Pavle Kveder Finska — dežela jezer, gozdov in najboljših sportnikov V zadnjem času slisite mnogokrat o Finski. Gotovo bi radi vedeli kaj več o tej zanimivi deželi. Finska je napredna severna država. Po površini meri 388.500 km* (cela Jugoslavija in pol!), a ima samo 4,000.000 prebivalcev. Je republika, t. j., v njej ne vlada kralj, pač pa volijo vsakih 6 let predsednika. Finska je revna, a srečna in vzorno urejena država, morda edina država na svetu, v kateri ne poznajo brezposelnosti in beracenja. Tudi milijonarji so med Finci menda tako redki, da bi jih našteli na prste. Ljudje niso b^ati, pa vendar tudi revežev oi med njimi. Tam ima vsak svoje delo, zanj pa je toliko plačan, cla se lepo in pošteno preživlja. Beračenje jim je nepoznano. Dežela, v kateri prebivajo marljivi Finci, je valovita. Njeno površino sesiavlja veČ deset tisoč jezer in pa nepregledni brezovi in iglasti gozdoTi. Poscbno sever in vzhod sta zelo gozdnata dcla države. 57% vse finske zenilje so gozdovi, 50% pa je jezer in močvirij. Finska, ki jo sami imenujejo Suomi, Finska pokrajina z jezeri in gozdovi 259 je torej dežela jczer in gozdov. Gozd je Fincem glavni vir dohodkov in J bogastva. Njihova lesna industrija je po velikosti med prvimi v Kvropi. Les J in lesne izdelke (celulozo, papir, iepenko in podobuo) izvažajo. Jezcra, ki se 1 prelivajo druga v drugo, so jim kot vodna pota zelo poceni. pa tudi le*»a ' morij je kot nalašc ustvarjena za lali^k izvoz v sosednje deŽele. Jezera s Stevilnimi slapovi so izkoristili za elcktri fikaci jo svoje zeraljc. Tudi živinorejci so Finci. Živino in mleČne izdelke izvažajo. Zelo razvito je poljedelstvo. Predvsem goje oves, rž in jecmen. Pridelajo pa zclo malo pšenicc in jo morajo za lastno uporabo uvažati. Največ trgujejo z Norve-iani in Nemci. Muogo zafdužka jira d^aje ribarjcnje v jezerih in v morju. Kot nasa država je tudi Finska zelo mlada. Svojo samostojnost je dobila ob koncu svetovne vojne. Odtlej pa je v vseh ozirih ogromno napredovala. Mogočne stuvbe v Helsinkih Glavno mesto je llelsinki m ima 290.000 prebivalcev. čistc ulice, široke asfaltne ceste in sploŠna vzorna urejenost so njegove Iepote. Mnogo kavaren ima in trgovin; lastniki teh pa so predvsem švedi, finski narodni sosedje, ki so se vselili mednje in imcli na Fince velik vpliv. Mesto ima tudi veliko slaščičaren, javnih knjižnic in cvetličaren. Zanimivo je tudi, da so prav za prav v celoti zidana na Finskem le mesta, ki so res krasna, po vaseh so pa hiŠe lesene, saj je lesa povsod dovolj in je za graditev poslopij najcenejsi material. Po vsej Finski so ceste široke, lepo asfaltirane, vozovi, koiesa in avtomobili so tudi Fincem glavTia prometna sredstva. Pa še dvoje koristnih in skoraj nenadomestljivih prometnih sred-stev pozna Finec: poleti čoln iu pozirai smuci. Finci so znuni kot preprosti, ncpokvarjeni, resni, zaupljivi. preraLun-Ijivi, delavni in zelo Tztrajni ljudje. Posebno prijazni so s tujeem. Ta pri-jaznost pa ni narejcna; tako domači so, da se človck mecj njimi počuti kot doma. Otroci hodijo v Šnlo obvezno od 7. do 15. leta. Zato pa ni najti med finskim narodom nepismenih! Imajo tudi veliko gimnazij in strokovnili šol in kar tri