>»- —*strss ♦ -h-k" učna i LJiil Žvrmln* pT4.cer»a v «^t3V5ri Leto I. (Vlil.), štev. 39 Maribor, sobota, 18. junija 1927 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce&ta št. 13 Oglai po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra11 v Ljubljani, Prešernova ulicft i5t. A Dr. Spah® revoltira v vladi Med obema skupinama v vladi so se pojavila nesoglasja radi imenovanja novih ministrov in velikih županov — Vodja muslimanov grozi z izstopom iz vladne koalicije Beograd, 18. junija. V okrilju pravkar imenovane nove vlade so se že pojavila nesoglasja. Nezadovoljen je dr. Spaho, ozlovoljeni pa so tudi demokrati. Vodja muslimanov dr. Spaho se razburja radi imenovanja novih velikih županov v Bosni in Hercegovini in zahteva od vlade, da se resi to vprašanje v zmislu njegovih svoje-časnih zahtev. Kakor zatrjuje današnja »Pravda«, je dr. Spaho že obvestil ministrskega predsednika Vuki-čeviča, da vztraja pri svojih zahtevah in da je njegova stranka celo pripravljena izstopiti iz vladne koalicije, ako to vprašanje ne bo ugodno rešeno. Spor med Vukičevičem in dr. Spahom je vzbudil seveda v politič. kro- gih veliko pozornost, čeprav nihče ne dvomi, da bo konflikt kmalu poravnan. Veliko nezadovoljstvo vlada na drugi strani med demokrati radi imenovanja novih ministrov. Demokrati so namreč pridobili pri izpopolnitvi vlade le brezpomembno ministrstvo za izenačenje zakonov in zahtevajo sedaj za odškodnino imenovanje svojih pristašev za državne podtajnike v vseh ostalih ministrstvih. Radi spora med obema vladnima skupinama je bila za danes dopoldne sklicana seja ministrskega sveta od-godena in se je vršilo le posvetovanje med ministrskim predsednikom Vukičevičem in zunanjim ministrom dr. Marinkovičem, nakar sta oba državnika telefonično poročala o položaju kralju v Topolo. §£aj bo z napredno fronto? Odločilni trenutek je prišel — Proč z osebnimi simpatijami in antipatijami! Zakaj je potrebna skupna napredna fronta Češkoslovaško posredovanje ¥ albanskem sporu Naša vlada hoče najprej počakati na uspeh akcije velesil — Strah Italije pred mednarodnim razsodiščem ,„?^Krad’ M- 3’unUa> V političnih V italijanskih vladnih krogih se pojavlja gotovo razburjenje, ker končno le ni izključeno, da pride albanski spor pred Društvo narodov. Predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu je sicer pripravljen priznati eventualno odločitev mednarodnega razsodišča, Italija pa tudi s tem ni zadovoljna in je v tem oziru že intervenirala pri albanski vladi. Kljub temu pa tudi v Rimu splošno računajo s tem. da bo ju-goslovensko-albanski konflikt rešen že v najkrajšem času. Beograd, 18. junija. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo ju-goslovensko-albanski spor že v kratke01 rj;s.en pVjat,elisldm potom. Češkoslovaški poslanik v Beogradu, g. Jan Šeba, je včeraj posetil zunanjega mi-nistra Marinkoviča in mu ponudil pri tej priliki svoje posredovanje. Naši vladi je intervencija zavezniške države sicer jako dobrodošla, vendar pa nikakor ne namerava posegati v akcijo velesil, temveč hoče poprej počakati na njen uspeh. Kdo bo naslednik Vojkova? Varšava, 18. junija. Sovjetska Rusija namerava imenovati novega svojega poslanika na Poljskem šele potem, ko bo rusko-poljski spor_ radi umora poslanika Vojkova likvidiran. Na kako prekinjenje odnošajev s Poljsko pa sploh ni misliti in so vse tozadevne vesti brez podlage. Otvoritev novega borznega poslopja v Zagrebu 1e^viKrek* 18. junija. Danes dopoldne vj, J j \ Prisotnosti ministra za trgo-nilcnv ulu5ustrij°' dr. Spaha, zastop-slovesn^1 in gospodarskih krogov slonic nr c0r*eno novo borzno po- vor v katje imcl kratck R°-crcbške bnrvT 3e na^,aSal pomen zanaša' države. Za g0sP°darski razvoj Mestni župan kolporter Pariz, 18. junija. V Saint Denisu se jc pripetil interesanten slučaj. Policija je namreč na ulici aretirala nekega človeka, ki je razdeljeval komiihi«*^ ne letake. Pri zaslišanju se je izkazalo, da je bil to mestni župan sam' nakar so ga takoj izpustili. Pojačenje telefonske in brzo* javne zveze z Avstrijo Danes je bil otvorjen reden telefonski promet med Siskom, Sušakom in Dunajem. Edinica stane 3 zlate franke, od katerih dobita Avstrija in naša država vsaka polovico. Velik požar v Milanu Milan, 18. junija. Tu je zgorelo veliko skladišče filmov. Škoda znaša več milijonov lir. Sluga, po čigar neprevidnosti je nastala katastrofa, se je iz obupa vrgel pod lokomotivo, ki ga je popolnoma raztrgala. Narodni Poslanec dr. Pivko na Posavju. Na Telovo 16. tm- je imel poslanec dr. Pivko dva lepa shoda in sicer dopoldne na Brnci pri Hrastniku za Dol in Hrastnik, popoldno Pa v Loki pri Zidanem mostu. V Posavju se napredna misel vedno bolj utrjuje- To bodo pokazale letos skupščinske in občinsko volitve. PrJiopski župan aretiran. Pred nekaj dnevi so aretirali v Prilepu tamošnjega predsednika občine Petra Sokoiovič?. Aretacija uglednega meščana je vzbudila razumljive nemalo senzacijo. Kakor se doznava, je Sokolovič osumlien. 3e kupoval neke Železniške tračnice* ki so bile ukradena. Maribor, 18. junija. Narodna skupščina je razpuščena, volitve razpisane. Stopil je pred nas naprednjake mariborske oblasti zgodovinski trenutek, da dokažemo, ali smo politično že dozoreli, ali so nas izkušnje zadnjih let že izučile. Da pokažemo, al smatramo borbo zoper klerikalizem res samo za igračkanje Po-kvarjeie gospode, ali pa za to, kar v resnici je pri vseh narodih, za del gospodarskega, socialnega in kulturnega programa vsake prave ljudske napredne stranke. Številke, ki smo jih nedavno objavili, so nam dokazale, da smo naprednjaki s cepljenjem sil že pri volitvah 1. 