja dobili, da smo plačali tiskarno, znesek mora pač gotovo biti vknjižen; mislim, da se je tudi na seji načelstva govorilo o tem. ker je šlo za neke delnice ali kaj.
Nerazumljivo mi je, kako morete trditi, da niste denarja sprejeli, če pa ima Dr. Jelenc potrdilo. Sicer meni ni nič mar, SBmo toliko, kar se tiče moje osebe, ker me vsa stvar postavlja v neko zelo čudno luč. izgleda namreč, kakor da bi bila denar spravila jaz. Ali veste, gospod Bernot. kaj se to pravi? Zahtevam od Vas kot moža - poštenjaka, ki hoče imeti svoje račune čiste, da zadevo nemudoma pojasnite, ker je to Vaša sveta dolžnosti Zdi se mi, da mi, mora tlači srce, dokler ne vem, za kaj gre. Zahtevam torej od Vas, da poveste, kako in kaj ” — Z odL spoštovanjem — Malči Vrlinškova.
Kdo bo povrnil revici strah ? Posebno še, ker je bilo tole že danes teden pripravljeno za tisk, pa ni bilo prostora, s. Bernot pa ni utegnil odgovoriti ji, ker je upal, da bo čitala itak v »Napreju*, zdaj se je pa zadržalo za ves teden. Sicer je pa strah nepotreben. Ne gre ne za njeno, ne za Bemotovo, ampak za Korenovo poštenje. — Po naše bi moralo biti tako uradovanje advokatov prepovedano!
Delo inlpektoijev dela. Ljubljanski brivci stoje v boju. V glavnem gre za ohranitev 8-umega delavnega časa, ki je po še veljavni kolektivni pogodbi obvezen. Mojstri pod vodstvom svojega kolovodje g. Franchettija pa menijo, da je ravno sedaj pozimi prišel ugoden čas, ko bi se podpisane delavske pogodbe lahko odkrižali, in vsiljujejo pomočnikom podaljšani delavni čas kar brez odškodnine, torej popolnoma protizakonito. Na to so pomočniki, oz. njihova organizacija, naprosili inšpekcijo dela v Ljubljani, naj posreduje in pripomore obstoječi delavski pogodbi do veljave. In g. inšpektor je to tudi vestno izvršil, pa ne v smislu veljavnega zakona o zaščiti delavcev. Svetoval je namreč mojstrom neozirajoč se niti najmanj na delavsko pogodbo, naj oni určde delovni Čas kar po svoje in kdor ne bo s tem zadovoljen, naj le gre, kamor hoče. Tako torej vrši svojo dolžnost tudi ljubljanski inšpektor dela. Na veljavni državni zakon, ki bi se ga moral ta gospod državotvorni element držati, se menda požvižga. In za ohranitev take socialne inštitucije z ministrstvom za socialno politiko vred naj se še borimo? Ne bi bilo boljše, da pridejo za zaščito interesov delavstva v takih slučajih v poštev delavci sami? Da, ampak na lepem do tega ne bodo prišli; za to je treba delati, pa ne potegovati se za obstanek meščanskega ministra s takimi inšpekcijami dela z raznimi papirnatimi resolucijami, ki se jim že krave smejejo. Delavci premišljujte!	r
Q. Ign. Sltter izjavlja v .Socialistu* 27. dec., da ni radikal, ampak že 27 let organiziran v socialistični stranki in da izpolnjuje danes kakor prej vse strankine obveze. .Socialist* je te izjave vesel — i gotovo! Lepo število markic je prodal, drugače bi ta borec ne mogel govoriti o izpolnjenih obveznostih! Kdo je neki posredoval, ali Kristan, ali Kocmur, ali Klenovšek? — Sitterju moramo potrditi, da vsaj na pol pozna trboveljski volilni barometer: da z radikalci nič ni, je videl dobro, kam bi se bilo treba pa zdaj nasloniti, to je moral vprašati Čobala. Mi pa vzdržujemo v polni meri našo trditev, da je bil g. Sitter predsednik radikalne organizacije v Trbovljah. Tog. Sitter sam priznava. Kaj hoče še več? Mi si mislimo svoje, Korun in Golouh naj ga pa branita, to se jima spodobi. In basta.
