GLASILO KOLEKTIVA LESNEGA K O M BI M *
Da bi lahko ocenili gospodarjenje v našem podjetju sa I. I^lletje, menim, da moramo j , vev mo le na kratko pogledati gibanje gospodarstva na sploh. Povočani proizvodnji v preteklem letu sledi še močnejša ra3t proizvodnje v letošnjem letu. Sedanja gospodar;- ' * gibanja so podobna tištim pred reformo. Cene na trgu so niso ustalile. K tej nestabilnosti prispeva tudi deficit v bilanci zunanjetr-i Kovinske izmenjave itd.
I Kako pa je v našem podjetju? Proizvodnjo smo vrednostno dosegli za 29.o7C.9o7 dinarjev, lani za 25.483.327 dinarjev in jo, ker je računana po stalnih cenah za obe obdobji, tudi v fizičnem obsegu za 14,1 Prodaja je dosežena za 22.957.6ol dinarjev, v letu 1968 pa za 19.o52.321 dinarjev, ali za 2o,5 % več. Tudi v izvozu ne zaostajamo, saj smo izvozili za 925.359 dolarjev in od preteklega leta več za 52.729 dolarjev.
Kljub temu, da je proizvodnja letos povečana, je ostanek dohodka (dobiček) tudi ■večji, vendar po profitni stopnji enak, ker znaša 7 /J za letošnje in lansko leto.
Po zakonitostih, ki vladajo Pri gibanju stroškov, bi morali biti dohodek pri večji I Proizvodnji v močnejšem pora-I stu, vendar tenu ni tako. Nekateri proizvodni stroški, slasti surovine kot najvažnejši elomcn+ " strukturi kalku-_ iejj8. so letos višji. Za
enako količino pri dobavi bukove in jelove hlodovine, smo morali mnogo več plačati.lia-zen tega je dražji tudi nabavljen žagan les in nelcateri drugi materiali. Iz tega lahko zaključimo, da ni za naše podjetje prav nič ugodno, če so nestabilne cene. Več kot polovico proizvodnje gre v izvoz. Cene na zunanjih tržiščih pa se ne spreminjajo.Težko je zunanjemu kupcu spremeniti ceno proizvoda, ki ga od nas kupuje tako po-gosto, kot se to dogaja doma.
K doseženemu rezultatu, ki je na lansko leto večji za 19 5», so posamezni obrati prispevali v relativnem odnosu takole, če računamo rezultat loo Tćvarna drobnega pohištva 4o,9 S-i, tovarna vezanih plošč 36,3 /j.žana Straža 14, c/i> in žana Soteska 9,7 Tovarna stilno ra -pohištva izkazuje za 6 mesecev nekaj nad mi-ljon starih dinarjev izgube in je zato v rezultatu soudeležena z negativo - o,9 %•
Kot se vidi glavni delež pri doseganju finančenga rezultata nosita tovarna drobnega pohištva in tovarna ve zanih plošč. Tovarna stilnega pohištva izbojšuje rezultat v maju in juniju in če bo tako naprej bo tudi le-ta prispevala svoj delež k dohodku v naslednjih mesecih in ob koncu le ta.
Povprečni izplačani osebni dohodki v prvem polletju znašajo za podjetje 916,55 din, Zaradi povečanih prvih osem grup obračunskih osnov, so
osebni dohodki v porastu od meseca aprila naprej. Tako je .povprečni izplačani osebni dohodek za podjetje znašal v aprilu 954,65 din, v maju l.oo3,51 din (plačani državni prazniki) in v juniju 958,44 din.
Iz teh nekaj podatkov vidimo, da se je proizvodnja močno povečala in da je finančni rezultat večji kot lani. Rast osebnih dohodkov je odvisen izključno iz povečanja proizvodnje. Glede na nova investicijska vlaganja, ki letos še ne bodo vplivala, lahko računamo na večje rezultate, večje osebne dohodke v prihodnjem letu in v naslednjih
letih.	S.ŠUln
~V SPOMIN...
Težko, zelo težko je bilo 3lovo od Francke FinSR&ZK!
Po velikem trpljenju ji je zahrbtna bolezen mnogo prerano pretrgala nit živijenja,v 45 letu starosti.