1925 podarili klerikalcem najmanj 4 mandate samo v mariborskem volilnem okrožju, Pri zadnjih oblastnih volitvah pa najmanj 8—10 oblastnh mandatov. Globoko v ljudske maso vseh naprednih struj je danes že prodrlo prepričanje, da je iz t-eh razlogov potreben kolikor mogoče koncentrirani nastop naprednjakov, zlasti onih, ki si po svojh programih niso nasprotni. Tu pridejo vi Poštev predvsem SDS, NSS in skupina bivše Samostojno kmetijske stranke- Kakor bi bilo želeti, da pojdejo v skupno napredno fronto tudi socialisti, vendar to žal ni dosegljivo, ker socalisti odločno odklanjajo skupnost z »buTžuji«. Želimo jim vsaj to, da se zedinijo med seboj na skuPno listo in da tako izbijejo klerikalcem vsaj en mandat. Čujemo, da te dni pade odločitev pri SKS. Čujemo tudi, da se je že zopet pojavna v njej struja proti skupni napredni fronti. Obžalovati, bi morali, ako bi v SKS nadvladali oni, ki se puste voditi pred vsem od negativnih momentov večinoma osebne antipatije do SDS in posameznih njenih voditeljev. SDS s svoje strani je in bo storila vse, da omogoči skupen nastop. Za nas borba proti klerikalizmu ni kulturni boj in tudi ne samo gosposka igračka, ampak je borba proti onemu elementu v našem političnem življenju, ki je nam Slovencem prizadjal že neizmerno gospodarsko škodo. Če samo Pogledamo v najnovejšo idobo: štiriletni odpor klerikalizma proti izvedbi zakona o oblastnih samoupravah je vse naše gospodarsko življenje v mariborski oblasti zaustavil. Nesposobnost klerikalne večine v oblastni skupščini nam sedaj zopet dela vebko škodo. Mesec za mesecem gre brezplodno v izgubo, mesto da bi vsaj sedaj SLS s polno paro nadomestila to, kar je pokvarila s svojo brezglavo politiko. In če si še Pogledamo samo Posledice proračuna, ki ga je SLS skupno z radikali sprejela v Beogradu, če vidimo na tisoče brezposelnih vsled redukcij, izvršenih na podlagi tega proračuna, če vidimo zastoj pri železnicah, zastoj v celem našem gospodarskem življenju, ki je posledica tega proračuna, potem mora vsak odkrit in pošten naprednjak priti do prepričanja, da je borba proti klerikalizmu v gospodarskem in socialnem interesu slovenskega naroda in da je za to borbo pri predstoječih volitvah potrebno, da se strne v eno falango vse, kar Jo napredno. Nadejamo se, da bo tudi v SKS zopet zmagal oni stari borbeni duh, ki je privedel naš napredni kmečki pokret že večkrat do tako lepega uspeha- — Uverjeni smo, da veliki trenutek sedanjih volitev ne bo našel med nami zopet malih ljudi. Odkritje spomenika padlim vojakom bivšega mariborskega peškolka Kakor je naš Ust že poročal, se bo vršilo na Vidovdan, 28. junija, v parku vojašnice »Vojvode Mišiča« v Mariboru na Tržaški cesti ob 11. dop. slavnostno odkritje spomenika v koroških ofenzivah padlih junakov bivšega mariborskega pešpolka. Da se omogoči rodbinam, prijateljem in znancem padlih, da tudi oni prisostvujejo slavnosti, objavljamo danes tudi imena vseh onih naših hrabrih Štajercev, ki so žrtvovali svoje življenje v obrambi naše drago in mogočne domovine kot prvi med prvimi- Pri prvi in drugi koroški ofenzivi so padli oz. podlegli ranam, ki so jih dobili v bojih: podporočnik v rezervi Ulrik Malič, praporščak v rez. Jakob Kavčič, narednik Rudolf Č r e-pinko, desetniki: Martin Lacko, Ivan Kropeč, Fric Ferk; poddesetniki: Ant. Rajšp, Ant. Obou, Ivan Dtidja, Fran Ku-kolj, Jakob Belec, Andrej Kosar; pešci: Jakob Mali, Josip Horvat, Ludovik Hraš, Vinko Pogačnik, Jurij Šimenko, Ivan Jus, Leop. Kaučič, Ant. Zebcc, Filip Šmigoc, Konrad Zel, Miha Blažič, Mihael Rozman, Fr. Pušnik, Ant. Brus, Franjo Hojs, Iv. Šuman, Fr. Maček, Fr. .Plavčak, Ant. Lepej, Fr. Gajzei\ Fr. Ko- rošec, Jakob Mlakar, Avg. Es, 'JakoK Sluga iri Vinko Jurše. Pri Radgoni in Cmurekn pa so padli: četovodja Franc Ajd in pešci: Ivan Kores, Jak- Zorman, Frid. Govedič, Ivan Utič, Iv. Jurgec in Alojz Ozmec. Zagonetna smrt budimpeštanskega tovarnarja. V Budimpešti so našli v četrtek tehničnega ravnatelja tamkajšnje tvorni-ce za torte, Evgena Babo, v njegovem stanovanju mrtvega. Imel je globoko rano na viratu in več poškodb na obrazu. Policija je uvedla takoj obširne poizvedbe, da dožene, a.li gre samo za usodno nesrečo ali pa je bil morda izvršen zločin, kar je tudi verjetnejše. Tudi Avstrija odpravlja potne vize. Iz ministrskega predsedstva na Dunaju javljajo, da tečejo že od srede aprila pogajanja z zastopniki CSR v svrhoodi prave potnih viz za potovanja iz Avstri je v Češkoslovaško in narobe. Po zatrdilu merodajnih oseb bo to potniška nadloga odpravljena najkasneje koncem tega leta in se s tem takorekoč odprejo na široko meje osebnemu prometu med češkoslovaško in Avstrijo. Tudi z mnogimi drugimi državami se Pogaja Avstri ja za odpravo potnih viz. Radovedni smo, če že pri nas kdo misli na to. Sfran 3w Mariborski V E Č E K N I K Jutra. v m a?? tfSTs; &smrvr. ri šlo skoro izključno za potnike za celo progo iz Maribora v Rogaško Slatino, bi se lahko temu primerno nastavile tudi nižje cena kateri položili že tudi izpite na meščanski šoli. Ljudska univerza je dobila od mestne občine 10.000 Din, od Posoj''nice 2000 Din podpore, iz vstopnin okoli 53.000 Din, stroškov ima pa 57.000 Din. Celotnemu odboru se ie izrekla zahvala in priznanje, na kar je bil znova izvoljen v: celoti tudi za prihodnje poslovno leto. (Preds- inž. Kukovec, tajnik prof. Gruntar, blag. strokovni učitelj Šumljak). Pred zaključkom je razvil predsednik še smernice društvenega delovanja za prihodnje leto: Omeniti je zlasti namero, da se osnuje nekak odsek Ljudske univerze v Studencih, tako da fci bilo mogoče pritegniti tudi tamkajšnje delavske sloje k predavanjem in tečajem, dalje so predvidene ekskurzije v naša industrijska podjetja, serija predavanj naj bi se bavila s Srbijo, na kar bi sledil izlet v Beograd, druga serija bi obravnavala ženska vprašanja; doma pa bi se omogočila razstava slovenske knjige. Energija, ki jo dq doslej pokazal odbor in v prvi vrsti društveni predsednik, je dovolj poroštva, da bo tudi nadaljnje delovanje Ljudske univerze oralo globoko brazdo v kulturnem življenju Maribora. Uspehov ne bodo mogli zanikati kakor jih niso mogli doslej niti tisti, ki stoje iz kakršnihkoli vzrokov večkrat celo zavidno in nenaklonjeni ob strani. Naša javnost pa naj prireditve iposečav kar največjem številu in naj s članarino in podporami društvo podpre. Dr. P. St, Na potu na naše Primorje se je ustavil predvčerajšnjim v Mariboru glavni urednik »Selških listov« iz Olomuca g. Jan Zedek. Ostal je v našem mestu s svojo soprogo tudi šo včeraj dopoldne ter si poleg drugih zanimivosti ogledal zlasti gospodarske in Poljedelske institucije. Posebno pohvalo so je izrazil o vinarski in sadjarski šoli, katero sta mu ljubeznivo razkazala njena profesorja in mu razložila ustroj te šole. »Neues Wiener Tagblatt« pri nas prepovedan. Z odlokom ministrstva notranjih del z dne 8. t. m. je zabranjeno uvažanje in razpečavanje dunajskega dnevnika »Neues Wiener Tagblatt« v naši državi. Kakor da bi v notranjem ministrstvu res ne imeli bolj pametnega dela. iSVIMi- Najbolj preizkušenerecepte pošlje na željo brezplačno in poštnine prosto Dr,Oetker, d. z o. z., Maribor. Vsem somišljenikom SDS v Mariboru Volilni imeniki za mesto Maribor so v tajništvu SDS, Cankarjeva ul. 1, na vpogled dnevno od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. Naj se vsakdo takoj prepriča, če je