ŽIVEL PRVI MAJ
Obnovljena izdaja • Leto XVI. - štev. 9 (654) - Trst -1. maja 1964	40 lir
Socdlz. in abb. post. - Gruppo I
Slovenci bodo volili komuniste
Še nekaj dni manjka do volitev prvega deželnega sveta Fur-lanije-Julijske krajine. Eden izmed važnih aspektov te kampanje je zadržanje raznih strank, njihovih voditeljev in njihovega tiska do slovenske narodne manjšine. Do včeraj odkrito protislovenski, divje nacionalistični, odkrito ali prikrito asimilatorski, danes polni razumevanja, priliznjeni, širokogrudni v obljubah. Pomislite: nekateri izmed njih, .združeni v koaliciji levega centra na občini in pokrajini v Trstu so obljubili celo prevajalni urad in so angažirali enega prevajalca!
Toda kaj so naredili do včeraj — in to bodo nedvomno delali tudi jutri — ti gospodje? Zadnja njihova hrabrost je bila v tem, da so se uprli razširitvi določil posebnega statuta londonskega memoranduma na vsa tista področja dežele, kjer prebiva slovenska narodna manjšina in danes se upirajo uresničitvi načela o dvojezičnosti celo na samem Tržaškem ozemlju.
Do včeraj so bili za njih Slovenci «allogeni», «massa inurbata», ki jo je treba «absorbirati», «brezimen trop» (turba anonima), ki mora izginiti. In jutri bodo vse to prav gotovo ponav-bali. Spomnite se nedavne zgo-oovine, zgodovine zadnjih dvajse-'b Jet, preberite proglase teh strank in izjave njihovih vodite-Iev in ne boste našli drugega riego mržnjo, prezir, grožnje. Tabo pred in po pohodu na Rim, v fašističnem dvajsetletju, tako v osvobodilni vojni in kasneje.
Samo ena stranka je bila stranka Italijanov in Slovencev, samo ena stranka se je borila v vseh zadnjih 43 letih za pravice Slovencev in to je Komunistična Partija, že v prvih letih fašizma ,e naša partija poslala v tržaški občinski svet Ivana Regenta in v rimski parlament Jožeta Srebrniča. Slovenski in italijanski komunisti so bili vselej združe-v borbi, pred sodišči, med mučenjem, v konfinaciji, v izgnanstvu. Skupaj so pisali zgodovino boja proti fašizmu in nacizmu. Srebrnič, Pino Tomažič, “ožidar Kolarič, Alma Vivoda, £iko Malalan, Karlo čok, Justo Košuta in tisoči najboljših si-^ov slovenskega ljudstva so bili elani in priznani voditelji naše Partije.
p Alj je slučajno, da je naša ar ti ja tako priljubljena med t ?Venci in da uživa med njimi ko velik prestiž? Ali je čudno.
da ima naša Partija lepo število slovenskih predstavnikov v občinah in v tržaškem pokrajinskem svetu? Da je tržaška komunistična poslanka Marija Bernetič? Preseneča, morda, dejstvo, da je med 15 kandidati Komunistične partije v Trstu 5 Slovencev, 5 vplivnih likov kot so šiškovič, Lovriha, Dušan Furlan, Jelka Gerbec in Marij Grbec, katere slovenska skupnost pozna, kot pozna Jožeta Jarca, ki je kandidat na Goriškem in Izidorja Predana, ki je kandidat v Benečiji?
Ne, vse to ni ne slučajno in ne... predvolilna vaba, kar srečujemo pri drugih strankah, ki se spomnejo Slovencev samo ob volitvah, ko moledujejo za njihove glasove.
V nedeljo 3. maja
popoldne
V Prosvetnem domu na Opčinah
velika
ljudska
veselica
Nastopajo :
„Veseli rudarji“ iz Idrije
Pevska zbora iz Križa in Repna
Godba iz Trebč-Gropade Ob 17. uri govorita: poslanec GlcHlCctrlO
Pajetta
in
dr. Karel Šiškovič
predseduje poslanka
Marija Bernetič
Navzoči bodo tudi predstavniki goriških in beneških Slovencev
In ta prestiž, ki ga ima naša Partija med Slovenci — ker Partija sama po s^oji ideologiji, s svojo politiko in orga izacijo je simbolj slovansko - itr ijanskega bratstva — bega odki ' e in prikrite nasprotnike komunistov. Bodisi italijanski bodisi slovenski nasprotniki komunistov se trudijo, da bi zmanjšali naše u-spehe in jih celo utajili. Toda zaman. Slovenske skupnost je sestavljena iz delavcev, kmetov, obrtnikov, svobodnih profesionalcev, demokratov v zelo ve’iki večini. Gre za politično zrelo skupnost, ki zna izbirati. To potrjuje dejstvo, da na vsakih volitvah naša Partija poveča svoj prestiž, svojo organizacijo, svoje volivce. In tako bo prihodnjega 10. maja!
VITTORIO VIDALI
V naših krajih slavimo obletnico osvoboditve na dan 1. maja, ker je tedaj vstaja slovenskih in italijanskih antifašističnih sil strla poslednji odpor nacističnih in fašističnih sil ter njihovih domačih pomagačev. 1. maja 1945 so se dejansko prenehali boji v raznih naših krajih ne glede na nekatere osamljene točke nacifašističnega odpora. Povsod so se 1. maja, po mestih in vaseh, ljudske množice kot hudournik zlile po cestah in ulicah in v velikanskem navdušenju praznovale težko pričakovani dan osvoboditve, za katero so prelile toliko krvi in utrpele toliko človeških in materialnih izgub.
Ne smemo pozabiti pa, da so slovensko in italijansko ljudsko vstajo v naših krajih odločilno podprle sile Jugoslovanske armade, ki je. v svoji poslednji ofenzivi proti nacifašističnim silam preplavila Julijsko krajino in Istro ter dosegla vzhodne dele padske nižine. V naših kra-iih sta se srečali dve ljudski sili, ki sta obe odločilno prispe vali k zmagi nad nacifašizmom : ena v borbi od leta 1941 v Jugoslaviji, druga pa v boju proti istemu sovražniku od 8. septembra 1943 dalje v Italiji. Naši kraji in ljudje so bili torej tudi v poslednjem zaletu proti zakletemu sovražniku demokraci-ie, svobode in miru tisto stičišče, na katerem sta se srečali dve nacionalno različni a istočasno vsebinsko enaki sili, ki sta se zoperstavili proti fašističnemu napadalcu.