Shpica Radič se je naveličal Londona in se vrača v domovino. Sedaj se mudi na Dunaju. Vlada je izdala ukaz. da naj oblasti Radiča takoj aretirajo, čim prestopi mejo med Avstrijo in Jugoslavijo. Nekateri pravijo, da bo sojen v Beogradu, drugi, da v Zagrebu za svoje protidriavne akcije, ki jih je počenjal v Londonu. Sicer nam ni prizadjal nikakšne škode z njimi, toda po mnenju vladne buržoazije mora biti obsojen. Bivši njegovi prijatelji iz SLS pa pravijo, da je Radič še vedno imun in da se torej ni bati. da bi ga zaprli. Boljše reklame zase, nego bi bila kaka eventualna obsodba, bi Radič v resnici ne mogel imetL
Nakazniilri promet z Zedinjenimi državami Severne Amerike (razen ozemlja ob Panamskem prekopu in Filipinskih otokov) se je otvoril 1. jan. 1924. Vplačilni listi (položnice) se dobe po 50 p pri vsaki pošti; podatke je treba napisati z latinico; kdor pošlje dolarje v Ameriko, mora označiti njih vrednost (po tečaju odpošiljainega dne) tudi v dinarjih; pristojbina je 10 Din za vsakih začetih 1000 Din; kdor hoče poslati več nego za 100 dol. vrednosti, mora za to imeti dovoljenje generalnega inšpektorata finančnega ministra, ki ga naj priloži vplačilnemu listu.
Iz najrazličnejših poročil posnemamo, da so po novem letu »Jutranje Novosti" zato prenehale, da bo mesto njih izhajal »Narodni dnevnik". V konzorciju je poleg drugih tudi g. Ivan Urek iz Globokega. Zapomnite si dobro te stvari!
Praški klerikalni dnevnik »Čech" piše. da bodo v neki občini v cerkvi prodajali odpuščanje grehov. Popolno oproščenje bo dražje, a nepopolno cenejše. Zanimivo je vedeti, da pišejo klerikalci tako tam, kjer izstopa letno na tisoče ljudi iz katoliške cerkve. Našim klerikalcem priporočamo, da se poslu-žijo tudi tega kalibra; revno ljudstvo bo goljufijo spoznalo, ker si ne bo imelo s čim kupovati odpuščanja, bogatine jim pa privoščimo,
Komunistična zarota na Španskem in Portugalskem. Na Božič so madridske oblasti razkrile večjo zaroto, ki je imela namen 28. decembra 1923. ustvariti revolucionarno vstajo. Komunisti so se skrivali pod krinko športnih društev.
V Tokiju so občutili 26. dec. okrog 12. zopet potresni sunek, ki je novozgrajena poslopja deloma poškodoval. Prebivalstvo je bežalo iz mesta.
Iz stranke.
Vse organizacije opozarjamo, naj nam v začetku leta pošljejo vsaka svoj natančen imenik članov. Posebno letos je to potrebno, ko je bilo toliko .revolucij". Pri vsakem članu naj bodo navedeni podatki, kakršni so na pristopnih izjavah, seveda z izpremembami glede rodbinskih razmer, dohodkov, stanovanja itd. Datum pristopne izjave naj bo pripisan, ker velja za začetek članstva — seveda samo pri tistih, ki so neprenehoma vztrajali — Ti članski imeniki so potrebni za pravilno izvrševanje pravilnika; po 19. § so člani dolžni priznati svoje dohodke vsaj enkrat na leto. — Organizacije, ki bodo poslale take imenike, bomo objavili v »Na* preju" po vratnem redu, kakor bodo dohajali imeniki.