Kot preprosta kmečka hči se je rodila v vasi Gaberje pod Gorjanci in tam preživljala otroška leta. Ko doma ni bilo za vse dosti kruha, so je kot 23 letno dekle zaposlila že 17.7.1947 leta pri "ITOVOLSSU" takratnemu obratu tovarne igrač v Šoštanju. Tako je bila pri "IIOVOLKSU" zaposlena preko 21 let, vse do svoje prerane smrti.
Velika je bila njena zavest do dela, pridnosti, ter poštenosti. n-Lia je večkratna (Nadaljevanje na 2.strani)
DOSEŽENI REZULTATI ______v L polletju__
V SPOMIN...
(Nadnljuvanj«.1 s 1. strani)
udarnica, nagrajena in pohvaljena. i’od.Jet ju jo bila -cino in ob -vsaki potrobi na ra:,-polago. letih, ko Jo bilo težko za delovno oilo, Je u-*-tv ovala mnogo prostoga c ar; a za brezplačna udarniška dola.
Sanjo ni Mio v življenju nič lepega. Ko uo jo poročila, ci jo nakopala ogror.mo skrbi in razočaranj• hodila jo čzdravih otrok in jih sivela in
vzgajala brez noževe ponoči. Rezala jin je skromne koso kruha, saj za’ druge priboljške ni bilo denarja. Sedaj pa ko bi bila otrokom najbolj potrebna, ko doraščajo in prestopajo prag otroštva, jo je zgrabila bolezen in ji pretrgala nit življenja. r..a— pustilu jo C nepreskrbijonih in žalostnih otrok, katere jo imela zelo rada.
Tudi ini vsi njeni sodelavci Di,10 zelo potrti in bono v pomoč njenim otrokom, koliko^ bo v naši moči.
Delavci TDP so sklenili, da bodo darovali otrokom pokojno FIDDKŠKGVD 1 'iv od enomesečnih osebnih dohodkov.
LAIIVAnA!
Ob nepričakovani smrti noje mamo, se zahvaljujem sindikalni podružnici TDP, za podarjeni denar namesto venca. Zahvaljujem su tudi vsem ostalim za izročeno sožalje.
Urbančič karija
Pogreba pokojne FIDERČKOVE so ne udeležili skoraj vsi njeni sodelavci in predat .v niki uprave podjetja.
V imenu kolektiva se ju c,i nje poslovil tov.BRANK.
2
Nastanek i
Konjuktura je bila močna.Bogastvo gozdov skoraj neizmerno. Nihčo ni pomislil, dabo kdaj teh časov konec.Nobenega podjetnika ni bilo, da bi vložil kapital v lesno predelovalno Industriji, ki bi o-mogočila stalno zaposlitev več delavcev in ki bi bila stabilna tudi v bodočnosti.
Leta 1928 je svetovna kriza zajela tudi Stražo in njeno industrijo. Kar čez noč se je stanje spremenilo. Skladišča so tila polna. Možnost prodaje skoraj izključena.
Vsi manjši trgovci so prepadli. Rog je omejil svojo dejavnost in pričel usihati, ter tudi usahnil. Ostali trgovci, kot Javornik, Kunstelj in drugi so svojo dejavnost omejili do skrajne možnosti. Delavci so zgubljali zaposlitev. Vozniki so izgubili zaslužek. S časoma je zgubilo zaposlitev dve tretine delavcev in voznikov« Zlati ča~ Di so minili. Kapital iztrgan iz nepreglodnega gozdnega bogastva je odšel v neznano, ljudstvu ni ostalo ničesar.
V tem težkem letu je bilo prodana in dobila novega lastnika tudi žaga S+raža. Kupil jo je Leo Pavlin. Sicer jo bilo pri tcm.voč delničarjev, to jo zakulisnih gospodarjev, ki se pa niso pojavljali javno.
Leo Pavlin je bil pa tiste čase zelo podjeten in razgledan človek. Takoj, ko je zagospodaril v podjetju, ga je začel .razširjati. Nabavil je novo močnejšo lokomobilo. Dokupil in postavil, nove predelovalne; krožne žago ln na ta na;:ln omogočil boljšo ln te-melJUujšo predelavo luua.i^z-širLl je gor.podan '--n poslopja
Ivan Virant
iz $h'Cl Z.e 1 bil J vonje)
in postavil parke f.arno za izdelavo parketnih ploščic.Postavil je Inačilni stroj z vse. mi pripadajočimi stroji, ter začol luščiti takoimenovane deščice za embalažo. Postavil je parllno ja,-e zr, predelavo bukovino in kur je glavno v tistih časih krize, je povečal število zaposlenih za štirikrat.