Zgodovina je tista,^ kar je, a vseeno nam je v^zadoščen je ugotavljati, da naše ljudstvo, pa naj bo slovenske ali italijanske narodnosti, ni pričakovalo nobene rešitve in nobene svobode od zunaj in je osvobodilo svoje kraje, ne da bi pričakovalo združene anglo-ameriške sile, ki so 7. vrtoglavo naglico skušale prodirati proti severovzhodu, da bi morda prišle v naše kraje še pred poslednjim bojem med odporniškimi in nacifašističnimi silami. Dejansko 1. maj 1945 pomeni za naše kraje in ljudi nekaj več kot prenehanje fašistič-
Veličastna
25. aprila
» -
m VK >w> y
proslava v Trstu

ne strahovlade, kot zlom Hitlerjevega sena o nemškem Jadranskem morju, kot likvidacijo mešetarjenja nekaterih domačih kolaboracionistov slovenske in italijanske narodnosti, ki so pred ljudskim gnevom skušali najti rešitev v nekaki državi avstro-ogrskega tipa. 1. maj 1945 pomeni predvsem zmago ljudstva nad peščicami poklicnih mešetarjev, ki niso razumeli, da je II. svetovna vojna prav zaradi svojega vseljudskega antifašističnega značaja, pomenila popoln preobrat v primeri s I. svetovno vojno, ko so po njenem zaključku velesile in domači vodilni krogi prikrojile usodo naših krajev in ljudi v smislu svojih interesov. 1. maj 1945 pomeni, da je prenehalo obdobje kupčij z našimi ljudmi. Naši ljudje so takrat zaradi svojega tedanjega dejanja in zaradi vse svoje borbe, ki so jo vodili že prej proti fašizmu, postali končno veljavno — ljudje.
Prvomajske
manifestacije
CGIL
Na Tržaškem
Nova delavska zbornica -CGIL v Trstu sporoča, da bo priredila naslednje manifestacija na praznik I. maja 1964:
TRST :	Ob 9,30 delavski
sprevod s trga PESTALOZ-ZI na trg PERUGINO, kjer bo ob 10,45 prvomajsko zborovanje. Govorila bosta: Ri-NALDO SCHEDA, vsedržavni tajnik CGIL in DOLFI WILHELM, predsedoval bo ALBINO GHERLI.
MILJE: Ob 9,30 odhod delavskega sprevoda s trga pred Ljudskim domom na trg MARCONI, kjer bo govoril ARTURO CALABRIA, tajnik tržaške Nove delavske zbornice - CGIL.
KRIŽ: Ob 11. uri prvomajsko zborovanje na KRIŽADI. Govorila bosta FRANC GOMBAČ in RINALDO RUTI-GLIANO.
NABREŽINA: Ob 11. uri bo prvomajsko zborovanje na glavnem vaškem trgu. Govorila bosta LUCIAN PADO-VAN in GIUSEPPE BURLO.
Na Goriškem
GORICA: Ob 10. uri zborovanje na TRGU BATTISTI. Govorila bosta FULVIO BER-GOMAS in BRUNO Dl POL.
TRŽIČ (Monfalcone) : Ob 10. uri odhod povorke izpred sedeža DELAVSKE ZBORNI-CE na TRG REPUBLIKE, kjer bo PRVOMAJSKO ZBOROVANJE.
Popoldne bo velika ljudska veselica na DVORU v ŠTE-VERJANU. Veselico organizira prosvetno društvo «BRIŠKI GRIČ».
Naj večja proslava obletnice osvoboditve je nedvomno bila tista, ki jo je organizirala ANPI na trgu Goldoni v Trstu (Gornja slika)
Vsem delovnim ljudem želimo srečen 1. maj!
2 • DELO
>
1.-5-1964
Dan boja in zmag
Podlonjer:
~ Komunalni problemi
1. maj, praznik dela in delovnih ljudi je imel vedno, tudi v najhujših časih, nek poseben čar. Ker ta dan sovpada z naj lepšim letnim časom, ima v sebi prizvok prebujenja pomladi, zaradi tega pa tudi prebujenja ljudi. Prve čase so delovni ljudje tvegali zaposlitev in prostost, če so ga proslavljali. Marsikdaj in marsikje je prišlo tega dne do krvavih spopadov in mnogo delovnih ljudi je plačalo z življenjem svojo globoko zavest, da nosijo na svojih plečih človeštvo in da od tega niso nič imeli razen brezposelnosti, slabih plač, bolezni, bede in izkoriščanja. In prav te manifestacije 1. maja so začele pretresati vodilne vršičke, ki jim je bila deveta briga, kako živijo tvorci njihovega bogastva, čedalje večje je bilo število ljudi, ki so čutili, da je v slogi moč
Danes je položaj v marsičem drugačen. Poteklo je veliko časa od tedaj, ko so prvi pionirji delavskega gibanja napisali na svoje zastave tudi 1. maj kot dan dela in boja za boljše življenjske pogoje. Danes je mednarodna slika drugačna: za eno tretjino sveta je 1. maj dan praznovanja delavskih zmag, delavsko-kmečkih uspehov v izgrajevanju, kljub raznoterim težavam, boljše in bolj človeške družbe, v kateri naj bo človek človeku brat. V drugih dveh tretjinah sveta smo priča veličastnemu in čedalje uspešnejšemu uveljavljanju delovnih ljudi in zasužnjenih narodov: kolonializem je bil strt in še zadnje njegove pozicije so resno ogrožene, medtem ko neodvisni in svobodni kolonialni narodi korakajo po poti socialnega osvobajanja in uresničenja po različnih poteh pravičnejše družbe in človeških odnosov med ljudmi. Zaradi poleta, ki sa doživlja gibanje delovnih ljudi vseh narodov, vseh ras in vseh veroizpovedi, postaja obramba izkoriščevalskih razredov čedalje obupnejša in šibkejša; nihče ne more več prezreti zahtev delovnih slojev, mezdnih in kolonialnih zatiranih ljudi. Svet se spreminja in to po zaslugi prav tistih pionirjev, ki so pred
ooooooooooooooooooooooooi -ooo
V spomin
Pred kratkim je umrl tovariš Viktor Kariš iz Rovt. Pokojni je bil zaveden slovenski delavec. Zelo mu je bil pri srcu domači ljudski dom, v katerem je imelo svoj sedež tudi prosvetno društvo «Rota». Med gradnjo omenjenega doma je popolnoma brezplačno opravil zelo dosti delovnih ur. Za njegov plemeniti trud so mu domačini zelo hvaležni, kar so pokazali tudi ob priliki njegovega pogreba. Zbor «Rota», ki se sicer že nekaj let ni oglasil, se je tokrat zbral in svojemu velikemu dobrotniku za-pel vrsto žalostnik v poslednje slovo. Naj bo blagemu pokojniku rahla rodna gnida!
