ISSN 0351-6407 9 77035 640019 Na veliki šmaren jasno vreme, grozdja bodo polne brente. Murska Sobota, 16. avgust 2001, leto LIH, št. 33, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit foto: J. Mleli so dan in noč str. 7 Srečanje treh »vodnih« pri »električnem« mlinarju Prvi zadetek in zmaga Mure Ljubitelji nogometa so v soboški Fazaneriji naposled prišli na svoj račun str. 18 Zakaj je treba v soboških živilskih trgovinah plačevati tudi reklamne vrečke? Vrečko brez reklame, prosim! str. 9 Petišovcih razbijali -Evropo? Italijani so res pravi mojstri. Kot smo lahko slišali in brali te dni, so »iznašli«, da so načrte za razbijanje mednarodnih bank, izložbenih oken trgovin in drugega v italijanskem mestu Genova, kjer je potekalo globalizacijsko srečanje, naredili v Petišovcih. Vse skupaj naj bi se skuhalo v začetku julija, ko je bil v tamkajšnjih termah (na posnetku) mednarodni tabor mladih. In kaj smo uspeli zvedeti na kraju samem? Alarmantni klic z Goričkega: vode ni! Se Trontelj moti? str. 4 i, * --v ■< VESTNIK prvi »potnik« na avtocesti Gradbišče avtoceste Vučja vas-Beltinci od blizu str. 16 Skoraj 22 milijard tolarjev vredna naložba Jože Hojs, komericalni direktor Pivovarne Laško, v Vestnlkovem intervjuju »Ne vem, zakaj smo v Sloveniji vsi tako klavstrofobični!« str. 10 Potovanje malce drugače S kolesom in vlakom do Blatnega jezera str. 7 Prva nakazila državnih pokojnin str. 6 Vlogo za državno pokojnino je v Pomurju oddalo 1045 prosilcev Pomurske banke ne bo več str. 6 Po novem divizija Nove Ljubljanske banke za Pomurje Trije mrtvi v trčenju z vlakom str. 32 Usoden nezavarovan železniški prehod zunaj naselja Grlava NAROČNIK 2 AKTUALNO OKOLI NAS 16. avgust 2001 IM Pred kratkim sem bil v Szombathelyu oz. po naše Sombote-lu. Pred tem sem bil tam le dvakrat, toda ta tretji obisk me je popolnoma presenetil. Pazite: bil je petek, čisto navaden delavnik. Najprej so me na lepo urejenem glavnem trgu (čiste klopce, veliko sprehajališče, rože, vodometi) sprejeli zvoki pihalne godbe. V glavnem sami mladi fantje v modrih uniformah, ki pa niso igrali v stilu: »no, ja, odigrajmo že to, če že moramo«, ampak so dobesedno uživali v vsakem tonu! Med igranjem so vstajali s stolov, skakali z odra, sami sebi dajali ritem s ploskanjem, korakali po ulici in navzoče pozdravljali z nasmehom. Na trgu se je zato ustavilo veliko ljudi, ki jim je navdušenje kar velo z obraza. Gromke aplavze pa so jim namenjali tudi obiskovalci bližnjih barov, ki so pretrgali svoje pogovore, saj jih je dogajanje tako močno pritegnilo. Grem malo niže po trgu: spet nova godba. Tokrat predvsem mlada dekleta, zraven pa še mažoretke. Ljudje, med katerimi si lahko slišal več jezikov, so kar obstali. Znova navdušenje. Potem Sobota ali Sombotel? opazim plakat: avgusta bo mednarodni glasbeni festival v Sombotelu (sodelujoči iz Italije, Avstrije, Nemčije, Poljske, Češke, Rusije, Madžarske ... Zakaj ni Slovenije?). Nato opazim še enega: avgusta bo veliki karneval v Sombotelu, ki bo trajal kar tri dni. Nato še enega, kjer piše, da je bil avgusta v Sombotelu tudi urbanistični sejem. V turistično-informacijski pisarni, kjer se je trlo turistov, sem našel kar pet zloženk o mestu. Presenečen izvem, da ima Sombotel kar pet parkov in 160 hektarjev zelenih površin, zato so ga že razglasili za »zeleno mesto«. V centru so na več mestih kažipoti in table za skoraj dvajset znamenitosti (muzeji, cerkve, galerija, arboretum, palača, sinagoga, katedrala, vrtovi, knjižnice ...). Vse zgradbe in hiše v baročnem in neoklasicističnem stilu so obnovljene. Opazim tudi vabila na glasbeno-klubsko dogajanje. Se pravi, koncerti resne, rock in tehno glasbe. In pazite: bil je petek, čisto navaden delovni dan. Sedaj pa od vas zahtevam miselni zasuk: primerjajte to dogajanje in urejenost s Soboto v avgustu (da ne rečem še na delovni dan). Brez komentarja. Že slišim: ja, pa Szombathely je večje mesto od Sobote. Res je, duhovno in kulturno je veliko večje. Potem pa se preseli tja, slišim tiste, ki ne vidijo dlje od lastnega vrtička. Ne, preselijo naj se tja tisti, ki so odgovorni za dogajanje v mestu. Se bodo vsaj kaj naučili. Tomo Koles ■ Po tragedijah v avstrijskih predorih So krivi slabi varnostni ukrepi ali človeška neprevidnost? Visok krvni davek v nesrečah v predorih spet oživil vprašanje o varnosti vožnje - Ministrica za promet ne bo dala denarja za gradnjo druge cevi - Pomembna prevzgoja voznikov V tujino na zdravljenje Letos z napotnico dvanajst bolnikov a račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje je bilo lani napotenih na zdravljenje ali kontrolne preglede v tujino 137 zavarovancev, od tega 7 iz Pomurja. Iz naše re- VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdata: Podjetje za informiranje S. d. Murska Sobota UradaBtw: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Hana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček. Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Mašin uredništva in epran: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60. 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nena-ročenih rokneisav in lotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Naklada: 17000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@eunet.si, Venera: venera@p-inf.si. Naročniška služba: informiranje.dd@slol.net WWW stran: http://www.p-inf.si. gije so bili v tujino napoteni predvsem otroci, dva sta nadaljevala zdravljenje, eden v Švici in drugi v Nemčiji, eden pa je bil po presaditvi jeter poslan na kontrolni pregled v Italijo. Dva otroka sta bila napotena v Avstrijo, kjer so jima po pregledu izdelali očesni protezi, to pravico pa so odobrili tudi dvema odraslima. Število letošnjih napotitev na zdravljenje ali preglede v tujino je v Pomurju že preseglo lansko številko. Odobreno je bilo operativno zdravljenje v Švici, zdravljenje z biomedicinsko pomočjo na Češkem, kjer je bilo darovano jajčece, potem zdravljenje v hiperbarični komori v Avstriji, petim odraslim zavarovancem pa so odobrili tudi postopek -gensko diagnostiko - v Angliji zaradi dedne bolezni. Na zdravljenje v Italijo je bil napoten en otrok, eden pa je tam opravil kontrolo po presaditvi jeter. Za enega otroka pa je pristojna komisija zdravljenje v Nemčiji zavr- sem mrtvih, štirje hudo poškodovani in najmanj trideset z lažjimi poškodbami je bil krvni davek, ki so ga terjali avstrijski predori v slabih štiridesetih urah. Tako v predoru Gleinam pri Gradcu kot v Ambergu južno od Bregen-za so vozila čelno trčila. Obakrat je vozilo, ki je povzročilo nesrečo, zapeljalo čez neprekinjeno črto. Nizozemska družina zgorela v razbitinah Do prve tragične nesreče je prišlo približno na sredini osem kilometrov dolgega enocevnega predora Gleinam na Pyhrnski avtocesti severno od Gradca. Avstrijski voznik, ki naj bi ga bila med vožnjo zmotila otroka, je v predoru zavil na nasprotni vozni pas in čelno trčil v nasproti vozeči nizozemski kombi. Obe vozili sta se v trenutku vneli. Ognjeni zublji so zajeli razbitine, v katerih je zgorelo pet članov nizozemske družine, ki so se vračali z dopusta. Reševalci so uspeli rešiti le enajstletno deklico, ki se je v graški bolnišnici še dolgo po nesreči borila za življenje, saj je imela opečene kar 70 odstotkov kože. Povzročitelj nesreče in njegova otroka so po trčenju še pravočasno pobegnili iz razbitega avta, ki bi se tudi zanje lahko kmalu spremenil v gorečo krsto. Reševalci so potrebovali za prihod na kraj nesreče v predoru nila. Očesne proteze sta dobila lani v Avstriji en otrok in ena odrasla oseba. Predlog za zdravljenje v tujini lahko podajo zavarovana oseba ali svojci, lahko pa tudi pooblaščeni zdravnik. O upravičenosti zdravljenja potem odločijo na sedežu Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani, s tem da si zdravniška komisija predhodno pridobi pisno mnenje ustrezne klinike oziroma inštituta. Če ti potrdijo, da so doma izčrpane vse možnosti zdravljenja in bi bilo zdravljenje v tujini lahko uspešno ali bi vsaj preprečilo slabšanje zdravstvenega stanja, potem zdravniška komisija na sedežu Zavoda poda svoje mnenje o napotitvi, s tem da izda zavarovancu odločbo o tem območna enota, zdravstvena komisija na lokalni ravni pa tudi odloča o vrsti prevoza in o tem, ali je bolniku potreben spremljevalec. Po izdaji odločbe potem z uprave ZZZS uredijo sprejem bolnika v tuji zdravstveni ustanovi in zagotovijo plačilo zdravljenja. V primeru, da gre za nujni primer in bi imel čas reševanja vloge za bolnika hujše posledice, zdravstvena zavarovalnica lahko predčasno izda jamstveno pismo o plačilu in se postopek odobritve spelje pozneje, če gre za manjše stroške zdravljenja, pa te zavarovancu povrnejo ob vrnitvi. M. H. I Sporazum zraelski zunanji minister Shimon Peres je dobil zeleno luč od premiera Ariela Sharona za pogovore o prekinitvi ognja z visokimi palestinskimi državniki, razen s predsednikom Jaserjem Arafatom. dobro uro, saj jim je reševanje onemogočal gost strupen dim, ki se je razvil zaradi