Trbovlje. Kraj. pol. org. SSJ v Trbovljah sklicuje za 13. L 1924. ob 4. pop. v prostore Delavskega doma svoj redni letni občni zbor. Opozarjamo vse člane, naj se zbora polnoštevilno udeleže. Nečlani nimajo vstopa. — Odbor.
Mislinje. V nedeljo 6. L 1924 ob 13. uri se bo vršil v plesni dvorani pri Iršiču sestanek vseh odbornikov politične organizaciie SSJ in KDZ ter strokovne in kulturne organizacije. Dnevni red važen. Točna udeležba dolžnost
Celje. Člansko zborovanje kraj. org. SSJ v Celju se bo vršilo v pondeljek 7. jan. ob 20. pri Jan-teku (Za kresijo]. Dnevni red važen, tudi volitev delegata za kongres 2. in 3. febr. v Trbovljah. Vstop imajo samo člani, ki so plačali prispevke do vštev-ši decembra in tisti, ki so jih plačali že pred Korenovim pučem in so podpisali izjavo, da zahtevajo te prispevke nazaj, ker jih Korenovci niso obračunali po kr. tajništvu, kakor zahteva pravilnik. Stefan Lah. predsednik. Fr. Farčnik. tajnik.
.. Pokrajinsko tajništvo izjavlja na vprašanje h.1* r orflan'zac‘ie. da kongres gotovo ne bo srna-
§ 28 za tako štorastega, kakor so buržujski paragrafi. ^ Vsebina odločuje, ne črka. Vsebina pa »tov* da mgrajo biti vsi člani obveščeni o zbo-
rovanju — obvestite vse. ki so plačali oziroma podpisali zgoraj omenjeno izjavo, potem ne bo mogel nihče pritoževati se. da ni vedel za zborovanje. Sploh bo treba na kongresu ta paragraf spraviti v sklad s § 44, mesec dni je pač prekratek rok!
Globoko pri Brežicah. Dne 6. jan. 1924 ob 14. se bo vršila pri sodrugu Francu Grmovšku, Piršen-breg št. 8.. odborova seja kraj. pol organizacije KDZ. Če bi se ta dan vršila občinska seja, bo naša seja po njej. Vabljeni so tudi vsi člani in tisti, ki se še žele na novo organizirati. Ker bodo zelo važne točke na dnevnem redu je, polnoštevilna udeležba dolžnost
Odbor.
Iz Brežic. V nedeljo 6. tm. se bo vršil ob 9. dop. v prostorih pri Grobušku sestanek krajevne politične organizacije KDZ. Radi važnega dnevnega reda je dolžnost vsakega posameznika, da se sestanka udeleži. Po sestanku se bo vršila ravno tam seja okrožnega odbora za brežiško okrožje. Vsi odborniki naj se seje zanesljivo udeleže.
Doill obraSunl.
Za oktober.
Zadnji izkaz	članov	723	Din
1. Crna (prej 169. nakn.)	„10	„
2. Šoštanj (prej 9, nikn.}	2
21. Skofjavas	„	12	„
22. Jesenice	„52	,
Skupaj članov 799	Din
Za november.
Zadnji izkaz	članov	601	Din	940'—
1. Črna (prej 162,nkn.J	„	10	„	14 —
2. Šoštanj (prej 9, nikn.) „	2	4	20
17. bkofjavas	„12	„	1680
18. Jesenice	„52	„	96 60
19. Sv. Peter pod Gor. „	6	„	8	40
20. Videm-Krško	„	11	„	31'50
21. Mežica	„71	„	12670
115280 14'— 4-20 1680 98-70 1286 50
Skupaj članov 765 Din 1238 20
Pregled strankinega progresivnega davka za oktober 1923.
(Upoštevajo se samo člani, ki so plačali prispevek.)