V počastitev spomina pokojnega Viktorja Kariša darujejo njegovi svojci 2500 lir za «Delo».
več desetletji začeli boj, ki se je tedaj marsikomu zdel kot obupen in usojen na neizbežni zlom. Danes pa je stvarnost druga: položaj za izkoriščevalske vršičke je postal zgodovinsko obsojen na poraz.
V tem smislu je praznovanje 1. maja v sedanjem času nekam povsem drugega, postaja praznovanje zmag, ki so jih delovni ljudje že izbojevali, in zmag, ki jih bodo v bližnji bodočnosti še izbojevali pod pogojem, da bodo ohranili svojo enotnost, svojo medsebojno solidarnost v mejah držav, v katerih živijo, in v širšem mednarodnem merilu. To pa pomeni biti občutljivi za vsako krivico in jo zatreti, pomeni boriti se za svoje pravice, a tudi za pravice drugih, pomeni boriti se predvsem za pravico človeštva do življenja, kar pa v sedanjih pogojih pomeni ohraniti mir, ki je osnova za nadaljevanje dela v korist vsega človeštva, v korist srečnejših dni.
«Katoliški glas» od 23. aprila t.l. je zabrenkal na milejše strune. In to v popolnem nasprotju s tistim, kar je obetala njegova prejšnja številka, v kateri je zgledalo, da so komunisti krivi vsega tistega, kar je kriva Krščanska demokracija. No, pa smo le veseli, da je pisanje zmernejše in vsaj v debatnem tonu. Vedeti moarmo, da bo tudi volilna kampanja prešla in da se bodo pred nas postavila vprašanja konkretne in realne politike uresničevanja zahtev, teženj in potreb slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Vsekakor pa še vedno nismo prejeli pravega odgovora na naše vpra- 1 Sanje, zakaj se niso veljaki «Slovenske skupnosti» spomnili na Furlansko Slovenijo. Ali se ne zavedajo, da so si s tem resno ogrozili možnost izvolitve enega svojega predstavnika v deželni zbor? Nam ne bodo mogli otročje odgovoriti, da niso imeli sredstev! Saj za predložitev list tako v videmskem kot v tolmeškem volilnem okrožju niso potrebovali ogromnih denarnih sredstev. Šlo je samo za plačanje notarja in za nekaj pisarniškega papirja. Ne verjamemo, da ne bi bili lahko zbrali teh nekaj tisočakov, kolikor bi bili potrebovali za to operacijo. Mislimo pa, da je odgovor na to vprašanje veliko bolj zapleten in po drugi strani tudi enostavnejši: Krščanska demokracija jim ni dopustila, da bi se v tistih krajih pojavila lista, ki bi ji lahko napravila veliko škodo in odnesla lepo število glasov. Drugače pa si ne vemo razlagati, zakaj je «Katoliški glas» u-gotavljal, kako je na listi KD neki Jusa, ki ga nihče ne pozna za Slovenca in se ni nikoli izjavil glede svoje narodnosti. Če bi imel toliko narodnega panosa, bi se že bil izjavil, če bi mu to dopuščala Krščanska demokracija Tessitorija in Botterija. Torej je ta ugotovitev «Katoliškega glasu» in ta ne posredna podpora Krščanski demokraciji v Furlanski Sloveniji? Ali se gg. «Katoliškega glasu» ne zavedajo, da je rešitev Slovencev v Furlaniji prav v porazu Krščanske demokracije in njenega monopola, ki si ga je priborila na podlagi duševnega in gospodarskega pritiska ter z izseljevanjem aktivnih gospodarskih in nacionalnih sil? Zakaj torej ta podpora Krščanski demokraciji? Ali lepi članki «Katoliškega glasu» o narodnosti in o narodnem bloku, «korakajmo ločeni, združeni udarimo», «vsi v slovenski tabor», «sedaj ali nikoli», ve-
Vprašanje
Ravnateljstvu Nižje srednje soie pri Sv. Jakobu
Vprašanje ravnateljstvu nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Jakobu:
Ali je znano, da se duhovnik, zadolžen za učenje verouka, raje ukvarja s politiko in predava o antikomunizmu in proti čitanju določenih slovenskih listov, namesto da bi se bavil s svojim predmetom? Ali misli ravnateljstvo kaj ukreniti, da bi šola ostala šola, ne pa predavalnica za določene politične izbruhe?
Tomaž Rupnik umrl
Ko je bil list že urejen, smo izvedeli, da je dotrpel dolgoletni raz-našalec našega lista na Konkonelu in naš dragi tovariš Tomaž Rupnik. Pokopali ga bodo danes popoldne na Opčinah.
Težko prizadeti pokojnikovi so- J progi izražamo najgloblje sožalje.
Ijajo samo komunistom, ne pa demokristjanom? Kdaj bo «Katoliški glas» objavil članek, vsaj kratek članek o odgovornosti Krščanske demokracije zaradi sedanjega položaja slovenske skupnosti? AH pa bomo morali vedno in stalno ugotavljati, da za komuniste, tudi slovenske, velja vedno odločen ne, medtem ko za Krščansko demokracijo kot na vseh dosedanjih parlamentarnih volitvah so gg. «Katoliškega glasu» stalno odgovarjali DA?
Lepo je biti narodnjak samo v Trstu in Gorici, kjer smo jim utrli pot prav mi komunisti s svojo bitko tudi tedaj, ko ni bilo nobenega od teh gospodov na spregled in ko so svoje «narodnjaštvo manifestirali samo v kleti svoje hiše, da jih ne bi nihče slišal, medtem ko smo mi bili po ječah, internacijah, otokih, taboriščih in po gozdovih s puško v roki.
Ni pa več lepo biti Slovenec v Furlanski Sloveniji, kaj ne? Tam ukazuje Krščanska demokracija, komunisti pa kljub temu tudi tam držijo visoko svojo narodno zastavo in se svoji narodnosti ne odrekajo, kot se nekateri drugi.