gorečih vozil. Predor Gleinam, skozi katerega se dnevno prepelje 14.000 vozil, je ena najpomembnejših cestnih povezav med severom in jugom čez Alpe. Smrt šoferjev avtobusa in tovornjaka V drugi hudi prometni nesreči v predoru Amberg pri Feldkir-chu južno od Bregenza sta trčila manjši tovornjak iz Vorarlberga in turistični avtobus iz avstrijske Štajerske. Umrla sta oba šoferja in potnica v avtobusu, poškodovanih pa je bilo 37 ljudi. Manjši tovornjak, ki je prevažal živila, je čelno trčil v avtobus, poln turistov. Zaradi tega trčenja se je zgodilo kasneje v predoru še nekaj manjših prometnih nesreč, ki so se na srečo končale samo z gmotno škodo. Tudi predor Amberg, ki povezuje Bregenz v Vorarlbergu in Innsbruck na Tirolskem, je enocevni, to pa pomeni, da promet poteka v obeh smereh. Človeški dejavnik Obe nesreči sta pretresli ne samo Avstrijo, ampak tudfdruge države. Začele so še razprave o tem, koliko so varni avstrijski predori, ki jih je v Avstriji kar za 250 kilometrov, in o tem, da tudi stoodstotna varnost v predorih še ni porok za to, da ne bo več tako krvavih nesreč. Avstrijska ministrica za promet Monika For-stinger namreč vztrajno opozarja, da se nesrečam, ki jih predvsem zakrivi človeška neprevidnost, ni mogoče izogniti. Policisti kažejo statistične podatke, ki govorijo ■TOT tem, da se zgodi po predorih veliko manj nesreč kot na navadnih cestah. Tiste v predorih so pač toliko bolj spektakularne, ker so možnosti za reševanje zaradi ozkosti in nastajajoče vročine manjše, z njimi pa tudi možnosti za preživetje. Tudi psihologi so enotni v razmišljanju o tem, da so vzroki prometnih nesreč večinoma človeške narave. Trenutek nepozornosti, dremež, pomanjkanje koncentracije, neizkušenost voznikov pa tudi precenitev svojih sposobnosti, divjanje in nevarno prehitevanje naj bi bili pogostejši vzroki za katastrofalne nesreče kot pomanjkanje varnostnih oznak. Ministrica Forstingerjeva zato ugovarja, da bo treba narediti več za oblikovanje zavesti pri voznikih. Varnost v predorih Da pa ne gre valiti vse krivde zgolj na voznike, je pokazala preiskava mednarodne komisije, ki je pred dvema letoma po tragediji v Turskem predoru, ko je v podobni nesreči umrlo 12 ljudi, ugotovila, da so varnostne razmere v kar nekaj avstrijskih tunelih vprašljive. Manjkajo zasilni izhodi, rešilni jaški, nadzorne dvorane so zastarele. Pristojne službe so opuščale že med gradnjo predorov marsikateri varnostni ukrep. Tudi danes zanemarjajo celo tiste, ki jih stanejo še najmanj, na primer pogostejše kontrole varnostne razdalje, boljša osvetlitev, usposobljenost pripravljenih zasilnih izhodov in jasnejša ločitev obeh voznih pasov. Nekoliko dražji, vendar dolgoročno najboljši ukrep bi bil zgraditev druge cevi v teh predorih, tako da bi potekala vožnja v eno smer v eni cevi istega predora. Avstrijska ministrica za promet Forstingerjeva iz Haiderjeve svobodnjaške stranke takšno rešitev zavrača in vztraja pri prevzgoji voznikov. Eva Kovačec, dopisnica z Dunaja I Prometne nesreče v predoru Karavanke V predoru Karavanke se je v desetletnem obdobju njegovega obratovanja zgodilo nekaj prometnih nesreč, dve celo s smrtnim izidom, do požara ali hujših nesreč pa ni prišlo. Prva težja nesreča se je zgodila leta 1996, ko se je zaradi prevelike hitrosti vozilo prevrnilo in treščilo v steno predora. V času sanacije predora sta se dogodili dve prometni nesreči. Vinjeni voznik se je ob zapori zaletel v spredaj vozeči avtobus in umrl. Na zapori čakajočega voznika pa je zadela srena kap. V letu 1999 je voznica zapeljala na nasprotno stran vozišča in treščla v težko vlečno vozilo, ki se je zagozdilo ob steno predora. Zagotavljanje varnosti Predor Karavanke je opremljen z zelo sodobno opremo: po celotni dolžini je nadzorovan z video sistemom, obratovanje predora se vodi in nadzoruje iz komandnih centrov, izmenično :z slovenske in avstrijske strani. Krmiljenje prometa poteka s pomočjo daljinsko vodenih semaforjev, spremenljivih prometnih znakov in je avtomatsko, lahko pa je tudi ročno in po predhodno določenem programu - denimo v primeru požara ali vzdrževalnih del. V predoru delujejo neprekinjene radijske zveze, namenjene vzdrževalcem, policiji, gasilcem in reševalcem. Predor je opremljen tudi s protipožarno zaščito -z linijskimi, optičnimi in ročnimi javljalniki požara - s prečnim prezračevanjem itd. Projektirana in vgrajena varnost v predoru Karavanke je zagotovljena s sistemom nadzornih in varnostnih naprav: klica v sili, sistema za javljanje