vpisan, da ne bo na dan volitev zopet nepotrebnih rekriminacii. Rok za reklamacije poteče 29. tm. Tenorista brata Moric Dva naša ožja rojaka brata Maks in Adolf Moric, prvi bivši zdravnik, drugi bivši uradnik politične uprave, sta se oba posvetila karijeri opernega pevca. Maks Moric je v našem in srednjeevropskem glasbenem svetu že dobro znan in nastopa pod imenom Maks Adrian. Angažiran je bil do lani na dunajski Volksoperi, v letošnji sezoni pa je pel kot tenorist na nemški operi v Pragi, kjer ostane še tudi v bodoči sezoni. Njegov mlajši brat Adolf je ravnokar dovršil pevske študije pri znanem profesorju Wolfu na Dunaju in je sedaj že podpisal angažman kot lirski tenor za gledališče vToplicah, ki je eno največjih na Češkoslovaškem. Dobil pa je tudi več drugih častnih ponudb, kar je najboljši dokaz njegovih velikih pevskih zmožnosti. Koncem tega mesca bo g. Adolf Moric gostoval v Ljubljani v »Travi-ati« in »Butterfly«. Tudi mi se veselimo lepega napredka naših rojakov in jima želimo tudi v bodoče čim več uspehov. Redna seja občinskega sveta, se vrši mesto v juliju že prihodnji četrtek, 23. tm. Na dnevnem redu so poročila predsedstva in odsekov. To bo zadnja redna seja pred počitnicami- Streljačka družina Maribora Poziva vse članstvo, da se jutri ob 9. dopoldne polnoštevilno udeleži strelskih vaj, ker je % ozirom na informacije, katere potrebuje uprava odbora, u-deležba vsega članstva neobhodno potrebna. Žrtev Drave. Med številnimi obiskovalci rrestne-ga kopališča je včeraj popoldan terjala Drava l2letno žrtev. Učenec prvega razreda meščanske šole Norbert Lorber se jo kljub opozorilom kopališkega mojstra preveč oddaljil od brega in je v deroči vodi opešal, predno je mogel doseči splav. Voda ga je nesla do gostilne Dabringer, kjer je poslednjikrat zaklical na pomoč- Predno pa mu je mogel kdo priskočiti, je izginil v vrtin cu in se ni več pojavil nad vodo- Kopali Ški mojster je sicer takoj odplul za utopljencem z rešilnim čolnom, toda pomoč je bila prekasna. Drzni plavalec je med tem že utonil. Preiskava je ugo tovila, da je bil priča tragičnega dogodka neki še krepki moški, ki pa je na obupne klice potapljajočega dijaka pobegnil, mesto da bi le par metrov od brega oddaljenemu, a onemoglemu dečku priskočil na pomoč- O nesreči so bile obveščene vse policijske stražnice in poveljstvo žandarmerijske čete. Trupla doslej še niso našli. Poskušen samomor mlade deklice. Snoči si je hotela vzeti življenje 19-letna Helena S.; stanujoča na Koroški cesti 50. Izpila je večjo količino strupa in omedlela; le hitremu posredovanju rešilne postaje, ki je nesrečnico prepeljala v bolnico s« je zahvaliti, da ni podlegla zastrupljenju. Njeno zdravstveno stanje je sicer jako težko, vendar je izven nevarnosti. Še en Poskušen samomor. Včeraj je prispel v Maribor mesarski pomočnik Bernard Knez iz Celja in obiskal v Vojašniški ulici svojo zaročenko Ano K. Zaročenca sta se radi ne-co ljubavne afero sprla, kar je Aninega zaročenca tako razburilo, da je potegnil iz žepa mesarski nož in se hotel zabosti v levo stran prsi, vendar mu je zaročenka preprečila namero. Razburjeni fant pa se je nevarno ranil in se radi živčnega napada onesvestil. Z rešilni« avtom je bil prepeljan vj bolnico. Gledališki repertoar Sobota, 18. »Svet« A in C* Kuponi Nedelja, 19. »Scampolo«. Kuponi. Zadnjikrat Kralj pokrovitelj strelske tekme. Slovensko lovsko društvo, glavna podružnica v Mariboru, je prejelo od dvornega maršala obvestilo, da je Nj. Vel. kralj prevzel pokroviteljstvo nad strelskimi tekmami, ki se vrše 28- in 29. tm- m vojaškem strelišču v Maribora. Ako bo vladar takrat že na Bledu, ni izključeno, da to tudi osebno posetil tekmo. Smrtna kosa. Včeraj popoldne sta preminuli ob pol 1- ga Marija Grubič, SUetna vdova po trgovcu, ob pol 5. pa ga Julijana Senekovič iz Lajteršperga, vdova po u-pokojnem vodji zemljiške knjige v 81. letu starosti. Pogreb obeh se bo vršil v pondeljek popoldne- N. v m. p.! Kavarna Evropa nudi ob nedeljah in praznikih pester program z godbo. Nihče naj ne zamudi te prilike ter si ogleda ta sedaj izbrani program. Pri slabem vremenu se vrše predstave s koncertom tudi popoldan. 348 Kavarna »Park«. Jutri v nedeljo in dnevno svira moderni Jazz-Trio »Nerat« od 16.—19- in od 20.36 do 24. ure Prvovrstni sladoled, pivo iz sodčka- 341 Radicn, prašek'za pranje, ki Pere popolnoma sam, je davna želja vseh gospodinj- — Dobiva se v vseh trgovinah mila in kolonijalnega blaga. Skrb vsake gospodinje. Otroci morajo v šolo, stanovanje treba da je v redu, jed tečna, a cela družina snažno in skrbno oblečena. Take , in enake skrbi ima vsaka gospodinja. Ako jo torej rešimo vsaj skrbi za veliko žehto, smo ji storili mnogo. — Čarobno sredstvo za Pranje perila se imenuje »Radion«. Kupite še danes en zavitek, pa poskusite! Spomladi ne pozabite na najboljšo vrsto promenadnih, cestnih, športnih in strapacnih čevljev »KARO« Maribor, Koroška cesta 19. 67 Vabilo! Prostovoljno gasilno društvo v Studencih priredi dne 19. junija I927 veliko slavnost motorne brizgalke. Slavnost se vrši ob pol lt. v vi tu gostilne Štumpf. Po slavnosti odmor za došle goste in tovariše. Popoldan ob pol 14. bodo se vršile velike vaje na oglu Ciril-Metodove ulice v Studencih, k čemer se vabijo vsi tovariši, darilci kakor tudi dobrotniki. Po vajah velik sprevod Po občini Studencina veselični prostor. odbor. Sokolstvo Mariborskim članom. Na delo vas kliče naše letno telovadišče — zadnjič. Neugodno vreme nam je že trikrat pre-Prečilo dogotovitev tako lepo započe-tega dela. Brate, pridi to nedeljo zadnjič na naše »letno«, zgrabi ob 6. uri zjutraj za lopato, da jo po paT kratkih urah odložiš ob dogotovjtvi dela- — Bratje, vsi zadnjič na kuluk. Sokolski zlet na vrh Jeruzalema. Na Telovo 16. tm- je ormoški Sokol priredil za svoje članstvo pešizlet iz Ormoža na najlePšo točko ljutomersko-ormo-ških goric, v Jeruzalem. Izleta se ie udeležilo nad 50 moškega in ženskega članstva ter naraščaja pod vodstvom staroste lxr. Sevnika- Ljutomerski So-col, ki živi v najlepših bratskih odno-šajih z ormoškim društvom, je tudi s svoje strani mobiliziral veliko število Članstva, da vrh Jeruzalema pozdravi svojo ormoške brate. Ta dan je prispel na vrh Jeruzalema tudi pr^f motoci-dist. Pri prijazni Petovarjevi zidanici je med petjem in nagovori le prehitro minil čas- ' Komur le bogastvo sreča, mu je lahko dosegljiva. Kupi naj si, dokler je čas, srečko- Mnogo jih je, ki so potom drž. razredu. loterije postali čez noč bogataši. Tudi vam je