Ali je kaj izgledov, da bo «Slovenska lista» dobila svojega predstavnika v deželnem zboru? Prav zaradi usodne napake, ki jo je zagrešila v Furlanski Sloveniji, je le malo takih izgledov. Zato je žal vsak glas za «Slovensko listo» izgubljen, ne bo rodil sadov. In prav tisti, ki jih gg. «Katoliškega glasu» najbolj napadajo bodo izvolili v deželni zbor kar dva Slovenca, če bo več glasov slovenskega izvora, še več. Mi pravimo gg. «Katoliškega glasu»: dajte nam tiste izgubljene (Nadaljevanje na 3. strani)
0 agitiranju
»Primorskega dnevnika”
V zadnjem času, naj nam tovariši «Primorskega dnevnika» ne zamerijo, smo opazili, da je njihov list začel ne samo objektivno, pač pa tudi subjektivno agitirati za PSI in za njenega kandidata Wal-tritscha iz Gorice. Marsikdaj človek ima vtis, da je samo Waltritsch važen za «Primorski dnevnik» in da .se samo njemu odpirajo možnosti volilne agitacije. Morda se motimo, morda je to samo naš vtis, vseeno pa opozarjamo na to tovariše «Primorskega dnevnika», ker ne želimo, da bi edini slovenski dnevnik v Italiji postal glasilo ene same stranke
Delegacija sekcijskega komiteja KPI za Podlonjer je bila te dni v spremstvu načelnika komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu Tonela pri odbornici za vprašanja periferije, g.čni Senni, kateri je razložila zahteve in potrebe Podlonjerja. Med temi so: zgraditev osnovne šole in slovenskega ter italijanskega otroškega vrtca, ker se je okraj razširil in morajo hoditi otroci v šolo do Sv. Ivana; ureditev igrišča med novimi hišami; zgraditev avtobusne čakalnice na cesti, ki pelje v novo naselje; zgraditev odtočnih kanalov in asfaltiranje v ul. Farnetel-lo; razširitev z ureditvijo odtočnih kanalov Lonjerske ceste na višini «ovinka smrti» za železniškim mostom; postavitev telefonske govorilnice; municipalizacija avtobusne proge «L»; otvoritev lekarne; dokončanje del za asfaltiranje ul. Tirno; okrepitev javne razvetljave. Odbornica Senni je odgovorila, da se bo posvetovala z drugimi odborniki in da bo pismeno odgovorila na predložene zahteve.
Sožalje
Tovarišu Viktorju Bertoku iz Skednja pošiljamo izraze našega najglobljega sožalja ob smrti njegove žene.
Za „Trst A”
25. april
ni zgodovinski dan
Nekaterim gospodom, ki se laste absolutnega monopola nad radijsko postajo Trst A, ki oddaja v slovenskem jeziku, 25. april prav gotovo ni posebno pri srcu. To so še enkrat potrdili s tem, da niso smatrali za potrebno, da bi ga vključili med zgodovinske dneve. V jutranji oddaji dne 25. aprila so poročali o raznih legendah, popolnoma prezrli pa so dejstvo, da je bila pred 19 leti ravno na tisti dan poražena nacifašistična tiranija, ki je prizadela toliko škode in povzročila toliko gorja tudi slovenskemu ljudstvom Prepričani smo. da ni šlo za neljubo pozabo, marveč da je do tega prišlo povsem namerno, saj je znana stvar, da so v krogih, ki odločajo o radijskih programih tudi ljudje, ki so menda prav do dneva, ko so italijanski partizani obesili fašističnega duče- , ja, nosili črno srajco. Toda tisti gospodje pozabljajo na dejstvo, da je. radijska postaja namenjena vsej slovenski javnosti in da je ta javnost, tudi če njim to ni po volji, antifašistična.
Pismo uredništvu
Prejeli smo sledeči dopis, ki ga v celoti objavljamo. Spoštovano uredništvo, ni mi bilo lahko se odločiti za to pismo, vendar mislim, da izraža ne samo moje misli temveč misli mar sikaterega poslušavca radijske postaje Trst A.
Ne mislim tu govoriti o splošnem programu te postaje pod izključno kontrolo, nekaterih krogov, ki jo uporabljajo kakor da bi bil, to njihov monopol, ne oziraje se na želje in interese poslušavcev, ki konec koncev plačujejo naročnino. Hotel bi omeniti samo eno plat U-koriščevanja javne ustanove v sebične in nedemokratične namene. To izkoriščanje je vidno v vsakem delu programa ( da omenim le prejšnje jutro, ko je radijska postaja v rubriki «Naš jutranji koledar» na dolgo in široko opisovala delo in življenje pokojnega Adriana Olivettija, ki «je ustanovil tovarno pisalnih strojev, ki je največja na svetu» ali nekaj podobne-
ga in je urednik pri tem pozabil, da prav sedaj preživlja to podjetje največjo krizo in da je na ro bu propada; mimogrede pa je na-povedovavec omenil obletnico prvega človeškega poleta v veselje, kot češ: postranska stvar v primeri z Olivettijem); posebno pa je ostudno izkoriščanje rubrike poročil. Prav tu bi morala biti vidna ideološka in strankarska neopredeljenost državne ustanove kot je radio, ki živi od denarja vseh davkoplačevavcev. In vendar kaj vse se dogaja!
Ni dovolj, da radio oddaja nekatere vesti druge pa zamolči, kar je graje vredno dejanje. Razna poročila o najmanjših furlanskih vaseh in o malenkostih, ki .se doga- i ; o nnekje daleč iv jih radio po sreduje samo zato, da prihaja preko njega do naših ušes glas ve- j činske stranke. Tu mislimo na raz ne uradne in poluradne obiske visokih gospodov pri tem ali onem prav tako visokem gospodu. Mogoče si gospodje mislijo, da ta poročila pričakujejo slovenski po-slušavci z mrzlično nestrpnostjo? Lepe stvari, a so še vedno malenkosti v primerjavi z onimi, ki povzročajo pravo ogorčenje, kakor mi je dano vedeti, med širokimi sloji poslušavcev. To so posebni vložki v oddajah poročil, katerim so gospodje uredniki dali pompozni naslov «Dejstva in mnenja». Mnogo mnenj, vsa enostranska in nič dejstev. Pa razni komentarji, ki jih povzemajo iz «Civiltà Cattolica» ali iz drugih reakcionarnih listov.