požarov, sistema prometne signalizacije, sistema video nadzora, radijskih in telefonskih zvez, sistema za nadzor zraka in prezračevanja. VNUK 16. avgust 2001 AKTUALNO DOMA 3 V Apačah, pri Gradu in v Turnišču Dokležovje Slovesno ob Marijinem prazniku Prekmurskemu velikanu v spomin V Pomurju imamo tri cerkve, posvečene Mariji Vnebov-zeti: v Apačah, pri Gradu in v Turnišču. Odkar je 15. avgust ne le cerkveni praznik, ampak tudi dela prost dan, je v omenjenih krajih še posebno slovesno. Tako je bilo tudi včeraj. Pri Gradu, kjer te dni praznujejo občinski praznik, so začeli z obredi v torek, ko je bila ob 18. uri spoved, ob 19. uri pa maša, ki jo je daroval novi dekan murskosoboške dekanije Martin Voroš, sicer župnik pri Sv. Juriju v Prekmurju. Včeraj pa so bile svete maše ob 6., 7.30, 8.45 in 10. uri. Darovali so jih: domači župnik in duhovniki iz sosednjih župnij, osrednje bogoslužje ob 10. uri pa je vodil in imel tudi nagovor gostujoči duhovnik magister Silvester Fabijan, sicer župnik v Ihanu. Verniki graške župnije so cerkev lepo okrasili z rožatpi in venci, ki so jih sami spletli. Obredov in proščenja se je udeležilo veliko ljudi. Tudi evangeličani in pripadniki drugih verskih skupnosti so se pripeljali. Žal je v središču Grada, v tako imenovani Purgi, premalo prostora, zato so bili avtomobili parkirani na serpentinasti cesti vse do gornjega dela Grada in (na drugi vpadnici) tja do Belega križa pri Kruplivniku. V Apačah so imeli v torek ob 19. uri običajno dnevno mašo, ki pa se je udeležilo veliko več vernikov kot druge dni. Včeraj so bile maše ob 8., 10. in 19. uri. Osrednja slovesnost je bila ob desetih, vodil pa jo je Franc Ha-las, sicer župnik na Kobilju. Apaško cerkev so že dan pred slovesnostmi okrasili z rožami in venci, ki so jih spletli v štirih krajih župnije. V Apačah bo večja slovesnost spet 16. septembra, ko bodo blagoslovili obnovljen in nanovo prekrit zvonik. Cerkev Marije Vnebovzete v Turnišču je eno od najstarejših svetišč v Sloveniji in tudi cilj romarske poti. Tja prihajajo ne le s prevoznimi sredstvi, ampak tudi deset in celo več kilometrov peš. S slovesnostmi so začeli že v soboto, 11. avgusta, iti so trajale vse do včeraj, ko so bile maše: prva kmalu po polnoči, ko so prišli (nočni) romarji (daroval jo je novomašnik p. Marjan Maučec); naslednje pa so bile ob 5., 6. 7., 8. (madžarska) in 10. uri. To osrednjo slovesnost je vodil ob somaševanju več drugih duhovnikov škof Jožef Smej. Cerkev je bila nabito polna, množica vernikov pa je obred spremljala zunaj prek zvočnikov. Nekdo je izračunal, da je bilo včeraj v Turnišču okrog deset tisoč vernikov in drugih obiskovalcev. Med slednje lahko štejemo tudi prodajalce bižuterije in raznih uporabnih predmetov. Nihče tudi ni mogel ostati žejen in/ali lačen, ko pa je bila tako bogata gostinska ponudba. Včeraj sta bili maši še ob 17. in 19. uri. V prazničnih dneh so imeli v Turnišču tudi posebna srečanja staršev, mladine, zakoncev, ovdovelih, samskih... Tako kot v mnogih drugih cerkvah na Slovenskem, so tudi v vseh treh omenjenih pomurskih cerkvah obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji. Prvič so to sicer storili 15. avgusta 1992. leta. Del vsebine posvetila se glasi: «... Ti si tudi naša mati; tvoja materinska roka nas je varovala So v Petišovcih razbijali Evropo? Črnih halj ni bilo Društvo ustvarjalne mladine Lendava je ponudilo prostor za poletni tabor mladih iz različnih držav, glavni organizator pa je bilo gibanje Globala iz Ljubljane etišovci so te dni kraj, okrog katerega se vrti skoraj pol Evrope. Po navedbah določenih italijanskih krogov naj bi namreč prav tam nastali načrti za demonstracijsko delovanje protiglobalizacijskih skupin med srečanjem skupine G-8 v italijanskem mestu Genova. Po navedbah italijanskega časopisja so prišli na poletni tabor v Petišovce tudi člani tako imenovane skupine Črne halje, ki je bila v Genovi še posebej aktivna pri razbijanju bančnih in trgovskih izložbenih oken. Je vse to res? Vojko Balantič, predsednik Društva ustvarjalne mladine Lendava, ki je bilo soorganizator omenjenega srečanja, nam je povedal, da so v Petišovcih, v pro- skozi vso zgodovino. Tebi izročamo sami sebe, da bi v molitvi in pokori spreminjali svoja srca. Tebi izročamo naše družine, da bi bile odprte za življenje in bi mladim odkrivale duhovne vrednote ... Tebi izročamo naše rojake po svetu, da bi ostali zvesti storih nekdanjih term (od 1. maja jih ima v najemu njihovo društvo), res pripravili javni shod. Potekalo je od 4. do 8. julija, udeležilo pa se ga je okrog 80 mladih Bogu in svoji domovini. Tebi, naša mati, se danes vsi skupaj posvetimo. Sprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči svojemu sinu Jezusu, našemu Odrešeniku, ki živi in kraljuje vekomaj.