Po nastopu Leona Pavlina lahko zapišemo tudi prvo zaposlitev ženika delovne sile m našem območju. Zaposlile so a do v parkotarni, pri luščenju in sušenju "pakonov". V obratu jo bilo zaposlenih coa 8o moških in 9o žensk.
1932 so bile prve -eittva v sin. odbore in volitvs delavskih zaupnikov v Dolenjskih Toplicah. V kolektivu žage sta bila takrat izvoljena Tre-ven Karol In Logar Lavro.Sindikat jo deloval po vseh tedanjih možnostih, vendar pa kakšnih velikih uspehov ni bilo, saj nobeden podjetnik ni sindikatov rad videl,ker so Jim bili trn v peti. Vendar pa jo sindikat priboril
toliko, da je delavec dobil vsaj malo pomoč v primeru brezposelnosti in še ostale najnujnejše pravica vsaj to, da se jo po ozdravitvi lahko vrnil na uvo^u mesto. Kajti dogajalo se je tudi to, da delavec ni iirel več svojega mesta po končanem zdravljenju.
V letu 1932 re jo pojavilo v Straži novo leano podjetje bonoko uprave. Tisto leto Je bila izvedena prvu agrarna reforma v večjem obsegu. Knezu Auerspsrgu oo odvzeli velik kompleks Roški pragozdov ln jih dodelili pod upravo takratne Dravske banovino, Ta uprava ( Ne In I■ v ir j im :. i: tir svil
t
NASTANEK INDUSTRIJE
se Je polog prodajo lesa na panju borila tudi p teoašklml izdelki, roj vet" n trami ln tako zapoolila nokaj delavcev z našega območja. S tem o o omogočili tudi nekaj več zaslužka voznikom in tako ublažila težko o tanje na našem območju. Delovna dloclpliua jo bila pri Leo Pavlinu železna, plače oo bile slabe, tako, da oo ni živelo ampak životarilo. Plača kvalificiranih delavcev je bila 3 do 3,5o din na uro. Ostali moški pa so prejemali po 2,5o din na uro. ionske začetnice 1,25 na uro, že priučene ln starejše - izučeno na strojih pn 2 din in l,5o din na uro. Vendar pa kolektiv ni dolžil zn tako stanje Leona Pavlina osebno. Voč so bili krivi zakulisni solastniki, ko oo polizali zaslužke kolektiva.
NAŠA OSEMLETKA
Z A 'I V A L A I
Vočkrat je bilo žo objavljeno, kako potoka večerna osemletka. rio, izpiti so za nami, nuš ttnpoh pa Jej 2 odlična, 2 prav dobra in 12 dobrih.
Kor smo imeli o strani podjetja toliko razumevanja, se Še enkrat prav lopo zahvaljujemo« Posebno oe zahvaljujemo to
V STRAŽI
(Nadaljevanje z ?.strani)
Kakor jo žo naglašeno, Je večina trgovcev "izhlapelo”. Ostali so še samo Javornik»Kunstelj, Vlntar, ki so imeli skladišča lena v Straži, ter zaposlovali nekaj stalnih delavcev ln taoačev. Tako je nastala v Straži brezposelnosti Tfokaj mladih mož in fantov je odšlo v Argentinijo, ostali so oe pa razgubili po priložnostnih delih oz. zaposlitvah.
Tudi zavest delavcev se je dvignila, ker so uvideli, kam peljejo strankarski boji in strast po oblasti, so uvideli, da so se v latih blaginje precej uspavali. Tako oe Je v kolektivu žage Straža, kakor tudi po drugih podjetjih organiziral sindikat U.R.S.
(Ilndal jev. v 16.številki)
tov, Zelnik Berti, ki je bila nam vodno v pomoč, nan večkrat bbiskala ln se zanimala zn naš uspeh.
Tudi ml so bomo trudili, da bo tudi naš delovni uspeh čim boljši.
Enaka zahvalo gre tudi našim predavateljem, ki so vložili toliko truda, da bi nas čim voč naučili.
"ato še enkrat HVAIAI
KAJ PRINAŠAJO
USTAVNI AMANDMAJI ?