Vprašujem se: komu služi ta radio, ali poslušavcem, ki plačujejo naročnino, ali protislovenski in protidemokratični gonji?
Da, res protislovenske so oddaje, ki nam jih posreduje «slovenski» tržaški radio.
Vsem je prav dobro znano, kako misli večina tržaških Slovence'’, m da ‘.amo manjšina, ki »e iz dneva v dan pod pritiskom dejstev krči. samo ta majhna manjšina fanatičnih antidemokratov, in solzavih kejslovanarjev z tekočim račumom v banki, samo ta manjšina sledi oddajam tega radia, ker samo njej koristijo.
Ali ne pozna tržaški radio naših vasi in njihovih problemov?
Da, prav gotovo pozna te vasi in se jih od časa do časa spomni: kot folkloro seveda.
Kdaj bomo lahko slišali po radiu probleme vasi, ki so brez cest in zakaj teh cest ni; kdaj sc bo radio bavil s problemi avtobusnih prevozov; ali toliko kriči in tuli o «kulturi», zakaj pa nič ne pove o slovenski šoli in o težavah s katerimi se prebija, o pomanjkanju šolskih učbenikov itd.?
Zato ne bi bilo potrebno ustanavljati po'cbirh oddaj, do-.,hi bi bilo nadomestiti komentarje iz «Civiltà Cattolica» ali z mnenji nevetn Že koga o «Komunističnem pronicanju v Latinski Ameriki» (zanimivo kajneda za slovensko manjšima!?), z drobnimi poročili ali pojasnili o zgoraj imenovanih problemih.
Seveda s tem bi radio stopil na prste «gospodom», ki opravijo svoje «slovenstvo» s prisotnostjo na vsakoletni Prešernovi proslavi ali na plesu kakega dobrodelnega društva; s tem bi stopil na prste vsem odkritim a še bolj prikritim sovražnikom manjšine.
Tu vsi vedo, da prav gospodje, o katerih si radio toliko sladka u-sta, so v svojih dejanjih sovražniki manjšine. S tem, da bi tem gospodom stopil na prste bi tržaški radio resnično koristil slovenski manjšini ter užival spoštovanje vseh tukaj živečih Slovencev. Samo tako bi radijska postaja Trst A bila resnično slovenska.
SREČKO UKMAR
oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Sedaj in vedno...
1.-5-1964
DELO • 3
N. K. Krupska o Leninu
22. aprila je minilo 94 let od rojstva V. I. Lenina, največjega učitelja delavskega razreda. V počastitev te obletnice, ki je šla skoro neopazno mimo nas, objavljamo naslednji sestavek N. K. Krupske «O leninu». Ta sestavek je bil prvič objavljen leta 1960. Slovenski prevod smo povzeli iz knjige «Iz Leninove dediščine», ki je izšla leta 1963 pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Delo je zbral in uredil France Klopčič.
... Reči je treba, da je Vladimir Iljič včasih rad pohitel s pogledom naprej in sanjal o pri-'■'ocinosti. Spominjam se pogovora o vojni. To je bilo v začetku leta 1918. Vladimir Iljič je dejal, da sodobna tehnika zdaj vedno bolj in bolj stopnjuje u-ničevalni značaj vojne. Toda napočil bo čas, ko bo vojna tako uničevalna, da bo postala sploh nemogoča. Leta 1920-21 se je Lenin spet dotaknil tega vprašanja. Pripovedal mi je o pogovoru z nekim inženirjem, ki je napove-giovai nov izum, ko bo mogoče iz daljave uničiti večjo armado. To bo onemogočilo sleherno vojno. Iljič je o tem govoril z velikim navdušenjem. Opaziti je bilo, kako strastno si je želel, da bi postala vojna nemogoča.
Od vsega začetka, odkar je postal marksist, si je Lenin jasno Predstavljal veliko vlogo delavskega razreda v zgodovini. Že Prvi njegovi članki pripoveduje-19 0 velikanski zgodovinski vlo-§i> ki je usojena delavstvu. Govoreč o delavstvu, je hkrati vse-jej imel v mislih določeni delavski razred.
Vsa leta revolucionarne delavnosti je v različnih obdobjih razvoja vsakokrat ugotavljal posebnosti delavskega razreda v določenem obdobju. Razlagal je, kaj pospešuje napredek delavstva, in kazal je na ovire delavstvu v njegovem boju.
Vladimir Iljič je imel poseben odnos do delavca. Pravil je, da se lahko do kraja zanesemo le na delavski razred. Hkrati je skrbno proučeval vse posebnosti delavstva v določenem obdobju. Prav tako je proučeval kmete. V različnih obdobjih razvoja kmečkega stanu je dobro razumel vlogo posameznih slojev. Videl .je, kako se pod vplivom revolucionarnega gibanja menja pri kmetih razmerje med posameznimi sbji.
Leta 1918 je Vladimir Iljič pisal članek «Neposredne naloge sovjetske oblasti». Naj omenim, oa zadeva članek izredno pereče vPrašanje in ima veljavo še da-ries- V njem piše o produktivno-
sti dela, o tem, kako dvigniti produktivnost. Pravi, da je poglavitna nujnost razvijati industrijo, a drugo nujnost velikanskega pomena vidi v izobraževanju, v dvigu kulturne ravni. Kulturnost ima faktor, ki vpliva na povečanje produktivnosti dela. Kakšen pa je odnos mnogih gospodarstvenikov do kulture? Zdi se jim, da kultura nima pomena in da je najpoglavitnejše dobiti stroje za razvoj industrije, ter menijo, da kultura nima nobene vloge. Pogosto opazuješ, kako gospodarstvenik seli knjižnico in v njenih prostorih ureja pisarno, ki bi jo lahko uredil tudi v drugem prostoru. In če imajo delavci zahteve glede kulture, jim gospodarstvenik ustreza z občutkom popuščanja, ker ne razume pomena kulture, ki s svoje plati vpliva na gospodarstvo, vpliva na zavestni odnos delavcev do dela. Mnogo je namreč odvisno od izobrazbe. O tem je govoril Vladimir Iljič leta 1918, potem leta 1923 v svojih
zadnjih člankih, ki jih je kot bolnik narekoval in v katere je vlagal vse, kar je hotel zapustiti preostalim tovarišem. Nad temi članki se je še posebej zamišljal. In spet vidimo, da ponovno opozarja na velikanske napore, ki so potrebni na vasi, da bi kmete povzdignili do ravni mestnih prebivalcev. Zadnji članek, ki ga je hotel narekovati, a ni več utegnil, je namenil likvidaciji nepismenosti. Vprašanje, kako odpraviti analfabetizem, je hotel povezati s propagando na področju produkcije, to je z vprašanjem, ki mu je pripisoval velikanski pomen....