odprta ta pot. Srečke za marib. oblast dobite pri upravi »VEČERNIKA« na Aleksandrovi cesti 13. _______ Obisk češkoslovaškega novinarja. Vroča južna kri Kmečka liubavna tragedija — Oče zabodel lastno hčerko — Huda izvoščka — Zagonetni umori — Najprej drug drugega smrtno ranita, potem se zmerjata — Mož s 50 nezakon skimi ženami Blizu Okrenovca ob Savi v severo zahodni Srbiji živi premožni kmet Dra-giša Jevtič. Njegova edina hčerka Milena je ljubila siromašnega vaškega fan ta in ta njo. Stari Jevtič pa fanta ni maral,^ ne le, ker ni bil bogat, ampak še bolj, ker sta bili obe rodbini že mnogo let sprti. Zato ni in ni hotel privoliti v zakon, hčerka pa, ki je očividno PO' dedovala očetovo trdoglavost, zopet ni marala pustiti fanta. Odločila se je raje da žjijim skrivaj pobegne. V torek zve čer je hotela to storiti. Domenila se je z fantom, ki jo je čakal blizu hiše. Čim pa je še le 20 let staro dekle stopilo s culico iz hiše, ga je opazil oče, stekel za hčerko in jo z nožem zabodel v hrbet. Deklica se je zrušila mrtva na tla, nesrečni oče pa se je še ponoči sam javi! orožnikom. * Milivoje Crepjac in Milan Brkič sta beogradska izvoščka, ki se držita še konjev in nočeta presedlati k avtomo bilom, dasi prede konjskim izvoščkom vsak dan slabša. Pa tudi drugače sta zelo trmasta in sta se ponovno prepirala, ker sta stanovala v isti Bila s+a zadnje čase hudo skregana, da se nista niti pogledala. V sredo zvečer sta se srečala na domačem dvorišču. Po kratkem besednem dvoboju sta se spopadla s Pestmi. Ko so ju hoteli sosedje razdvojiti, je Crepjac pograbil motiko in s tako močjo lopnil Brkiča po glavi, da se je zgrudil na tla ves okrvavljen in brez zavesti. Prepeljati so ga morali v bol. nico. Karlo Trurnbas, veleposestnik v Subotici, se je v torek Popoldne vrnil s polja domov. V hiši je našel svoio soprogo nezavestno v luži krvi z velikimi ranami na glavi. Ne da bi prišla k za. vesti, je v bolnici umrla. Ker ni bilo ničesar ukradenega, je izključeno, da bi šlo pri zločinu za foparski umor, ampak je najbrž akt maščevanja. O drznem razbojništvu poročajo beo gradski listi. V veliki vasi Novi Izvor f ATT* H^Padli vi noči od srede na četrtek hiso ^župana Hije Paunoviča. Vdrli so v hiso m ustrelili župana, njegovo mater m ženo, nato pa odšli, ne da bi kaj pokradli. j^©r je |)esneia noči huda nevihta, ni nihče od sosedov slišal streljanja. Drugi dan so našli mrtvega župana, ženo in mater, kakih sto korakov od hiše proč pa tudi'neznanega moškega in poleg njega brzostrelno vojaško Puško. Zato sodijo, da je bil neznanec sam med napadalci, ki so ga vt temi pomotoma ustrelili in nato odnesli s seboj, ko pa so videli, da je mr-tev, so ga pustili. O drugih napadalcih ni sledu, ravno tako tudi ni znano, kaj je bil vzrok zločina. Pri malem podjetju v Gornjem Lisič-ju pri Skoplju sta bila zaposlena delavca Ibrahim in Blagoje. Ibrahim se je kmalu naveličal in se preselil v Skoplje, svoj kovček pa je pustil v Lisičju pri Blagoju. Ko je prišel čez Par dni ponj, je bil kovček vlomljen in manjkalo je v njem več stvari. Ibrahim je osumil se-veda Blagoje in mu v revanžo z nožem Razrezal ge nove čevlje. Ko se je Bla-^ojo v -5v©čer vrnil domov in vi-xi__ ^azrezane čevlje, je vzel lovsko puma JLSe. na.-potiI v Skoplje iskat Ibrahi-him orllin-i *? '1<5 z^u^"aj ob 5., ko je Ibra-sprožil ini ”,a,de!o- Nastavil je puško, v b<*. Ibrahim pa nu«l ‘V”1", bi Blagole «dili ?“S°H"'rPa W,m«m TaS S"**«"-za beguncem- Tudi Blagoje seje »©dels kroglo v hrbtu. Ko sta bila oba na tleh sta se začela obsipati, čeprav sta bila komaj pri zavesti, z najhujšimi psovka. mi dokler ni Prispela policija, ki jo je alarmiralo streljanje. Oba so odnesli v bolnico, kjer pa zdravniki dvomijo da bi ostala pri življenju. V Beogradu živi -lastnik malega bife ta, Matija Krstič. Ni oženjen, a vendar je imel po statistiki policije tekom zac njih sedem let že okrog 50 žen, seveda neporočenih.. Silno vročekrvn je in nagle jeze, Pa napodi nekatere žene sam, dru ge pa zbeže pred njegovimi udarci in brcami. Zadnjih šest mesecev je živel z Ano Erbačijo, mlado in lepo Hrvatico Bila je najprej v njegovem bifetu dekla, potem natakarica, naposled pa je avan žirala za lastnikovo ljubico, ki baje nobeno drugo ni živel tako dolgo kakor žnjo. Naposled pa se je naveličal tud nje in jo začel pTetepati. Ušla mu je in Potom policije zahtevala plačo za šest mesecev, ker je ni dobila. Krstič pri po. liciji ni baš dobro zapisan in je zato moral denar takoj položti. Nato pa se je takoj napotil v hišo, kjer je vedel, da Ana sedaj stanuje, poklical begunko na dvorišče in jo z velikim nožem, ki ga je prinesel s seboj, dvakrat zabodel v trebuh. Stanovalci hiše so ga prijeli in iz. ročili policiji, Ana pa je v bolnici umrla. Katastrofa pri procesiji Tragična in povsem originalna katastrofa se je pripetila na Telovo pri procesiji v Horbranzu na Predarel-skem- Pri slovesnostih je namreč sodelovala tudi znamenita stotnija domačih strelcev, ki so oboroženi še s starim orožjem iz francoskih časov 1. 1809. Na grič so pripeljali med drugim tudi dva topova s katerim so streljali. Dva strel ca sta hotela vnovič sprožiti. Nesreča pa je hotela, da je top zagrmel že trenutku, ko sta stala strelca še prec ustjem topa. Domneva se, da so ostali v cevi najbrže še žaTeči ogorki od prej šnjega naboja, ki so povzročili potem pred časno eksplozijo. Oba strelca sta bila seveda pri nesreči strahovito razmesarjena in so ju prepeljali v umira jočem stanju v bolnico v Bregenz. Težka nesreča brzovlaka Lipsko—Mo-nakovo. V Ludwigstadtu se je zgodila v četrtek dopoldne težka železniška nesreča, ki je zahtevala tudi znatno število človeških žrtev. Neka lokomotiva je namreč zadela z vso silo v brzovlak Lipsko—Monakovo. Sunek je bil tako močan, da se je poštni voz popolnoma razbil, zadnji trije potniški vozovi pa so bili močno poškodovani. Vsi potniki so bili deloma težko deloma lahko ranjeni. Milijonska tatvina draguljev v Parizu. Pariz ima sedaj novo kriminalno senzacijo, ki je vzbudila splošno pozornost. Markizi de Canay je bilo ukrade-mh za tri milijone frankov raznih draguljev. flospa je sprejela pred kratkim v službo nekega mladeniča, ki se je p.r®^s^avil z izpričevali uglednih ame. h. .družin, ki Pa so že zapustile ranciao, tako da je preiskava zelo otež c ena. Sluga je odprl s silo železno agajno svoje gospodinje, spravil vse agocenosti v kovčeg in izginil potem s Plenom brez sledu. Z revolverjem na svojega profesorja. v Aix-en-Provence na , ,em i® v torek