J-Goleš
Ustavni amandmaji, ki jih je sprejela Zvezna skupščina 26.12,1968, dajejo delovnim ljudem večje pravice pri urejanju medsebojnih razmerij, ker omogočajo, da dalcvne organizacija a svojimi splošnimi akti samoupravne odnose prilagajajo svojim potrebam in razmeram.
Do uveljavitve amandnajev je ustava, v 9o. členu določala kot organe upravljanja delovni organi, aciJit ieluvfikl svet, upravni odbor ln direktorja. UBtava je tudi določala način volitev upravnega odbora, čas, s:o katerega b« volijo člani delavskega sveta in upravnega odbora in načela, da Ja potrebno veairo Is to zamenjati polovico članov delavskega sveta« lUvjio tako ja ustava regulirala imenovanje direktorja, čas, za katerega ca imenuje in način razrešitve.
Ustavni amandma ZV, ki obravnava novn spremembe pa še glasi s
"Uresničujoč v delovni organi zaci Ji kot celoti ln v organizacijah združenog* dela v
njenem sestavu samoupravljanje določajo delovni ljudje v-prašanja, o katerih odločajo nepoeredno in poverjajo določene funkcije upravljanja delavskemu avotu Oiilroaa gleda na naravo deJavnoBti delovno organizacije drugemu ustreznemu organu upravi Janja, določene lzvrfiilno funkcije pa njemu odgovornim kolegijskim in individualnim organom,ki jih voli delavski ovetc Dalavni ljudje v iilovni organizaciji določajo organe upravljanja delovne organizn-(NndalJov.no Jf, - treni)
Učenci 8. razreda » tl O V O T. E S "
Pogled v del notranjosti
TVP

SAMOPOMOČ
Število članstva vzajemne pomoči narašča. Znova pristopajo posamezniki, ki oe niso mogli odločiti že prej, šele sedaj.
Izgleda, da nas bo kmalu loo.
Kdor se namerava včlaniti,naj oe priglasi v računovodstvu pri tovarišici Ivi Jakše,kjer bo dobil obrazec za izjavo, katero Je treba izpolniti in podpisati.
Zanimivo Je tudi to, da varčuje (vlaga) eden izmed delavcev po loo.oo din mesečno. Nekateri pa vlagajo po 5o,oo 3o,oo ali pa 2o.oo dinarjev. Kmalu se bo nabralo toliko denarja, da bo mogoče dajati posojila tistim članom, ki Jih bodo potrebovali.
ŽREB
JE ODLOČIL...
Za reševalce nagradne križanke v 13. številki Je žreb raz* delil nagrado takole:
1.	nagrado 15.oo din prejme Zupančič Cvetka iz Gaberja 8,
2.	nagrado lo.oo din prejme Hrovat Irena TDP -in
3.	nagrado 5.oo din prejme Rom Nada TVP.
Za rošitve iz 14. številko pa oo prejeli:
1.	nagr, v znesku 15.oo din Pranci Zupan TSP,
2.	nagr. v znooku lo,oo din Cečelič Fani TDP in
3.	nagr. 5,oo din KrJave o Angola.
Nagrade bo izplačala mr Jana Burger,
SAMO UPRAVLJALO
Minil Je 4.julij, BAN BORCA, na ta dna se spominjamo vseh borcev živih In podlih, kateri oo so borili za našo svobodo.
Poprosila sem za par besed našo sodelavko ter članico ZB Tino Eržen.
Znano mi Je, da ato sodelovali v NOB.
-	Katerega leta ste začeli sodelovati,
-	Sodolovati som začela že od vsega začetka leta 1941,ko so se začeli pojavljati prvi partizani, pa vso do osvoboditve. Doma nas Je bilo 8 članska družina.Oče mati ter 6 otrok. Štirje bratje so odšli v partizano, Jaz pa sem ostala doma ter skrbela za dom in partizane. Za partizane Je bilo treba zbirati hrano, sanitetni material, obleko skratka vso, kar Je bilo potrebno. Po naših vaseh
so oe kmalu nastanili Italijani, katerim pa so pomagali domači izdajalci. Mnogokrat jo bilo treba bežati, bežali smo a v srcu smo mo-sili upanje, da bo prišel čas, ko bodo bežali drugi pred nami. Naše nađe oo se uresničile. Čeprav po dol-gl{i štirih letih boja, kateri je divjal z vso svojo močjo. Sovražnik jo pritiskal od vseh strani, a naši neustrašni ter hrabri borci se ga niso ustrašili. Čimbolj jo sovražnik divjal tembolj
so partizani s tov. 'iton na čelu mu vračali milo za drago, Vaši najhujši trenutki v ITOB.