Tseučilišča. Važna predmeia v šolali sta teloTadba in šport. Finci so postali poznani po svetu zaradt svojih Športnih uspehov. Lahko rcčemo, da so Finci športni narod. saj imajo oni na vsem svetu najboljse smucarje. tdtace, odlič-ne telovadce in drsalce. Zjve zelo skromno, res Športnikom pri-merno. Njihove kavarne se ob desetih zvečer zapro, gostilen pa na Finskero sploh ne poznajo! Finska hrana je zelo ranogovrstna in redilna. Jedo veliko. posebno presno niaslo in ribe Ijubijo. Kmh je trd, ovsen. 260 .Nad polovico finskega prebivalstva tvorijo ženske — 56% —, zato pa opravljajo žene vse mogoče poklice. So tovarniške delavke, brivci, sprevod-nice, univerzitetne uradnice in profesorice, nacelnice v ministratvih, bančne ravnateljice itd.... Celo svojo žensko vojaško organizacijo imajo. Pa ne mislite, da zato delajo samo ženske. Moški so strokovnjaki in delajo pred-vseni taka dela, ki bi jili ženske zaradi teže ali odgovomosti ne zniogle. So pa Finci gotovo najboij pošten narod na svetu. Zaklepanje liiš in stanovanj fam ni v navadi, tuje stvari se nihče ne dotakne. Tisti, ki so po-tovali po Finski, pripovodujejo skoraj ncverjetne stvari. Nekdo mi je pravil, da se je peljal s taksijem na izlet. Pri placevanju pa je naneslo, da ni iinel drobiža, s katerim bi plačal Šoferju, pa tudi šofer ni imel denarja, da bi mu izmenjal večji bankovec. Pa mu je šofer mirno in hladnokrvno dejal: »Ni6 hudega, ko boste zmenjali in boste spet priŠH tod mimo, mi boste že dali zasluženo!« To je zaupanje v poŠtenost, kajne? Časopis si kupiš na ulici tako, da ga vzameš s kupa, denar zanj pa vržeš v nabiralnik, ki je zato pripravljen. Časopise namreč razitese prodajalec po mestu, jih pusti tam, ljudje jih mimogrede jemljejo in plačajo kar v nabiralnik, prodajalec pa zvečer pobere neprodane Časopise in denar. Spet drugi mi je pravil, da je med nakupovanjem sadja pozabil na stojnici svojo aktovko, Šele zvečcr jo je pogrcšil. Spomuil se je, kje bi uteg-nila biti, odšel je tja iii dobil jo je na istem mestu, kjer jo je pozabil. Ves dan je btla tam in nikomur ni prišlo na misel, da bi jo vzel. Zanimivo je tudi, kako se Fincem po deželi razdeli pošta. Dežela je preveč prostrana, da bi zinogli pismonose raznesti posto po finskih do-raovih. Pa so si drugače uredili to stvar. Ob važnejših cestah vise na dro-govih poštni nabiralniki, ki se razlikujejo od nasih v icm, da niso zaprti, ampak imajo pridvižen pokrov, da ga lahko vsak odpira in zapira. V tak nabiralnik dene postar poŠiljke, pisma in tudi denar, obenera pa pobere iz nabiralnika pošio, ki so jo tjakaj prinesli okoličani. Prav tako tudi okoli-čani pobero iz zabojčka pošto iu si jo razdele. Zabojček je torej vedno odprt, pa se ne dogodi, da bi kak nepridiprav vzel pismo ali denar — -vtxlno pridc v roke naslovljcncu. Spct je to dokaz finske poštcnosti. »Rcs jc Finska srečna dežela,« so mi pripovedovali tisti, ki so med Finci samimi vzljnbili to severno pokrajiuo. Da, zadovoljno in srečno so živeli tam daleč na severu dobri in pošteni Finci. Zdaj pa grcne topovi po tej lepi zemlji in jo izpremmjajo v ruševine. A raaloŠtevilni Finci vztrajno in ju-naško branijo svojo ljubljeno domovino ... '_ 1'oiimi Finskem