■*«* M tr	Ime organizacije	Po dinarjev								skupaj članov
		2	3	4	5	6	8	10	12	
		je plačalo:								
1	Črna moš. org. I	166	3		3	2			1	175
2	Šoštanj	10		1						11
3	Brežice	13						1		14
4	Hrastnik L	35	4		1			1		41
5	Videm-Krško	5	1	1	1	1	1			10
6	Gorje	30								30
7	Trbovlje	98	18	4						120
8	Zg. Šiška	9								9
9	Štore	40								40
10	Zabukovca	15	7		1					23
11	Mislinje	9								9
12	Velenje	21		3						24
13	Ljubljana	10	2					1	1	14
14	Škale	45								45
15	Mežica	68	2	1			1	4		76
16	Tacen	6					1			7
17	Črna žen. org.	59								59
18	Zagorje	2	3	1						6
19	Celje	12	1		1					14
20	Sv. Peter p. G	8								8
21	Škofjavas	12								12
22	Jesenice	32	14		4	1	1			52
	Skupaj članov	7C5	55	11	11	4	4	7	2	799
	Din	1410	ig9	44	55	24	32	70	24	1824
Od tega 70%....................................Din
K temu še 70% od razlike (Din 4*] in preplačilo organizacije v Škalah blagajna pob', tajništvo SSJ je torej prejela....................................Din
1276*80 2*80
1286 30
* Razlika 4 Din je nastala, ker je pod št. 1. vplačal neki član 7 Di.i [vpisan pod 6 Din], pod št. 13 neki član 14 [12] in pod št 22 neki član 7 [6]. Zdi se, da se ravnajo še marsikje posamezniki po starih tabelah, v sedaj veljavni tabeli so samo sledeče stopnje: 2.3.4.5,6,8,lft 12.15,20,25.30.40. 50,75 in 100 Din. Šele pri prispevkih nad 100 Din se plačuje po odstotkih [10% od dohodkov nad a000 Din).
Dopisi-
Globoko pri Brežicah. V .Napreju’ št. 187. sm poročali o proračunu, ki je bil sklenjen za L 192' Pokrajinska uprava je ta proračun čisto pravUn odklonila, ker je upoštevala predlog obč. odbornik KDZ in protest občanov, naj se zvišajo rajši ol črnske doklade na državno vinsko trošarino in raji znižajo na direktni zemljiški davek. Gostilničar pri nas prodajajo vino namreč po istih cenah knkn drugod, čeprav nimajo nobenih režijskih stroškom Dne 23. dec. je župan zopet sklical sejo, da bi skl« pali o zavrnjenem proračunu. Odbornika KDZ i Franca Grmovška ni bilo na seji, ker je bil prepc zno obveščen. Obč. urad se. na zakonite tozadevn predpise sploh nič ne ozira. Pa to ni edina prot zakonitost Eden samostojnih odbornikov se ne ud«
ležuje sej. pa navzlic temu demisije še niso imeli na dnevnem redu. Župan je na to sejo na protizakonit način poklical njegovega namestnika in misli, da je s tem stvar v redu. Pa ni! — Pri prvi točki dnevnega reda o zavrnitvi obč. proračuna s strani pokrajinske uprave je samostojnež Ivan Urek predlagal. naj se proračun, kakor je, pošlje pokrajinski upravi nazaj, češ, kako pridemo do tega. da nam bo kak vladni šribar diktiral, kako naj svoj proračun sklenemo. Tu je torej g. Urek zahteval samoupravo od spodaj kakor mi socialisti, razlika je seveda v tem, da si on takšne želi, da bi bila samo zanj in nekaj njegovih ožjih prijateljev. Za Urekov predlog je glasovalo žnjim vred samo šest samostojnih odbornikov, da bi pa imeli večino, so upoštevali tudi glas nepravilno vabljenega namestnika in župana [!] in tako so spravili skupaj 8 glasov. Šest odbornikov je glasovalo proti, eden se je glasovanju odtegnil. Nasprotni odborniki so zahtevali, naj se za pokrajinsko upravo priloži proračunu tudi poseben zapisnik, toda župan je to odklonil, kar je še jasnejši dokaz samostojne diktature oz. tiste diktature po receptu 14. stoletja, ki si jo prisvaja g. Urek čez vso Slovenijo sam, odkar je vstopil v napredni blok. Župan sam se izraža, da je za zvišanje doklad na državno vinsko trošarino, pa da nima nobene besede, ker odloča Ivan Urek sam. Če bi pa proračun še enkrat nazaj prišel, tedaj da bo že takrat nastopil. Mi smo na to zelo radovedni in ga bomo prišli poslušat, kako bo govoril! Zato pa predlagamo vsi, ki se s sedanjim proračunom ne strinjamo, z opozicionalnimi odborniki vred, naj ga pokrajinska uprava tako dolgo nazaj vrača, dokler ne bodo občinske doklade pravilno razdeljene. — Globoški socialisti.