zvečer ustrelila n ka š udentka iz revolverja na svojega profesorja filozofije Jonve-ja. Ker ga je -10 . ? :. Pozneje pa so ga operirali na lobanj! in mu vendarle rešili življenje. Študentka je izjavila na policiji, da je v profesorja blazno zaljubljena. Ker m mogla do njega, s© je odločila v svojem obupu pograbiti Za orožje. Letalo za 20 potnikov. Tehnika napreduje nevzdržno na vseh PolJih. Zaznamovati ima dan za dnevom nove uspehe posebno v avia-ciji. Fordova tvornica v Detroita je zgradila te dni kovinasto letalo za nič manj kot 20 potnikov. Albanci so nezadovoljni s svojim položajem Ahmed begova oligarhija skrbi le za sebe —■ Albansko ljudstvo je protiitalijansko, ne sme pa glasno izraziti svojega mnenja Po prekinjenju diplomatskih stikov med .Jugoslavijo in Albanijo ne bo nezanimivo spoznati razpoloženje -albanskega naroda do zadnjih važnih odločitev Ahmed bega. V laških novinah beremo seveda dan na dan o prisrčnih odnošajih med Albanci in Italijani in kako vkljub temu ne prihaja na misel Mussoliniju, da bi s četherkoli kršil suverenost albanske republike. Direktnih poročil iz Albanije imamo malo, zato so tembolj zanimivejša ta, ki so na razpolago. Že večkrat smo citirali brzojavke albanskega dopisnika, ki jih prinaša berlinska »Vossische Zeitung« im ki se odlikujejo po svoji objektivnosti v slikanju dejanskega položaja. Pred nekaj dnevi je prinesel imenovani list zopet iz Skadra daljše poročilo, iz česar doznamo marsikaj zanimivega- »Pravkar smo zvedeli v Albaniji, da se Svet društva narodov tudi tokrat ne bo oficijelno bavil z albanskim vprašanjem. Predsednik Ahmed beg in njegovi redki pristaši so tega zelo veseli, ker iim je s tem odprta tudi v bodoče možnost gospodariti na Tačun Italije za dobiček svojega žepa. Nasprotno pa je ta vest vplivala na ostale, zlasti tudi Politične kroge v Albaniji naravnost porazno. Celokupna inteligen ca, pa tudi širši kTogi posestnikov in trgovcev so nad tem globoko razočarani. Katoliki v Severni Albaniji so popolnoma obupani nad položajem. Z ozirom na izredno strogo cenzuro pošte in iz strahu pred maščevalnostjo Ahmed bega se narod ne upa obrniti' s Prošnjo na Društvo narodov za inter- vencijo v Albaniji- Predvsem želijo Albanci, da se jim vrne svoboda im politična neodvisnost. Ljudstvo se vprašuje: smo li zato vrgli raz sebe turški jarem, smo li zato dobili neodvisno državo leta 1913, da pademo po 14 letih ponovno pod tujo oblast? Mi ne zahtevamo od Društva narodov niti ene nove pravice, želimo le, da nam ohrani Društvo narodov stare pravice im poskrbi za to, 'da nam priznajo in upoštevajo sosedje samostojnost in nevtralnost Albanije. Zato pa je potrebno, da spregovori Društvo narodov odločno besedo in da zahteva razveljavljenje državnih pogodb, s katerimi se krši albanska suverenost Saj nam na vse zadnje ne gre le za samostojnost Albanije, se je izrazil neki visoki cerkveni dostojanstvenik, temveč gre za mir v vsej Evropi. Ta mir pa l>o ogrožen vse dotlej, dokler ne bo Albanija nevtralizirana in razdeljena v troje ea-samostojnih kantonov. Edino z ustanovitvijo treh kantonov se more izgladiti versko in plemensko nasprotstvo. Dobro vemo, da ne prijemlje Društvo narodov rado vročega albanskega železa, ker je Mussolini nasproten vsakemu razlaganju Tiranskega pakta m ker bi se mogla ogrožati prvenstvena pravica Italije v Albaniji. In kljub temu mora priti do razprave v tem vprašanju, da ne povzroči borba v Albaniji in okrog nje nove svetovne vojne!« Koliko časa je še mogoč v Albaniji tak režim, tako vlastodrštvo par oseb v nasprotju z živimi interes celokupnega naroda? Šport Športna senzacija na Pohorju Na Telovo je naše Pohorje imelo svojevrstno senzacijo, ki je v športnih krogih vzbudila veliko pozornost. Agilno kolesarsko društvo Perun je priredilo med Mariborsko in Ruško kočo kolesarsko dirko, ki zasluži z ozirom na teren in na napoT, ki je združen s tako prireditvijo, vso pohvalo. Kolesarji Peruna so odšli s kolesi Kralja Petra trga in vozili do Marije Reke, od tam pa so morali kolesa nositi prav do Mariborske koče, kjer so jih navdušeno sprejeli turisti in ono članstvo, ki je odšlo peš, da prisostvuje taco zanimivi dirki. Startalo je osem dirkačev; gg. Nabergoj, Lipavec, Šibenik, Kvas, Kvas ml. Pahor, Moravec in Sosič. Prvi je prispel na cilj Nabergoj, drugi Šibenik, tretji pa Lipavec. Prireditev je vzbudila med številnimi obiskovalci^ naših letoviških oporišč na Pohorju obilo pozornosti, tekmovalci pa so želi splošno pohvalo. — 3opoldne so se vrnili z Ruške koče na Ruše in od tam v. Maribor. Podjetnim Perunašem častitamo na tako častnem uspehu, ki pomeni višek zmožnosti in sposobnosti udeležencev, športnem svetu pa pravcato senzacijo. Nogomet GAK Old boys v Mariboru. Jutri dopoldne ob Pol 11. odigrajo stari gardisti graškega GAK revanžno tekmo s staTo gardo Ra-pida. Gradčani predstavljajo močno moštvo vigranih nogometašev in bodo z igro v polni meri zadovoljili športno publiko. Prireditev se vrši na igrišču SD Rapida. Predtekmo odigrata ob 9- dopoldne naraščaja SK Maribora in Rapida. TSK Merkur v Ptuju. Poleg hazen-ske družine TSK Merkurja, gostuje proti SK Ptuju tudi prvo nogometno moštvo TSK Merkurja. Merkur je v prvenstveni tekmi podlegel SK Ptuju in bo jutri gotovo skušal popraviti občuten poraz, radi česar bo tekma vsekakor zanimiva. TSK Merkur komb. : SK Maribor rez- Jutri popoldan odigra rezerva SK Maribora prijateljsko nogometno tekmo s kombiniranim Merkurjem. Pričetek točno ob pol 16. Hazena M. o. LHP (službeno). Ker se jutri Ptuju ne odigra prvenstvena tekma mod TSK Merkurjem in SK Ptujem radi odstopa Merkurja odpadejo tozadev-na_ službena določila. V slučaju, da se odigra med omenjenima kluboma prijateljska tekma, se določa za službujočega odbornika g. Samuda. Sodnik gosp. Voglar. Ex presidio se ugodi prošnji TSK Merkurja in dovoli gostovanje treh igralk SK Maribora. SK Ptuj hazenski prvak v drugem razredu. K tekmi, ki bi se morala vršit! v četrtek med Rapidom. in Merkur jem, Merkur ni nastopil in je tekmo toTej izgubil ' v razmerju 6:0. Mesto nje Se Je igrala prijateljska tekma, o kateri smo včeraj poročali. Jutri bi se morala vršiti prvenstvena tekma med Merkurjem in SK Ptujem, ki je minulo nedeljo premagal v boju za prvenstvo Rapida, vendar Merkur tudi tokrat ne bo nastopil, s čimer je Prvenstvo v drugem razredu zasigurano Ptuju. Hazena Rapid:Maribor rez. V nedeljo dopoldne ob 9. se bo na igrišču SK Maribora vršila med družino Rapida in rezervno družino SK Maribora trening