... delavski razred gradi svojo kulturo, vendar si je Vladimir Iljič zamišljal to kulturo v povezavi z vsemi oblikami življenja, kar ne bi pomenilo ustvarjanja neke posebne proletarske kulture; menil je, da mora proletarska kultura prevžemati vse življenje, vplivati na vse in vsakogar ter vsemu vtisniti svoj izraz.
0000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000
..Umazane roke" J. P. Mn na nfn Slovenskega gledališča
v Trstu
V soboto 18. aprila je bila v Avditoriju poslednja letošnja premiera Slovenskega Gledališča v Trstu. To bo najbrže tudi poslednja predstava SG v tej dvorani, ker bo v prihodnji sezoni gledališče končno lahko nastopalo v Kulturnem domu.
Gledališče je predstavilo Jean Paul Sartrovo dramo «Umazane roke». Sartre je znani sodobni francoski pisatelj, filozof in dramatik. Znan in cenjen je po svojih naprednih idejah ter istočasno kot samostojen mislec, poln humanizma. O sebi je dejal: «pred komunisti sem vedno hotel biti kritični sopotnik in kot tak hočem ostati».
To delo znova odraža tako njegovo gledanje. Dejanje drame se vrši med zadnjo vojno med vodilnimi člani partije. Nenavadno težki problemi postavljajo te ljudi pred važne in nujne odločitve, kjer je poleg odločnosti in požrtvovalnosti potrebna tudi globoka in zrela misel. Vznikne spor, med katerim spoznamo zastopnike nasprotujočih si gledanj in bliže glavno osebo, vodjo partije Hoedererja, v katerem je avtor hotel poudariti ravno moč dejanja in duha, humanost in ljubezen do človeka. Ta drama je leta 1948, ko je bila uprizorjena, vzbudila v Franciji ideološke spore, ki so dovedli do tega, da je delo napadel komunistični tisk, a ga hvalil buržujski. Sartre je tedaj prepovedal uprizarjanje dela in šele po petnajstih letih ga je znova uprizorilo jugoslovansko gledališče kot prvo, pred kratkim Stalno gledališče v Turinu in sedaj naše tržaško gledališče, kar je prav gotovo hvale vredno, ker je delo kvalitetna drama, ki vodi človeka k misli in razglabljanju.
Režiser Jože Babič je imel pred seboj odgovorno nalogo. Ustvariti idejno globoko delo ter jasne in močne kreacije je ob sedanjih zelo skromnih možnostih izbire odgovarjajočih likov med ansamblom našega gledali-
šča težka naloga, ki pa jp je režiser dostojno rešil.
Prav gotovo ni v tržaškem gledališču vseh idealnih tipov za to igro. Navdušila pa nas je odlična igra Mire Sardočeve kot Olge, katero smo prvič videli talco trdo, ■ odločno in vendar polno humanosti in Ive Zupančičeve kot Jessike, ki se je tako vživela v vlogo, da je gledavec verjel, da Jessica edina na ta način lahko hodi, se smeje ali govori. Manj nas je prepričalo podajanje Rada -Nakrsta kot Hoedererja in Silvija Kobala kot Huga. Zaman smo iskali v Hoe-dererju sile globoke in vedno aktivne misli ter moč- neizčrpne volje. Nakrst nam je podal predvsem njegov humanizem, kar za tak lik nikakor ni dovolj. Silvij Kobal je igral Huga preveč površno, naslanjajoč se na rutino preje naštudiranih vlog in bogastvo misli smo tudi tu pogrešali. — Pohvaliti moramo Jožka Lukeša kot Kneza in Lojza Miliča kot Slicka. Dobri so bili še Dušan Jazbec v vlogi Georgesa, Edvard Martinuzzi v vlogi Kar-skega in Stane Rastresen kol Ivan.
Preprosta in odgovarjajoča je bila inscenacija Nike Matula. Pavle Merkii je skomponiral dobro glasbeno spremljavo.
S. K. HAFNER
400-letnica
ruske
tiskane knjige
V letošnjem marcu so v SZ praznovali s številnimi kulturnimi manifestacijami pomemben kulturnozgodovinski dogodek — izid prve ruske tiskane knjige. — Apostola, ki sta ga natisnila v marcu 1564. leta ustanovitelj ruskega in ukrajinskega tiska Ivan Fjodorov in njegov pomočnik Peter Mstislavec.
Nastanek prve ruske tiskarne in tiskane knjige je bil povezan z mnogimi težavami. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja zavzel za ustanovitev tiskarne v Moskvi sam car Ivan VI. Grozni, je ruski reakcionarni kler dosegel, da sta Ivan Fjodorov in Peter Mstislavec, obtožena krivoverstva, po izidu prvih treh tiskanih knjig (Apostola in dveh redakcij časovnika — knjig z izrazito versko vsebino) morala zapustiti Rusijo. Že sama tiskana knjiga je bila za takratne cerkvene pismouke «hudičevo delo», in zato je tudi prva ruska tiskarna končala v plamenih.
Tako je tisk v Rusiji vse do konca 16. stoletja imel samo sporadi-čem karakter. V 17. stoletju se je v Rusiji tiskanje knjig nekoliko povečalo, a širši razmah je doseglo šele v času Petra I. in potem v drugi polovici 18. stoletja, ko izdajanje knjig postopoma preneha biti privilegij cerkve in vladarja, pa se pojavi prvi zasebni založnih in izdajatelj — prosvetljenec Nikolaj Novickov.
Po Oktobrski revoluciji in še posebej po drugi svetovni vojni se je SZ po številu izdanih knjig povzpela na prvo mesto v svetu. Samo v letu 1963 je bilo v SZ izdanih 77 tisoč knjig v nakladi milijarda 262 milijonov izvodov.
Sedaj in vedno...
(Z 2. strani)
glasove in bomo gotovo imeli v deželnem zboru tri Slovence, ki ne bodo nikoli klonili pred narodnim sovražnikom in bodo vedno ostali Slovenci.