Nadurno delo. cerkveni zvonovi in strokovne organizacije. Vsako podjetje, vsaka zadruga in tako tudi vsaka organizacija mora imeti dobro vodstvo, če hoče napredovati. Če to vodstvo spi spanje pravičnega ali krivičnega, tedaj takšno podjetje gotovo nazaduje; če ga o pravem času ne reši za to izurjena glava, gotovo tudi pogine.
Poznam glavnega funkdonarja neke organizacije kemične stroke, ki se bolj zanima za nadure v tovarni kakor za svojo strokovno organizacijo. Zakona o zaščiti delavcev in zakona o Burnem delu sploh noče . poznati, poželjivost po nadurah ga je skoro privedla do deljenja klofut. Njegov namestnik se pa zopet zanima za zvonove, kje lepše pojo in kje znajo fantje lepše pritrkavati, tako da oba skupaj nimata niti časa priti na shod ali k odborovi seji Če pa sejne sklepe v listu objavimo, jih pa spet ne čitata, ker zavijata kruh vanj, še predno ga pregledata.
Sodrugi, tako ne more več naprej, nič vam ne pomaga pritoževati se pri sodružicah, da nič ne veste, da ne dobite nobenih poročiL Vzeti je treba časopis v roke in čitati ter, zraven malo misliti, pa bo šlo. Kadar je pa sklican shod, pa vsi nanj! Le tako bomo kos svoji nalogi in nič drugače! [Op. ur. Prihodnjič povemo tudi kraj, kje se to godi, če ne bo boljše!)
Gospod Golouh upa, da bom pobegnil... Mogoče še celo upa, da bi v tem begu zašel v njegov tabor, k kateremu se že priznavam, kakor vidite iz podpisa! Bežal nisem in tudi politiko »Fliegender Schuster" ne ljubim. Če mi gospod Golouh dokaže, da sem bil kdaj član kakšne druge organizacije, ali se vsaj kam prišteval kakor pa k SSJ, plačam takoj celo mesečno plačo [ki je sicer nekoliko manjša od plače g. Golouha] v sklad »Proti roparskim vitezom"! Res je, da sem deloval pri plebiscitu, ustanovil sem pa . istočasno politično in strokovno organizacijo v’ Važenbergu, ki se ni prelevila, kljub temu, da so ji pošiljali komunisti »Rdeči Prapor", pri katerem je baje tedaj sodeloval g. Golouh. Govoril sem na velikem socialističnem shodu za časa plebiscita v Pliberku, kjer tudi nisem videl gospoda Golouha! Kako se kaj obnese g. Golouh ob takšnih prilikah? Je bila menda to tudi kakšna velika napaka, da sem, predno sem postal dorasel, bil v avstrijskih divizijskih zaporih radi veleizdaje in re-volucionarstva ? Vsem tem gospodom, ki upajo na moj beg, bi priporočal, da tedaj, kadar zapeljujejo delavstvo v Guštanju in Lešah, da bi vsaj sestanke nekoliko javno naznanili, da bi jih mogel posetiti. da bi se že enkrat izkazalo, kdo beži. Glavni namen g. Golouha in Antona Kristana je bil pri prireditvah zadružnega tečaja v Mežiški dolini, dobiti hranilne vloge za Zadružno banko in ustanoviti posojilnico. Zadrugarji pa bi dobivali potem gotovo še .ceneje" svoje potrebščine v prodajalni — kakor je pokazalo zadnje revizijsko poročilo. Kolega Doberšek pa piše proti plačilu v Konsumentu o varčevanju dece.... Pri tej poštenosti pa resnično pobegnem! — MSderndorfer, bivši sorialp8triot, komunist, zopet socialpatriot, enotnofrontar — sedaj pa zmešanica za denar — v najkrajšem času Golo-uhovec. Pika.