tekma, ka bo z ozirom na tehnično enakovrednost družin gotovo jako zanimiva. Tenis Internacionalni teniški turnir v Rog#-škj Slatini. Na inicijativo SK Maribora jo die 24. julija priredila kopališka uprava y Rogaški Slatini po vzgledu vseh večjih kopaliških in letoviških crajev velik mednarodni teniški turnir, rireditev se bo vršila pod pokrovitelj stvom SK Maribora in bo pTva teniška prireditev velikega stila v Rogaški Slatini. Kopališka uprava je kot prehodno darilo razpisala dragocen srebrni pokal, zato bo udeležba tekmovalcev gotovo zelo velika in borba zanimiva. __________________________________ -.S ITO - našla za zobe je najlmljla! V MlTriWr' W. WmTTS. Vf T JIbŠM Kl| ^jj % KixxniK&> MICA Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilol Zagonetni umor finančnega stražnika Janka Resnika Današnja razprava pred mariborsko poroto je prinesla nove momente in je bila zato preložena Za današnji, zadnji dan poletnega zasedanja si je prihranila mariborska poro ta najtežji in najbolj komplicirani slučaj, o katerem smo na kratko Poročali že v sredo. Gre za zverinski umor mladega, komaj nekaj nacT 20 let starega finančnega stražnika Janka Resnika, doma iz litijske okolice. Zločin se je izvršil zopet v temnem tihotapskem kotu med Št. Ujem in Apačami, kjer jo ostalo v zadnjih letih nepojasnjenih že več umorov in drugih zločinov. Tudi tragična Resnikova smrt je zavita še v kopreno in porotniki so danes postavljeni pred izredno težko nalogo. Janko Resnik je bil simpatičen fant, a izredno vesten v svoji službi, zato so ga Imeli tihotapci zelo na piki V torek, dne 7. septembra lanskega leta je šel okrog 6. zjutraj Iz Št. lija na službo na meji. Ko se oPoldne ni vrnil, so ga šli tovariši iskat, a našli sa ga še le naslednji dan v ozki dolini ob malem potoku. Bil 3e mrtev In ves razmesarjen, po telesu poln udarcev in ran z nožem. Okrog in okrog so se še poznali sledovi strahovitega boja, ki se je moral vršiti med nesrečnim stražnikom in njegovimi morilci, o katerih pa ni bilo drugega sledu kakor stopinje bose noge ob potoku. Orožniki in finančni stražniki so šH takdj na delo, da dobijo morilce. Naravno je, da je padel sum nnjprej na tihotapce. Prijeli so Franca K^emensberger-ja, 20letnega čevljarja v« Partinju pri Sv. Juriju, po domače Kopica in nato še ' Vincenca Bezjaka, viničarja Pri Sv. Mar jeti ob Pesnici, med ljudmi znanega pod imenom Vinc Oba sta priznala, da fita v noč! ed <»• na 7. septembra tihotapila, trdila pa, da »ta bila že ob 6. url zjutraj na delu pri posestniku Zeleniku na Počsniku, ki je oddaljen kake 3 ure od kraja umora. Zelenik in drujre priče so to potrdilo, zato so Klemensbergerja zopet izpustili, Bezjaka pa obdržali v zaporu, ker je moral odsedeti neko drugo kazen. Preiskava se je nadaljevala, a ni mogla ugotoviti ničesar in že se je zds-lo, da bo tudi Resnikova tragična smrt ostala trajno nepojasnjena. 1- decembra pa je finančni stražnik prijel pri Št. liju 16letn. dečka Dominika Jamernika, ko je ravno hote] skrivaj preko meje v Avstrijo. Pripeljal ga je v Št IIj na žan-darmerijsko stanico, kjer ga je začel orožnik Lah izpraševati in kmalu so ugotovili. da je dečko tudi tihotapec in da dela skupaj z »Vincom« in »Kopi-čem«. Med zasliševanjem je fant v navzočnosti več Prič, orožnikov in finančnih stražnikov na enkrat priznal, da so on, Vinc, Kopič in hlapec Golob umorili Janka Resnika. Pripovedal je, da so šli vsi skoraj 6. septembra tihotapit. V ŠPilju so nakupili saharina in tobaka, se nato razšli, drugo jutro pa se dobili v gozdu blizu meje pri Št. liju. Ko so Prekoračili mejo, so zagledali Resnika na straži. Po Vin-eovem navodilu so dvignili roke, kakor da se hočejo udati, ko pa je prišel Resnik bližje, so planili zviška nanj. Njemu, Jamerniku, so dal] Resnikovo puško, da jo je držal, oni trije pa so Resnika podrli na tla, mu zamašili usta in ga ubili. Največ ran mu je prizadjal Vinc z nožem. Ko je videl Jaemrnik kri, je pobegnil k potoku, kamor so prišli za njim še drugi, ki so se v vodi umili, nato pa šli do bližnjega vinograda, kjer so se razkropili. Jamernik je dobil za romoč pri tihotapljenju 30 dinarjev. Še isto noč so Šli orožniki in finančni stražniki na mejo, kjer je bil Resnik umorjen, in Jamernik je še enkrat podrobno popisal, kako »o umorili Resnika. Tudi preiskovalnemu sodniku dr. Juhartu je dogodek enako popisal. Ko pi je dr. Juhart poklical Vinca-Bezjaka, je Jamernik svoje izpovedi naenkrat ?re klical in najprej trdil, da je bil pri umoru drugi Bezjak, nato pa, da sl je sploh celo storijo izmislil, ker sc je bal orožnikov, ki so mu grozili, da ga bodo pretepli. Pri tej izjavi je mladi Jamernik potem vztrajal in njegov oče in celo vrsta dru gih Prič so trdili in še trde, da je bil Dominik 6. in 7. septembra neprestano doma in da je 7. septembra, torej na dan umora že ob 3. zjutraj kosil na travniku, tako da nikakor ni mogel biti pri umoru navzoč. Oče je tudi trdil, da je Dominik slaboumen in da ni vedel, kaj je govoril. Sodna zdravnika dr. Jurečko in dr. Zorjan sta zato fanta opazovala in ugotovila, da je duševno res manj vreden in zelo dostopen sugestiji, da pa se popolnoma zavedo svojih dejanj. Po mnenju obeh zdravnikov sl priznanja o umoru ni mogel tako podrobno izmisliti, razim ako so mu bila stavljena takšna sugestivna dejanja. Med tem je bil zopet aretiran Franc Klemen sberger -KoPlč,, ki p« vafcraja juri svoji prvotni izpovedi in odločno taji krivdo, aretiran pa je bil tudi od Jam,er nika prvotno obdolženi Alojz Golob, 21 let stari hlapec iz Jarenine. Tudi on odločno taji krivdo in dokazuje, da je že 5. septembra, torej dva dni Pred umorom, nastopil službo pri svojem novem gospodarju Antonu Mortu pri Marenber-gu, da prve dni sploh ni šel nikamor sam in ravno na dan umora da je ves dan vozil drva. To potrjuje tudi Anton Mort. Današnja razprava Današnja porotna razprava se je začela ob 8. uri. Senat tvorijo vss. Ster-E©r kot predsednik, ss. dr. Tombak in okr. sodnik dr. Travner kot votanta. Državni pravdnik je dr. Jančič, zagovor nika dr- Avg. Reisman in dr. Makso Šnuderl. Čakalnica za priče je polna kakor še nikoli v tem zasedanju. Staro in mlado čaka na zaslišanje. Tu vidiš starega moža, tam zopet mlado mater z partedenskim otročičem v naročju. Tudi avditorij je zelo številen. Dvorana pa bi bila še bolj nabita, da ni predsed nik radi strahovite vročine, ki pritiska že ob pol devetih zjutraj s tako silo, da si vse briše, potna čela — dal stražnikom nalog, da smejo pustiti v dvorano le toliko novih oseb, kolikor jih iz dvorane odide- KlJub temu da so okna in vrata na vseh straneh odprta in da je v dvorani neprijeten prepih, ni vročine dosti manj. S strahom pričakujejo sodniki in porotniki opoldanskh ur, in s tem še zvišane temperature. Po zaprisegi porotnikov prečita sam predsednik na stroj tipkanih 15 strani obširno obtožnico V prisotnosti obtožencev, kar traja skoro tričettrt ure. »Tako, sedaj pa te tri ven peljite, Jamernik nai ostane tu!