Moji najhujši trenutki so bili V 7.0 ”•>	v-:r - lo?';.. v' .
lco smo se morali umakniti iz rodnih krajev daleč tja v Dalmacijo. Kateri pa smo bili za delo sposobni pa šc naprej v Italijo v mesto Lori, kjer smo pomagali našim enotam. Daleč od doma nisem nič vedela o svojih.
In vaši najlepši spomini.
Najlepši spomini pa so bile novice, ki smo jih prejeli, da se naša zemlja osvobaja, ter vrnitev domov v rodno vas čeprav opustošeno In objeti svoje drago.
Po osvoboditvi leta 1940 sem
se poročila tor rodila dvojo otrok, Hčerko in sina. Že s rojstvom prvega otroka se je v naš dom utihotapila bolezen« Z možem sva se dobro razumela , ali kaj, ko mm ni bila sreča mila. že po kratkih dvajsetih letih sera postala udova. Mož se je smrtne ponesrečil. Ostala som sama z dvoma otrokoma katera pa bosta *■ kmalu preskrbljena. Hčerka je izučena krojačica sin pa študira za strojnega tehnika. Sama sem so morala zaposliti.
Sedaj delam 3 "leta pri "Novo-lasu". Z delom sem zadovoljna', lahko pa bi imeli voeono malo več razumevanja do starejših delavcev.
Vaše želje.
V prvin vrstah si želim, da ne bi bilo vojno, da bi sin doštudiral, da bi bilo zdravje v družini tor celemu svetu mir.
Naš tovariš direktor Joža KNEZ je bil pred nekaj dne» vi izvoljen za predsednika
i
Dolenjskega kluba poslance v. ČESTITAMO!
K A J PRINAŠAJO USTAVNI A M A H D H A J I
(Nadaljevanje n 3.ntranl)
cije in organizacij združenega dela v njenem sestavu,njihovo delovno področje in čas, za katerega ae volijo, ter pogoje in način za njihovo izvolitev ozir, razrešitev.
Z zakonom je lahko določen poseben postopek in način za imenovanje in razrešitev individualnega izvršilnega organa delovne organizacije,ki opravlja zadeve posebnega družbenega pomena.
Če analiziramo določila tega amandmana, moramo ugotoviti, da le-ta bistveno razširja samoupravne oziroma statutarne pristojnosti delovnih organizacij. Tudi v bodoče bo najvišji organ v delovni organizaciji delavski svet, katerega pristojnost ob osredotočena na odločanje o najvažnejših vprašanjih poslovne politike, sprejemanje statuta in drugih splošnih aktov.
Izvršilne funkcije pa bodo poverjene delavskemu svetu odgovornim kolegijskim in individualnim organom. Seveda pa ne smemo razumeti te določbe tako, da bi prevzel kolegij, ki je posvetovalno telo direktorja, status izvršilnega organa upravljanja, ampak je potrebno pod terminom -Tcolegijskl" razumeti "kolektivni". Kako naj bi ee ta kolegijski organ imenoval, je prepuščeno samim delovnim organizacijam. V dnevnem ča-
sopisju pa ja še zaslediti, da so se nekatere delovne organizacije že odločile ter nazivajo ta organ - poslovni odbor.
Glede trajanja mandata članov organov upravljanja v delovni organizaciji določa ustavni amandma XI., da same delovne organizacije s svojimi statuti in drugimi splošnimi akti uredijo vprašanja, ki ee tičejo volilnega postopka, trajanje mandatov, odpoklica, imenovanja in razrešitve, organov samoupravljanja.
Ker je zadnji rok za uveljavitev XV. amandmaja konec tega leta morajo delovne organizacije čimprej spremeniti in vakladlti svoje statute in druge splošne akte.