« Včerajšnji dan pa ni bil samo verski praznik, ampak tudi dan, iz Avstrije, Nemčije, Italije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Danske, ZDA, Kanade, Švedske ter Slovenije, in to večinoma predstavniki določenih protiglobalizacijskih skupin oz. gibanj. Kakšen bo program njihovega srečanja, so se dogovorili že več mesecev prej in ga javno objavili, z njim pa so seznanili tudi lokalne oblasti v Lendavi in policijo. Na srečanju oziroma shodu, ki so ga poimenovali Poletni tabor odprtih meja, so največ govorili o problemu državnih meja, ki omejujejo svobodo gibanja, ilegalnih prebežnikih, pojmu nacionalne države in univerzalnega državljanstva. In res je tudi, da so se pripravljali na srečanje G-8 v Genovi, in sicer tako, da so proučevali, kako potovati tja, katere poti ubrati, kje bi bilo najbolje prespati. Nekateri so si izdelovali tudi lasulje in maske. Vse to pa je potekalo dokaj mirno in na kulturni ravni, tako da o kakšnem sprejemanju ko so se ljudje tudi drugače družili. V mnogih družinah v Apačah, pri Gradu in Turnišču so imeli ta dan tudi goste (sorodnike od blizu in daleč, botre, prijatelje ...), ki so jih dobro pogostili. Š. S.i načrta za »bojno delovanje« v Genovi ni govora. Nikakor tudi ni res, da bi bili na tem shodu pripadniki gibanja Črne halje. Komandir Policijske postaje Lendava Iztok Trček nam je potrdil, da so bili seznanjeni s programom tega javnega shoda, da so ga tildi spremljali in da niso zaznali ničesar takšnega, kot navajajo italijanski viri. Očitno je torej, da se želijo Italijani kar najbolj otresti svoje krivde in posledic neredov na demonstracijah v Genovi, tako da bi bila grešni kozel pravzaprav majhna sosednja država Slovenija. Upajmo, da bodo naši državni organi ustrezno ukrepali, če že niso. Jože Graj ■ Vojko Balantič: »Naše društvo je ponudilo oziroma zagotovilo prostor za mednarodni Poletni tabor brez meja. S tem smo želeli narediti predvsem dobro promocijsko potezo. Bil sem skoraj ves čas zraven in lahko trdim, da ni bilo govora o nobenem razbijanju v Genovi. Tudi nobene »črne halje« nisem opazil.« Indip Lendava z novim vodstvom adzorni svet družbe Indip Lendava je imenoval na julijski seji za direktorja družbe za dobo petih let Kavdija Noviča. Slednji je prevzel vodenje družbe dvajsetega ju- lija, saj je bila prejšnja direktorica Nataša Hozjan upravljanje podjetja pripravljena prevzeti le za določen čas. Podjetje je vodila od decembra, avgusta pa se je vrnila na Feniks. Lastniki pričakujejo od novega direktorja pozitivno poslovanje, to je po polletnih rezultatih Hozjanovi uspelo doseči, ter pridobitev novih in trdnih poslovnih partnerjev. Glede na lastniško strukturo družbe so po junijski skupščini novi člani nadzornega sveta predsednik Danilo Šipoš, ki je tudi predstavnik zaposlenih, ki imajo petinštiri-desetodstotni lastniški delež, dr. Štefan Ščap iz Feniksa, ki ima trideset odstotkov, in Vili Baša iz Pomurske banke. Ker je Indip v večinski lasti zaposlenih, predsednik nadzornega sveta pa je tudi predstavnik sveta delavcev in sindikata, je za upravo podjetja pomembna tudi njihova zahteva, to pa je ohranitev zaposlenosti in izpolnjevanje panožne kolektivne pogodbe. M. H. ■ Ivan Jerič, narodni buditelj, kanonik, Maistrov borec, generalni vikar za Prekmurje, to je podnapis na spomeniku temu prekmurskemu velikanu v njegovi rojstni vasi v Dokle-žovju. Krajevna skupnost Dokležovje in občina Beltinci se tako hočeta na simboličen način oddolžiti temu velikemu sinu naše Krajine za več-desetletno zamolčanje njegovih zaslug za našo pokrajino. Ivan Jerič je bil rojen 4. junija 1891 v Dokležovju, v družini, ki je bila narodno zelo zavedna. Ta je vcepila Ivanu ljubezen do slovenstva, ki ga je spremljalo v vsem njegovem življenju in delovanju. Skozi mladost se prebija z izredno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo. Že v njegovem zgodnjem narodnostnem in političnem delovanju je mogoče opaziti izredno prefinjenost in nepopu-stljivost v boju za narodnostne in druge pravice Slovencev na levem bregu Mure. Ne popušča pod raznimi pritiski, ne ustraši se smrtne obsodbe, preganjanja s strani Madžarov in nerazumevanja nekaterih njegovih sonarodnjakov. Že kot zrel mož konča gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano in teološki študij v Mariboru ter prejme 29. junija 1924 ma šniško posvečenje. Na novi maši mu pridiga duhovni velikan Jožev Klekl st. Kot duhovnik je imel izreden občutek za ljudi. Znal je priskočiti na pomoč v vsaki stiski, bodisi kot duhovnik ali tudi kot poslanec Slovenske ljudske stranke v beograjski skupščini. Tu je zlasti vidria njegova zasluga za popdlrio gimnazijo v M. Soboti, za vzpostavitev okrožnega sodišča v M. Soboti, za posredovanje sezonskega dela v Nemčiji in Franciji, za pravično razdelitev agrarne zemlje in še bi lahko naštevali. Pomembno vlogo je odigral tudi v času druge svetovne vojne, ko je dajal s turniškimi shodi ob velikih praznikih, predvsem ob vel-ki mesi, ton narodni zavednosti s prirejanjem.dramskih del v slovenščini in velikimi shodi v domačem slovenskem jeziku. Po osvoboditvi pa je bil kot toliko drugih zavednih Slovencev zaprt in šikaniran s strani nove oblasti, vendar do konca pokončen mož, veliki Slovenec in veliki duhovnik, zato se je treba zahvaliti vsem, ki pripravljajo veliko slovesnost v soboto, 18. avgusta, v Dokležovju. Postavitev doprsnega kipa je samo majhen delček zahvale temu pokončnemu možu, morda pa bo v prihodnosti po njem poimenovana tudi kakšna ulica... LOKALNA SCENA 16. avgust 2001 VESTNIK Občina Gornji Petrovci praznuje V znamenju četrtega občinskega praznika Častni občan župnik Ivan Camplin ljub počitniškemu času so sklicali v Gornjih Pe-trovcih sejo občinskega sveta. Ker je bila večina svetnikov doma, ni bilo nikakršnih problemov z zagotavljanjem sklepčnosti. Na seji so se najprej dogovorili o podrobnih pripravah na praznovanje četrtega občinskega praznika od 11. do 18. avgusta. Kot je znano, je datum občinskega praznika 18. avgust, ko je pred 67 leti v Ženavljah pristal stratosferski balon. Tako kot lansko leto, se bodo tudi letos v tem času zvrstile številne prireditve. V ta namen je predložil odbor za izvedbo občinske proslave ter za urejanje celostne podobe občine Gornji Petrovci svetnikom podrobnejši program. Tako so v Neradnovcih že organizirali slovesnost ob otvoritvi prenovljenega igrišča s spremljajočimi funkcionalnimi objekti, ob tej priložnosti pa je bila tekma v malem nogometu med domačimi ekipami. Skupaj z lovsko družino so pripravili v Križevcih tekmovanje v streljanju na glinaste golobe ter piknik in zabavno srečanje. V Šulincih pa so zgradili most čez potok Merak. Prireditve se bodo nadaljevale 16. avgusta ob 15-30 s srečanjem upokojencev in starejših občanov nad 70 let na nogometnem igrišču v Stanjevcih. Pripravljajo pester kulturni program in pogostitev z družabnim srečanjem. Letos bo še slovesnejše zaradi pobratenja z občino Odranci. Slovesna seja občinskega sveta bo 18. avgusta ob 13. uri, povezali pa so jo z otvoritvijo slačilnic in nogometnega igrišča KMN Stanjevci. Celotna slovesnost bo pod šotorom, kjer se običajno zbere večje število ljudi. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja v okviru projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista ter najvišja občinska priznanja, o čemer je sklepal občinski svet na predlog komisije za nagrade in priznanja. Častni občan bo postal župnik Ivan Camplin iz Martinja, ki bo kmalu praznoval 90-letnico življenja, kajti ogromne so njegove zasluge za ohranjanje slovenske besede v Porabju. Zlato plaketo bodo podelili Osnovni šoli Gornji Petrovci za 40-letnico uspešnega delovanja, srebrno plaketo pa bo dobila Zdravstvena postaja Gornji Petrovci. Diplome dobijo predsednica Turističnega društva Gornji Petrovci Marija Došen za promocijo občine, firma KOV-LES Evgen Korpič iz Šulinec za izvirnost pri oblikovanju avtobusnih čakalnic, panojev in košev v istem stilu in Bojan Jandrašič iz Murske Sobote, trener številnih selekcij Nogometnega kluba Lesoplast Križevci. Milan Jer še ■ nosti Mladi na podeželju in EU Velike stvari se rodijo iz entuziazma prenovljenih prostorih gradu pri Gradu je pripravila graška mladina okroglo mizo o mladih na podeželju v Evropski uniji, pogovarjali so se o tem, kakšne so pred-in kakšne pomanjkljivosti mladine, ki živi na podeželju, in tiste, ki živi v mestu, ter kaj bo dobrega prinesla mladim vključitev v Evropsko unijo. Življenje mladostnika na podeželju se v marsičem razlikuje od življenja mladostnikov v urbanih naseljih, v igri je več nalog in opravil, po drugi strani pa je manj možnosti za skrenitev na napačno pot. V okviru mednarodne izmenjave mladih so sodelovali tudi mladi