Še nekaj. V «Katoliškem glasu» od 23. aprila t.l. se je oglasil, če se ne motimo, tudi neki kanonik slovenske narodnosti, ki poziva slovenske ljudi, naj glasujejo za «Slovensko listo». Kot kritiziramo škofe in duhovnike italijanske narodnosti, ki se angažirajo za Krščansko demokracijo, tako kritiziramo ta nastop slovenskega duhovnika. Duhovnik naj se ne angažira v volilni boj, v politiko, ker nam je tega dovolj z italijanske strani, kot
nam je bilo dovolj za časa vojne, ko smo se borili za svobodo svojega naroda in so nas nekateri duhovski možje smatrali za ljudi, ki jih je treba v prid nacistov in fašistov iztrebiti. Menimo, da bi se inorali duhovniki brigati za verske zadeve, ne pa za politiko. Če pa že hočejo kaj dobrega napraviti, naj vršijo svojo poslanstvo v Furlanski Sloveniji in naj se uprejo raznarodovalnim ukrepom Krščanske demokracije. Tu pa smo že toliko politično zreli, da si vemo sami poma gati. Tudi poziv tega prečastitega gospoda «Sedaj ali nikoli...» ne odgovarja realnemu stanju; mi komunisti pravimo: «SEDAJ IN VEDNO...», ker bomo izvolili dva Slovenca v deželni zbor, pa naj bo to všeč ali ne Krščanski demokraciji!
Uvoz in izvoz vina in likerjev
MIRAN KURET
TRST
Ul. Valdirivo 3 - Telef. 28-926
Casalinga
Triestina
d. z o. z.
Prodaja hišnih potrebščin tudi na obroke - električne potrebščine - štedilniki na plin-predmeti za darila.
Edino zastopstvo štedilnikov znamke « H E L I O S »
TRST - Ulica S. Maurizio 16 Telef. 55-555
TKANINE — PLATNA KONFEKCIJE IN OBUVALA ZA MOŠKE,
ŽENSKE IN OTROKE
TRST — TRG PONTEROSSO 2, I. nadstropje — Telef. 36-860
Konzumna zadruga nameščencev GRDA
TRST — Ulica della Guardia 11 — Telef. 41-866 Ulica della Guardia 42 — Telef. 41-035
ima na razpolago veliko izbiro srajc, pletenin, oblek, dežnih plaščev, volnenega in bombažnega blaga in obuval
V vašem interesu je, da obiščete zadrugo nameščencev C R D A !
1.-5-1964
-DELO • 4
Prepričani smo, da je vprašanje slovenske narodne manjšine v Italiji tako važno, da zasluži posebno zanimanje, tudi zato, ker še ni inštrumentov za njegovo demokratično rešitev in ker je bilo zelo malo storjenega za uresničenje enakopravnosti, čeravno smo v času, ko proslavljamo 20-letnico Odporniškega gibanja, ki je imelo med svojimi cilji demokratično ureditev države.
Obstajata 3. in 6. člen republiške ustave, ki predvidevata enakopravnost vselwlréav^anoy, ki pa nista bila uresničena in sta	pr
Iz razprave o republiški ustavi je razvidnj^d^ je bila avtonomna dežela s posebnim statutom Julijska kraiina Furlanija predvidena prav zaradi obstoja slovenske rodne manjšine. Zato mora postati deželna ustanova inštrfi* ent, s katerim se bo uresničilo to, kar si Slovenci v Italui pričakujemo.
V tej deželi živi ena sama slovenska narodna manjšina, ki pa je sedaj po krivici razdeljena na tri različne kategorije. Slovence na Tržaškem deloma ščiti posebni statu londonskega sporazuma, Slovence na Goriškem deloma ščiti repubJiška ustava, Slovenci v viderrfski pokrajini pa so nezaščiteni in niso deležni niti osnovnih narodnostnih pravic, saj nimajo niti šol, v katerih bi se otroci učili jem materinem jeziku. Toda slovenska narodna manj je ena sama in ta mora biti povsod deležna enak
•vic!	k, .
j zahtevajo komunisti za Sloven Predvsem enake pravice kot jih imata francoska manjšinarv Dolini Aosta oziroma v Gornj idižju. V tej težnjj^comunisti Slovence brtìe pridržki [pirajo.
gre zgolj za jezikovne in kulturne pravice, ker to raztegljiv pojem in se mu lahko da kakršen koli oze
GLAS ZA K.P.I. JE GLAS za gotovo izvolitev slovenskih svetovalcev
Izjave naših kandidatov
Silvano Baci cehi
Ustanovitev samoupravne dežele mora pomeniti začetek preokreta v življenju našega prebivalstva. Težka in zelo važna vprašanja čakajo na rešitev. Ustrezen gospodarski razvoj, pravice narodnih manjšin, izboljšanje življenjskih pogojev delavskih in kmečkih množic so med najnujnejšimi problemi.
KRI je bila poglavitna sila v borbi za ustanovitev dežele in da-,cs je edina stranka, ki je s svo-programom in s svojimi za-j jfZ	predlogi, ki jih je posta-
parlamentu, sprejela točne
obveT
Pl več moči pomeni, torej, ussari ti temeljni pogoj za dosego nove večine, ki bo sposobna uresničifjžj, pričakovanja delavcev in iv, Italijanov in Sloven-ije-Julijske krajine.
Iširpk p i>to
T» P
da je: zagotovitev ne idstev za nadaljnji
mino enakopravno?
ročjih; iriznar
3 ) slo ver slove«
renščij
*jevn4 sbna
rb slovenski^ ram iz tar
jt deže
jezika;
demokrat; cev Furia
sna;


rnim
Istev;
6 ) dokončno
"slovenskih šolah
in njegovo raztegnitev na videmsko pokrajino
7)	prenehanje prikritega in odkritega raznarodova nja in asimilacijske dejavnosti ter načrtnega naseljevanja v slovenske kraje;
8)	gospodarsko pomoč slovenskim zaostalim krajem, kmetijstvu, obrtništvu, trgovini, malim in srednjim industrijskim podjetjem v okviru deželnega gospodarskega načrta;
9)	še večjo sprostitev obmejnega prometa in trgovine;
10)	podporo turizmu v slovenskih krajih;
11)	razširitev kulturnih in gospodarskih stikov z Jugoslavijo, še posebej s Slovenijo;
12)	kontrolo nad tržaško radijsko postajo, ki oddaja v slovenskem jeziku.