Da bi čimprej pristopili k realizaciji določb XV. amandmana, je niljno, da delavski svet že na naslednji seji imenuje komisijo, ki bo zadolžena za spremembo statuta in ostalih splošnih aktov. Sftve-da pa je potrebno, ker gre. za ponembe, da razen članov komisije sodelujejo v razpravah tudi ostali samoupravni organi ter člani delovne skupnosti. Nedvomno Je, da bodo razprave o teh spremembah ozir. o uzakonitvi teh sprememb, imele pomemben vpliv na razvijanje interne zakonodaje in iakanje učinkovitejših oblik samoupravljanja.
odbojka - turnir v Žužemberku
V nedeljo 13.7.1969 je bil v počastitev krajevnega praznika Žužemberka odigran tradicionalni odbojkarski turnir. Turnirja se je takrat prvič udeležila tudi ekipa Novoleoa. Sodelovali pa sta še ekipi Trebnjega in Žužemberka. V prvi tekmi v kateri so se pomerili Trebanci in žužember-čani so bili boljši Slovenskl ligaši, ki so premagali domačine z 2 i O. Ekipa faovoleea, ki je nato igrala z ekipo Trebnjega, je dvoboj izgubila z rezultatom 2 i O, ravno tako pa so bili Novolesovci poraženi z borbenimi domačini. Da je ekipa Novolena izgubila oba dvoboja je vzrok predvsem v tem, da sta bili ekipi Trebnjega in Žužemberka bolj kvalitetni, kar velja še posebno za Trebanjce kakol1 tudi v tem, da novolesovci ni so prikazali tisto igre, za kakršno so sposobni in s katero žanjejo uspehe na sindikalnih igral.
to zaključku tekmovanja so bili razglašeni rezultati ter podeljen ekipi Prebnjega prehodni pokal, ekipi Žužemberka plaketo ter ekipi N0volesa diplomo.
Omeniti velja še solidno organizacijo, za katero gre pohvala prizadevnim domačinom.
70 LETNICA NAŠEGA UMETNIKA - MOJSTRA
BOŽIDARJA JAKCA
in ustvarjalnega življenja.
Letos praznuje naš veliki in svetovno znani akadem= ski slikar - mojster Boži= dar JAKAC SEDEI!DEST= LETNICO svojega plodnega
bi in sliki".Razstava bo
V Dolenjski galeriji razo«= tavlja nekaj ovojih del z naslovom "Novo mesto v rio=
odprta do xp«sep„ambra letos.
K njegovemu jubileju mu iskreno čestitamo in žalimo še dosti zdravih in plodnih lot življenja J
J
"Veete, s sabo smo pripeljali majhen spominček..."
v*
"ITe, jan ninora vaš iskani astronavt. Jaz nem v sodu preplul ITiagarakc slapove !"
Ali ste popolnoma sigurni, da je raketa startala navzgor?
Ti boš postala prva Američanka v vesolju
Mary...
6
V 13. številki našega glasila smo objavili sli= ko našega sodelavca Sercija Ivana,na kateri je upodobljen z "novimi škornji" za ribiče.
Šaljiva slika ni bila objavljena zato,da bi ga žalili ali pa sploh nameravali žaliti ga,ampak zato,da bi se pošalili z njim,ki je sicer že po naravi šaljivec in zelo dostopen za razne šale. Ker pa se čuti tokrat prizadetega in užaljenega, ga prosimo,da nam oprosti zato,ker smo smešili, oziroma karikirali njegovo nezgodo,ko si je zlo=
Urejuje uredniški odbor:
Janko Goleš ,dipl.iur, ,Marjan Lukanc,dipl.ing., Gabrijel Makuc-tehnik, J02o Pirc-ekon. tehnik, S+ane Šuln-5ef.rac. sekt., Berta Zelnik-vodjalO, Andrej Žnidaršič-ing.
Odgovorni urednik:
Bogomil Lilija-in ;.
Tehnični urednik;
Gabrijel Makuc-tehnik Teh.risarka in ilustratorka: Andreja Trampuš-teh.risarka. Tiska DU "Tomo Brejc" v Kranju
Izhaja vsakega 1. in 15. v
mil nogo in jo je moral imeti 6 tednov v mavcu
Smatramo,da je s tem zadeva urejena in,da smo s tem popravili storjeno napako.Urednl8{;yo
mesecu.
naklada 1200 izvodov Izdaja "rovoLBS" lesni kombinat v STRAŽI pri "O .r2;.. IS SUJ