Lepota? Svežost? Mladost? Priljubljena vnaj-ščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z racionalnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Izrednega delovanja so že čez 25 let priljubljeni Elzapreparoti za negovanje lepote: Elza-obrasna is kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem ja poštnino 25 dinarjev), Elza lilijino milo lepote [4 kose s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev in 10°/^
(v imenu Tiskarna
IVAN KOŠENINA
čevljarski mojster, ima svojo delavnico p. d. pri Kajžarju
v Mežici.
Izdeluje solidno in trpežno vsakovrstno obutev po najnovejšem kroju. Priporoča občinstvu, zlasti delavstvu v Mežici, Podpeco in v Heleni, da naročajo obutev pri njem.
Krojaški mojster KAC
iz Dravograda
izdeluje obleke po najnovejšem kroju za delavce rudnika Mežica po najnižjih cenah. Vsako plačilno nedeljo sprejema naročila v gostilni Toff v Mežici.
Veselo
in srečno novo leto želi vsem odjemalcem pekarnar
Franc Breznik v MEŽICI.
Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. gostom gostilničarka
Ana Toff v MEŽICI.
Srečno in veselo novo leto vsem sodnikom rudarjem in cenj. odjemalcem želita mesarja in rudarja
Flori	in	Han KriV«
V POKM-Mfla ________________
FERDO LASSNIK v MEŽICI želi vsem gostom veselo novo leto.
Srečno la veselo novo leto Seli vsem cenjenim gostom in se priporoča za obilen obisk gostilničar
Rudolf Stopar v MEŽICI.
Veselo in srečno novo leto želita vsem gostom in odjemalcem
Anton in Mimi Vivot,
mesarija in gostilna
v Mežici.
Prane i n Marija Pintar,
poslovodji gostilne »Delavski dom“
v Trbovljali
želita vsem obiskovalcem srečno novo leto«
V sil e d pomanjkanja novoletnega inserata Konsumnega društva ska Slovenijo v „Piapreju“ kot nadomestek * Vsem Slanom zadruge podružnice Mežica srečno novo leto!
V Inko Aloederndorfer,
t. 6. predsednik podružnice Mežica.
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
v"\^.
ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG. BROŠUR ITD.
Stereotipija	Litografija
RUDOLF KALŠEK, strojevodja v TRBOVLJAH icli vsem svojini gostom in prijateljem srečno novo leto.
ANTON in ANA PELKO, kantina Dobama v TRBOVLJAH,
želita vsem svojim odjemalcem srečno novo leto.
Franc in Marija Rinaldova
želita Vsem odjemalcem in naročnikom „Napreja“ ter vsem somišljenikom socialističnih stremljenj srečno novo leto.