iz Slovaške in Avstrije. Mladina in EU »■Edina razlika je v tem, da so se za mladino z EU odprli novi Mladi v EU sicer imajo nekaj več možnosti in sredstev za delovanje, kljub temu pa se vsi ukvarjajo s podobnimi težavami. skladi. Avstrijska država nima več finančne odgovornosti, mladinsko kulturo pa bolj uravnava Bruselj kot naša država. Problem a Španovi domačiji v Moščancih so se sestali župani osmih goričkih občin, da bi javnosti prek no vinarjev predstavili razmere, ki bijejo plat zvona: na Goričkem je vedno manj vode oziroma je kronično primanjkuje. Vsak od županov (Viktor Voršič - Cankova, Franc Šlihthuber - Gornji Petrovci, Daniel Kalamar -Grad, Jožef Škalič - Kuzma, Franc Cipot - Moravske Toplice, Ludvik Novak - Puconci, Janko Halb - Rogašovci in Aleksander Abraham - Šalo-vci; manjkal je le hodoški župan Ludvik Orban) je predstavil probleme v svoji občini in vizijo, kako bi se dalo stvari rešiti. Tako so ob koncu sprejeli sklep o podpori projekta celovite vodooskrbe Goričkega in o gradnji skupnega vodovodnega sistema. Koordinacijo bodo skupno vodili župani občin Puconci, Kuzma in Gornji Petrovci, o problematiki pa bodo poskušali čimprej obvestiti poslance in Državni zbor ter organizirati razgovor na ustreznem ministrstvu, ki naj bi stroške gradnje vključilo v svoj proračun. Brez tega bo namreč investicija nemogoča, saj jo je puconski župan Ludvik Novak ocenil na 12 milijard tolarjev! In če smo že pri poslancih, največ kritik na njihovo odsotnost (povabljeni so bili namreč Geza Džuban, Andrej Gerenčer in Feri Horvat, pa ni bilo nobenega), čeprav so uradno na dopustu, je imel rogašovski župan Janko Halb. Izdelavo študije izvedljivosti celovite rešitve problematike oskrbe z vodo na Goričkem je že izdelala Razvojna agencija Sinergija, njeni rezultati pa bodo znani do konca leta. V študiji je zapisano, da Goričko zajema 104 naselja z okoli 28 tisoč prebivalci, vendar se po podatkih iz leta 1996 okrog 50 od pri sofinanciranju pa je, da si Evropa prizadeva za različne projekte, ne pa za vzdrževanje mladinskega centra in njegove infrastrukture, ki se je razvila s sredstvi Evropske unije,« so povedali predstavniki iz Avstrije. Omenili pa so tudi konzervativnost vlade v Avstriji, ki ne podpira mladinskih ustanov, zato pa so vprašanje mladine videli v tem, da bi se morale v njihov napredek in razvoj vključiti vse ustanove, od države do lokalne skupnosti, in si prizadevati za Ali se Trontelj moti? Alarmantni klic z Goričkega: vode ni! Gradnja skupnega vodovodnega sistema po študiji Sinergije Vsi župani na Španovi domačiji so se strinjali, da bo gradnja skupnega vodovodnega sistema brez velikega deleža državnega denarja nemogoča. Brez tega pa vodi pot Goričkega v - katastrofo! Foto: T. K. stotkov ljudi oskrbuje s pitno vodo iz lastnih vodnjakov, ki so brez vsakega nadzora oz. kontrole kakovosti pitne vode. Tudi v skupnih zajetjih se giblje v nekaterih občinah delež bakteriološko oporečnih vzorcev vode do 69, delež kemično oporečnih vzorcev pa do 68 odstotkov. Da se stanje drastično slabša (tudi zaradi suše), je potrdil tudi direktor Komunale Mirko Šab-jan, ki je povedal, da v poletnih mesecih skoraj več ne morejo zadovoljiti potreb Goričancev po vodi. Lani je bilo prepeljanih pet tisoč kubičnih metrov vode, to je bilo registrirano, čeprav je dobro mladine. Mladi iz Slovaške in Slovenija pa so dodali, da vidijo priložnosti z EU predvsem v tem, da bo takrat več možnosti za študij, še posebno v drugih državah, več dostopa do različnih informacij, več možnosti za uporabo novih tehnologij, mladi bodo še bolj motivirani za učenje drugih jezikov. Mesto nasproti podeželju Predstavniki iz Avstrije so povedali, da se problematika mladih v državah Evropske unije ne razlikuje bistveno od tistih, ki ne živijo v teh državah. Tisti, ki živijo nekaj kilometrov iz Gradca, imajo manj možnosti za različne dejavnosti, ki potekajo v različnih mestih, zato tudi mladi iz Avstrije, ki živijo v bližini Maribora, hodijo v to mesto, kjer je več prireditev in dogajanja. Slovaki, ki prihajajo iz mesta, pa so povedali, da so največji problem njihovih mladinskih društev finance, saj nimajo dovolj sredstev, da bi izpeljali vse projekte, ter tudi nimajo potrebnih prostorov in infrastrukture, da bi lahko potekale vse aktivnosti. Opozoril je tudi na probleme z jezikom. Na podeželju je zato vedno več starejših ljudi in zato tudi vedno večja razlika med podeželjem in mestom. Ugotavljajo, da veliko mladih odhaja s podeželja v