« Najmlajši obtoženec Dominik Jamernik pripoveduje v hitrem tempu in nerazločno o svojem življenju v ljudski šoli-Glede umora pravi, da ne ve čisto nič. »Nisem bil »ploh nič zraven!« Izpoveduje, da so ga orožniki pri prvem za slišanju napačno razumeli in da je mislil čisto drugega Goloba, ne pa tega, ki je danes na zatožni klopi in ki baje sploh ni tihotapec. Z ozirom na to, da je Jamernik na mestu umora natančno razložil orožnikom, kako se je izvršilo hudodelstvo, pravi danes, da je slišal pri orožnikih samo o umoru, sam od sobo pa ni vedel in no ve ničesar- Pravi, da so ga oiož-nild tudi pretepali, bilo jo takrat pet ali šest orožnikov »kupaj, eden od njih ga je bil po glavi. Baje so mu orožniki tudi zabičali, da mora govoriti pri sodniku tako, kakor je izpovedal pri njih- Ob pol 10. privedejo drugega obtožen ca Goloba- Ta govori razločno in odgo varja inteligentno. »Kaj veš o umoru, ali si bi*l zraven ali ne?« vpraša predsednik- »Jaz ne vem nič!« odgovori Golob glasno. O Jamerniku pravi, da je res malo slaboumen češ: »Poznam ga od! mladih nog, pa tudi njegovi bratje niso ta pravi«. Pripoveduje, kako je tihotapil do 1. 1922, ko je bil kaznovan- Od tedaj se je spametoval- Pri tem umoru ni bil zraven. Čez četrt ure vstopi tretji obtoženec Klemensberger- »Obtožba si slišal, kaj praviš na to? Si bil zraven?« »Jaz nisem bil in ne vem, kdo je Jal. Ne poznam ne Jamernika ne Goloba«. Prizna, da je tihotapil, Resnika pa ni nikdar videl niti ga ni poznal. Dokazuje z mnogmi podrobnostmi svoj alibi-Tud Klemensberger razlaga, kako je ti hotapil, in se z Bezjakom izogibal fi-nancarjem in orožnikom. Njegovo zasliševanje je trajalo tričetrt ure. Bizjak slika način tihotapstva. Sam se je pečal s tihotapstvom cigaretnega papirja. »Kako pa kaj gre k šef* s tem?« vpraša predsednik. »Če majo ljudje denar, gre dobro, če ga nimajo, gre. slabo«, se odreže Bezjak- »No, in kako je bilo s financarjem? Ali si bil gori ali ne?« »Nisem bil-« Glede Jamernika pravi, da nikdar ni bil z njim skupaj. S financarji pa ni imel nikdar nikakega posla. In tako je bila ura že pol 12- proč, ko je bilo zaključeno šele zasliševanje obtožencev. Sodna zdravnika dr. Jurečko in dr. Zorjan sta ugotovila, da je Jamernik res slaboumen in zelo podvržen sugestiji okolice- Ta vrsta slaboumnosti tkzv. »živahna slaboumnost« pa po zakonu le izključuje odgovornosti. Izvedenec za stopala primerja obri “»e stopal obtožencev z onimi odtisi, ki so jih našli na kraju umora. izvedenec pravi, da je z obrisov in odtiskov nog po njegovem razvidno, da sta bila bosa ali Bezjak ali Klemensberger, druga dva obtoženca gotovo nista bila bosa-Izključeno pa ni popolnoma, da so to odtisi stopal kakih drugih oseb, ki nieo obtoženi. Za tem predlaga drž. pravdnik, da so z ozirom na nove izpovedbe Jamernika razprava preloži in da se ugotovi zlasti, katerega Goloba je mislil Ja-mornik, ko je pripovodaval o umoru. Zagovornika sta proti preložitvi razpravo- Ob 13.20 je javil predsednik senata, da je razprava v smislu predloga drž. pravdnika preložena. S tein je bilo P0-letno iporo^io zasedanje tudi končano. MarlKorsM V E C E R N 1 K Jutra. Slran $. Nova -vrsta mila za družinsko perilo Razstopite med neprestanim mešanjem zivoj Rinsa v 3 do 4 litlih viele vode. Nato izlijte raztopino v pralno kad, napolnjeno z mlačno vodo ter namočito v njej perilo. Rinso izdelujejo LUX-tvornice V Marn*« m. cfne TT. VT- I93f, L jubezen in nerodnost Pravijo, da je vsaka ljubezen nerodnost, a o tem tukaj nočemo govoriti, ker imamo premalo skušnje. Pač pa hočemo mladim čitateljem in mlajšim čitatelii-cam — čitateljice so vedno mlajše! — povedati v pouk in svarilo zgodbo, ki jo prinašajo francoski listi. Romarantin je malo mestece v Franciji. Njen ponos sta gimnazija in njej priključen internat za dečke in deklice. V tem internatu sta živela moderna Romeo in Julija. Romeo, devetnajstletni osmošolec, najboljši dijak v razredu in zato Prefekt v internatu, Juliia pa lepa šestnajstletna kratkokrilka. (Pravzaprav ta izraz danes ni več umesten, ker so kratkokrilke tudi šestdesetletne dame in so nekdanji ljubkoneumni »bakfiši« že davno izumrli). No, torej, Julija je imela še bolj kratka krila, ni do kolena. In zaljubila se je v Romea, on pa v njo. Shajala sta se vi vrtu in slaščičarni, se lepo gledala, si lepo govorila, se lepo Poljubljala. Pa se je Romeu hotelo več kakor samo ukradenih minut. Povedal je svoje želje Juliji in ta ga je razumela in se ga usmilila- Lepega mesečne ga večera pred par dnevi je prinesel le-stvo in jo Prislonil pod sobico svoje o-'boževanke, ki ga je že koprneče čakala pri odprtem oknu. Romeo je splezal po lestvi, a bil je slab telovadec. Ko je Prišel do vrha, je je bil tako neroden, da je skočil mesto v sobico na prozaična tla in bolestno zajokal. Drugi dan so ga degradirali s časti prefekta za navadnega rekruta, Julijo pa Poslali k njenim starišem- Nerodni Roemo hodi ves obvezan in žaluje za dekletom, Julija pa baje noče nič več slišati o tako nerodnem fantu, ki po vrhu še glasno joka, ako se malo potolče. Milijonska Skoda povzročena po .požaru. V sredo zvečer je izbruhnil požar v eni največjih strojnih tovarn v Budimpešti. Najprvo je pogorela vsa zaloga vzorcev in za njimi je bila uničena velika množina dragocenih strojev, ki so bili pripravljeni že za kupce. Škodo cenijo na mnogo milijonov. Pri težkem delu gašenja je bilo več gasilcev poškodovanih in opečenih. Letalske, avtomobilske in motorne nesreče Skoro ne bo več dneva,- da ne bi pri-bmčla po telefonu ali telegrafu novica o ponesrečenih letalcih ali avtomobilistih širom sveta. V Stamfordu na Angleškem sta se Ponesrečila, v četrtek popoldne dva oficirja tamošnj e letalske šole. Letalo se je zrušilo iz precejšnje višine na tla, pri čemer sta bila oba oficirja mrtva. Istega dne popoldne je vozil skozi Schoneberg v Berlinu velik avtobus poln Potnikov, in se hotel izogniti drugemu avtomobilu. Pri tem pa se je avtobus prevrgel in je bila večina potnikov, kakih 35, poškodovanih. Dvanajst težko ranjenih so morali prepeljati v bolnico. V bližini mesta Erle na Westfalskem se je vozila z motornim kolesom trojica moških: trgovec Meese, lastnih motornega kolesa, ter brata Oto in Pavel Kosawovski. Na nekem ovinku je vozač iz neznanega razloga zgubil prisotnost duha in motor se je zaletel v drevo ob cesti. Vsi trije so obležali težko ranjeni na mestu nesreče. Meese in Oto Kosa-wovski sta kmalu umrla na težkih poškodbah, Pavel pa je bil težko ranjen prepeljan v bolnico. Dunajsko policijsko poročilo javlja, da se je pripetilo na praznik na Dunaju troje težjih motornih nesreč, pri katerih je bilo četvero oseb težko- in dvoje smrtnonevamo ranjenih. Smola. i Mama: »Zakaj tako cviliš, Franček?