RAVNATELJSTVO TOVARNE CEMENTA ZIDANIMOST jav^a, da je njen zvesti, dolgoletni uslužbenec
Ivan Cvetko,
tovarniški zidarski mojster,
danes dne 28. decembra nenadoma umrl. Ponesrečil se je namreč pri njegovem poklicu, v katerem Je bil vefičak, k čemur mu podj«tje izreka priznanje in žaluje za izgubo svojega v resnici zvestega delavca.
Z neutolažljivo njegovo ženo in Iti rimi ie nepreskrbljenimi otročički so-čuvstvuje ln jim izreka iskreno sožalje.
Zldanimost, 28. decembra 1923.
nadplotka] in drugi Elia-preparati kakor Elza cvet za lase. Elza*voda za usta. Elza-kolonska voda itd.; adresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER STUBICA DONJA, Elzatrg št. 252. Hrvatsko.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot
. odbora SSJ in KDZ. bratov Rumpret v Krškem.
Iščem službe,
trg. sotrudnika, kot detajlist ali sladiščnik špec. stroke. Prevzamem tudi kako drugo mesto [inkasant ali podob* no]. Vojaščine prost.Dobre reference. Nastop l.II. 1924. Naslov pri upravi .Napreja", Krško.
Prvovrstnega čevljarskega pomočnika
iščemo. Dobra šolska izobrazba ali s samouštvom pridobljeno splošno znanje je prvi pogoj. Prosilec mora biti vojaščine prost. Prošnje z natančno navedbo vseh podatkov in plačilnih zahtev je nasloviti pod .Trajno" na upravo.
Priporočamo :
.Socialistični koledar 1924.‘ v platno vezan 12 Din. Program in pravilnik Socialistične stranke Jugoslavije broš. 4 Din. .Krst sv. Vladimira* (izvleček) broš. 2 Din in druge brošure.
Naslov: .Naprej”, Krško.
Priljubljenost, ki jo uživa „Žika“ bolj ln bolj, je najboljše priporočilo za ta res izvrstni kavin nadomestek. Kakor je bila svoj-čas Vydrovka dobra znanka v vsaki hiši, prav ta ko spoznavajo naše gospodinje danes, da je mogoče z .Žiko* pripraviti tudi brez prave kave okusno kavo, ki je poleg vsega še zelo redilna in popolnoma neškodljiva. Dobiva se povsod. Kjer je nL se obrnite na naslov: PražamaZika v Ljubljani, Rožna dolina.
HENRIK REBERNIK, brivec v TRBOVLJAH, želi vsem svojim obiskovalcem srečno novo leto.
FRANC PEKARC, lekarnar
v Trbovljah
želi srečno novo leto vsem svojim odjemalcem. IVAN in IVANKA TERŽAN, natakarja gostilne Forte v TRBOVLJAH,
želita vsem obiskovalcem srečno novo leto!
MELHIOR in LENI TERŽAN, mala klet gostilne Forte v TRBOVLJAH,
želita vsem svojim obiskovalcem srečno novo leto.
ANTONIJA FRITZ, gostilna Dreo V TRBOVLJAH,
želi vsem cenj. gostom srečno novo leto.
DELAVSKO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO „SV0B0Dfl“ podružnica V TRBOVLJAH
želi vsem svojim obiskovalcem društvenih prireditev srečno novo leto. ODBOR.
FRANC ŠUŠNIK V TRBOVLJAH želi vsem svojim gostom in prijateljem srečno novo leto.
KrajeVtta politična organizacija Socialisti;-• m stranke Jugoslavije V T5j?0V£]AJ( •
želi vsem svojim članom in somišljenikom srečno novo leto.
ODBOR.
Stavbena Ijonsninna in gostilniška zadrn-• ga »peiaVjIJi dotn“ V TiftOVUAK -
želi vsem svojim članom in obiskovalcem srečno novo leto. NAČELSTVO.
Unija slov. rudarjev podruž.
:	v	TRBOVLJAH	:
želi vsem svojim članom srečno novo leto. ODBOR.