TO JE PROGRAM, S KATERIM SE KOMUNISTI PREDSTAVLJAJO NA DEŽELNIH VOLITVAH.
Za uresničitev tega programa
VOLITE KOMUNISTE!
Jstanovitev naše dežele vseka-predstavlja določen korak naprej na poti demokratičnega razvoja države, na poti demokratizacije njene upravno-politične ureditve ter njenih ustanov. In da siravno dežela, kot je bila ustvai-jena zdaj, ne predstavlja tega, za-kar smo se zavzemali komunisti, je pa vendarle neobhodna podlaga tiste dežele, ki bo pršla in bo za gotovo izpolnjena z obsežnejšo ter ustrežnejšo demokratično vsebino. To bo stvar in naloga vseh naprednih regionalističnih sil, ki v instrumentu dežele ne morejo gledati nekaj nespremenljivega, marveč nekaj, kar bo potrebno izpopolnjevati in stalno razvijati v prid vsestranskega razvoja in tudi dobrih odnosov s sosednimi deželami ter mednarodne pomiritve.
Nedvomno je deželni statut, kot sem že omenil, za nas komuniste nasploh zelo pomanjkljiv. Med drugim predvsem v členu, ki se nanaša na položaj slovenske manjšine. Ta, bi rekel, nas še prav posebno prizadeva zaradi tega, ker je v njem naravnost nesramno očitno izražena določena omalovažujoča brezbrižnost do tega vprašanja od strani tistih, ki so ta člen, kljub nasprotovanju komunistov, izsilili.
Nedvomno pa je, da bodo komunisti v bodočem deželnem svetu, skupno z ostalimi demokratičnimi predstavniki, z enotno odločno akcijo v prid uveljavitve popolne enakopravnosti slovenske manjšine, to veliko krivico popra-
vili in tako dokončno odstranili madež, ki ne dela časti italijanski državi.
Jelka
Gerbec
Komunisti smatramo za temeljni del svojega programa, svoje politike in svoje borbe ne le obrambo narodnih pravic slovenskega ljudstva temveč zagotovitev svobodnega razvoja slovenske narodne manjšine, ki živi v Italiji. V tem se razlikujemo od vseh drugih strank, ki postavljajo tudi probleme Slovencev v svoje programe ali pa jih postavljajo in rešujejo na škodo Slovencev in, seveda, od tistih, ki na Slovence pozabljajo. Mi hočemo, da se Slovenci razvijajo kot kulturna narodna skupnost, zato odločno zavračamo vse oblike asimilacije in raznarodovanja.
Dušan Lov ri ha
Ustavodajna skupščina je sklenila podeliti naši deželi široko avtonomijo, zajamčeno s posebnim statutom. Ta sklep je sprejela za to, ker v tej deželi živi poleg večinskega naroda tudi slovenska narodna manjšina. KPI se je vedno zavzemala za popolno izvajanje določil republiške ustave in torej tudi za ustanovitev samoupravne dežele. Dežela je tista ustanova, ki mora obravnavati in reševati tudi vsa vprašanja, ki se tičejo slovenske narodne manjšine. Mi komunisti smo tudi te probleme postavili v svoj program. Tudi zato je važen glas na volitvah 10. maja. Močna uveljavitev KPI na volitvah je porok za pozitivno reševanje perečih problemov, ki stoje pred nami.
napredni demokraciji. Člen 3 po-' sebnega statuta priznava enakost pravic vsem državljanom. Slovenski in italijanski deželni s ve to va v-1 ci, ki bodo izvoljeni na listi KPI, bodo zahtevali konkretno izvajanje tega določila statuta.
Na teh volitvah je glas sloven- ! skih volivcev velikega pomena za demokratično zmago, glas za KPI bo odločilnega pomena za to, bo slovenska manjšina lahko živela ter se razvijala v blaginji. Slovenci bodo s svojim glasom za komuniste zavrnili poskuse asimilacije, za ka-i tero se zavzemajo vladne stranke; pridobili bodo novo in solidnejše jamstvo za to, da se bodo ideali svobode in demokracije, za katere sc umrli najboljši sinovi slovenskega ljudstva, dokončno uresničili.
Dežela Furianija-Julijska krajina ima posebni statut zato ker v njenih treh pokrajinah žive in delujejo Slovenci. Slovenci so bili v zelo veliki večini aktivni protifašistični borci. Z dolgoletno borbo, s trpljenjem in z velikimi žrtvami so si pridobili pravico do življenja v j
Kare!
Šiškovič m
Mislim, da bo ena izmed glav- ' nih nalog bodočega deželnega zbO-|
ra ureditev nerešenih vprašanj slo-t venske narodne skupnosti v Italiji.! Zato je treba že sedaj predvideti predložitev večjega števila zakon-' skih osnutkov, ki naj urede v deželnem in po kompetenci tudi v državnem merilu vprašanja slovenskega razvoja, na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kultumo-prosvetnega udej-1 stvovanja. V deželnem merilu se bo lahko dalo marsikaj urediti ne glede na težave, ki bodo nastale zaradi Obstoja tradicionalne protislovenske zakrknjenosti nekaterih nacionalistični sil, ki jih zgodovina še ni izmodrila. Na vsak način je avtonomna dežela Julijska kra-jina-Furlanija ustanova, ki dopušča velike možnosti v tej smeri. Slovenci v Italiji postajajo z njo subjekt dogajanja nekako tudi formalno, pa naj govorijo kar hočejo razni demokristjanski voditelji, ki se toliko boje napadov desničarjev. Prav zato ker jih kljub vsem pomanjkljivostim dežela uvaja v javno življenje kot subjekt, se mo-rajo Slovenci zavedati svoje politične sile in osredotočiti svoje glasove okrog tiste stranke, ki jim daje največje garancije, da bodo prišli do izraza kot Slovenci danes in jutri. To pa brez dvoma pomeni krepiti KPI, saj je ta nosilka ne-1 ke realnejše perspektive razvoja Slovencev kot skupnosti, ki se ne zožuje kvalitetno in kvantitativno, pač pa nasprotno priteguje, vedno v perspektivi, tudi tiste i obrobne dele, ki so zaradi dosedanjega raznarodovanja >stali ob strani kot narodno zavestna mno-
V prihodnji številki, ki bo izšla 8. maja, bomo objavili podobne izjave še nekaterih drugih slovenskih in italijanskih kandidatov KPI.
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ -- ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPELJ —
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12