« Sinček: »Zobje me bolijo...« Mama: »Pa je res tako hudo?« Sinček: »Zakaj me pa ne bolijo jutri ko je šola!« . Samomor doktorice medicine. V sredo zvečer se je zastrupila s ci*i jankalijem asistentinja dunajske bolnice »Rothschild« gospa dr. Jania Kalisch-Lindtner. Našli so jo v zaklenjenem laboratoriju, ležečo na tleh in v smrtnih krčih se zvijajočo. Ker je bila doktorica, ki je kmalu po zastrupljenju umrla, v vseh krogih, zlasti y, zdravniških izredno priljubljena in so jo tudi znanstveni krogi visoko cenili — bila je specialistka za rontgenologijo — je njena smrt vzbudila v vseh krogih globoko sočutje in veliko žalost. VzTok samomora dr, Kalischeve mi pojasnjen. Spomladi ne pozabite na najboljšo vrsto prevrne nadnih', cestnih, športnih in strapacnM čevljev! »KARO« Maribor, Koroška ce-< sta 19. 67 C. G. Brat: Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 39 »He, torej od daleč. Ste pač mornar? Na Kitajskem, to je pač tam, kjer rastejo rozine?« »E, kaj pak se, majka Kepa! Rozine dobivate iz Messine, na Kitajskem pa rastejo mandarini. Kadar so že prav plesnivi in neprebavni, postajajo mandarini ministri.« , . »Čuden je svet, čuden.« je majala Kepa glavo v debelem robcu. »Pa odkod me poznate? Jaz vas ne poznam.« , »No, potem je pa prav!« se je smejal, kupil pest lepih hrušk in ji dal ceto marko. »Obdržite vse, majka Kepa! Enkrat — že dolgo je tega — sem vas osleparil za dva pfeniga. Zdaj vam ju vračam z obrestmi.« ... - »Oj ti kanacija!« se je razveselila Kepa. »Osleparil me je ... mene? To ni mogoče. Ampak čeden mož je . . . prijazen . . . vrag vedi, kako da ga ne poznam več.« . , , x.. In z zavitkom v pesteh je Jack koračil dalje in jedel hruške. ... Tu se je primajal nasproti profesor Vincenc Foerstner: srepo strupeno je gledal pr6ko naočnikov in njegova siva, le z redkimi črnimi dlakami Pj^Prežena brada mu je bila naježena kakor dlaka vc~^n?Ka mačka. Svoje dni jc bil strah m Kroza j 1. septembra na stanovanje v Stolni ulici, Naslov pove u-prava .Večernika* 315 Sttali o 1 MaJroglael.klehiJijovpoer«- Ženitve, dopisovanl« in ogla. 1 ■ -ovaln« in oocijalno namen« ei trgovskega ali reklamnega 1 1 obCinetva: veaka beteda30 p, enačaja: veaka beseda 50 p 1 naimanjli znesek Din 6-— najmanjši znesek Din 10'— 1 Stanovanje 1—2 jobe In kuhinja v Mariboru Išče zakonski par brez otrok. Ponudbe pod šifio »Stanovanje 500“ na upravo .Večernika*. 345 Najboljše pecivo 31 ter vsakovrstne kekse in prepečence priporoča pekarna Josip Čebokli, Maribor, Glavni trg 9. Enonadstropna hiša z 12 okni na ulico in dvema gradbenima parcelama na prodaj. Naslov se izve v upravi .Večernika*. 265 Lepa Meblovana soba pri mestnem parku se odda. Vprašati v upravi »Večeraik*. 340 Mizarske pomočnike za fino pohištvo Išče velika stara umetna mizarska delavnica v Zagrebu. Nameščenje stalno, plača dobra. Ponudbe na upravo »Večernika* pod šifro »Stotar*. 339 Gonilne jermene za žage, mline, mlatilnice itd. priporoča IVAN KRAVOS.Maribor, Aleksandrova cesta 13. 220 Lepo stanovanje v sredini mesta, 2 sobi in kuhinja ter pritikline, popolnoma opremljeno, nezaščiteno, se takoj odda. Najemnina zelo nizka. Pogoj, da se odkupi pohištvo. Cenj. ponudbe na upravo .Večernika" na značko J. N. S. Maribor« 313 Kovčki la potne torbice vseh vrst In velikosti najceneje pri IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 221 Prosta stanovanja stalno in preko počitnic, prazne sobe in lokale najugodnejše od-daite v najem pri „Marstan“. Koroška cesta 10/1. 346 ZAHVALNICA Gosp. Apofekar filmu, Subotica. Cast mi )e izvestiti Vas, d su mi Vaše Larucin kapsule bile od vrlo dobre pomoči kod spolne bolesti i da je kapanje povs« prestalo. — Spoštovanjem t« K. M., Maribor. LARUCIN KAPSULE dobivajo se po ceni od Din 20'— u s/im apotekama, — Glavno skladište : APOTEKA BLUM SUBOTICA. Mlada uradnica se želi priključiti družini ali dami, ki bi potovala za nekaj tednov na otok Novi. Naslov pove uprava. 347 Kupim manišo trgovsko hiio so« v Mariboru. Izplačam v gotovini. Natančnejša pojasnila da brivnica .Franko*, Zagreb, Iliča 110. /rečke XIV. kola Državne razredne loterije se dobijo vsak dan v upravi »Veternika*' Aleksandrova cesta 13 VENECIN izvanredna zdravilna voda proti revmatizmu In išiasu, želodčnih in črevesnih bolečin t«r za lečenie ran dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Isis d. d., Ljubljana »i o > a S1 a' p N P a* r—*~ rt> < o 27 Kaverna in restavracija ROMENADA Tomšičev drevored Prvovrstna kava in osvežilo, odprta odbrana vina in sicer: portogizac, rizling in muškatni silvanec. — Zmerne eene. Najlepši senčni vrt. Odprto do 3. ure. 271 Vsaka uvidevna sospa, ki hoče uvesti v gospodinjstvo praktične iznajdbe, si naj nabavi električni aparat za snaženje poda za pol dneva Din 30’—, ali za uro Din 7-— Električni prahožer (Staubsauger) za pol dneva Din 40‘—, ali za uro Din 10’— S postrežbo, na uro Din 5-— več. — Na željo se uporaba aparatov razkaže vsakomur brezplačno. — Pišite ali telefonirajte na Ivo Kočevar, Maribor, Cankarjeva ul. 14, Tel. 401. Istotam se dobi tudi čist amer. tekoč prvovrsten vosek. Vabilo na pojedino pečenih pišk, katera se viši v pondeljek, dne 20. t. m. ob 16. uri v gostilni Šafarič, Splavarska ulica št. 5. Za zabavo in dobro postiežbo jamči gostilničar. 344 Kaj je Ljudska samopomoč? „Ljudska samopomoč“ je podporno društvo za Slovenijo s sedežem v Mariboru, ki izplača po smrti člana zakonitim dedičem Din 1000, 2000, 4000, 10 000 podpore. Za to podporo plača Ysak član v slučaju smrti posameznika 25 para, I, 2, oz. 5 Din članarine. Sprejemajo se do nadaljnega vse zdrave osebe brez razlike stanu in starosti, torej tudi otroci. Zahtevajte zatorej pravila in pristopno izjavo od »Ljudske samopomoči** v Mariboru. Poverjeniki za vsak kraj dobrodošli Jaz Ti On Ona Oni Vi Mi Vsi o .„ c c ^ ■>