mesta na študij in se več ne vračajo. Poleg tega so opozorili, da tudi mladi na vasi niso tako povezani, kot so bili nekoč. Mladi v mestih imajo več možnosti. Po drugi strani pa ima mladina na podeželju manj negativ bilo po njegovem mnenju neregistriranih prevozov še dvakrat več. Sedaj znaša maksimalna poraba vode ob konicah 300 litrov na sekundo. Na pomemben podatek pa je opozoril župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber: »Nekoč so vse nevihte prihajale iz smeri Babjega kota. Danes ni več tako in dež v glavnem odide bolj v smeri Gornje Radgone in Prlekije, prek Alp pa pride le malo padavin. Ni res, kar govorijo meteorologi, da bo ,dež zajel vso Slovenijo’. Pri nas je letos doslej deževalo namreč samo dvakrat.« Tomo Koleš I nih vplivov in kakovostneje lahko preživi prosti čas. Inteligenca odhaja s podeželja Oglasil se je tudi graški župan Daniel Kalamar, ki je postavil vprašanje, kako bi lahko zadržali mlade na vasi, kako ohraniti stike z mladino, ki se šola, da bi se le-ta vrnila na podeželje ali se s svojim znanjem povezala s podeželjem, kajti prav inteligenca je pogoj za razvoj in napredek podeželja. Podeželje in mesto se lahko izenačita le, če se inteligenca vrne. Pri Gradu si prizadevajo, da bi ponudili možnosti in da bi mladi in inteligenca tu videli priložnosti. Te možnosti bodo razvijali skupaj z Evropsko unijo. Imajo prostore, lahko povejo, da imajo tudi denar, podpira jih Evropska unija, upajo le, da bo prišla nova generacija, ki bo znala izpeljati njihove načrte. Sicer pa se vsaka velika stvar naredi iz entuziazma. Na vprašanje, zakaj so mladi tako apatični, pa so odgovorili, da je problem v inspiraciji, v brezplačen in prostovoljnem delu, vedno več mladih pa raje gleda na lastne interese in raje skrbi samo zase kot za skupni razvoj vseh mladih. A. Nana Rituper Rodež ■ VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje za informiranje, d d, arh. Novaka 13, M. Sobota Legalizacija športnih in drugih objektov a prvi pogled se zdi skoraj neverjetno, da so morala miniti skoraj štiri leta, preden je vlada končno vendarle potrdila sklep o ugotovitvi usklajenosti predloga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega pla na občine Radenci z obveznimi izhodišči sestavin planskih aktov Republike Slovenije- Če vemo, da so morale strokovne službe Urada za prostorsko planiranje RS od vseh ministrstev pridobiti številna potrdila in soglasja, ki se nanašajo na področja poselitve, kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, rudarstva, naravne in kulturne dediščine, varstva okolja, cestnega, kolesarskega in železniškega omrežja, energetike in obrambe, se ne kaže posebej čuditi takšni kasnitvi. S tem je v bistvu prižgana zelena luč za nov prostorski plan radenske občine, ki omogoča spremembo namenske rabe prostora. Predvsem gre za širitev ureditvenih območij naselij oziroma stavbnih zemljišč, dopolnitev zasnove energetskega omrežja ter zasnove vodnega gospodarstva in sanacij pa tudi za spremembe in dopolnitve zasnove naravne in kulturne dediščine ter urbanistično zasnovo Radenec. Na ta način so dane možnosti za legalizacijo Športno-rekrea-cijskega centra Slatina in gradnjo igrišča za golf, v ta okvir pa spadajo tudi gradnja igrišč pri Osnovni šoli Kapela in nekateri drugi posegi, s katerimi bo omogočena gradnja nekaterih novih zasebnih investicij, zato v občini Radenci sedaj z optimizmom zrejo v prihodnost. Tako naj bi začeli že letos z ureditvijo vadišča za golf, prihodnje leto pa predali namenu novo igrišče za golf, ki se bo raztezalo na površini okrog 50 hektarjev od Zdravilišča Radenci proti Ljutomeru, zato je upravičeno pričakovati, da bo omenjeni prostorski plan potrdil tudi radenski občinski svet na septembrski seji. Milan Jeršel «NK 16. avgust 2001 LOKALNA SCENA 5 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Ob visokih zneskih in nerealnih podatkih jim je zavrela kri S prvo odmero nadomestila v Sv. Juriju ob Ščavnici precej težav adomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ureja zakon o stavbnih zemljiščih, ki predvideva plačevanje nadomestila od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč. Večina občin ima urejeno plačevanje od zazidanih, v občini Sv. Jurij ob Ščavnici pa so za plačilo predvideli še nezazidano stavbno zemljišče, ki predstavlja parcelno številko s parcelo, na kateri je mogoče graditi hišo. Pred kratkim so občani Sv. Jurija ob Ščavnici prejeli prvo odmero za leto 2000, ob čemer se je pojavilo nemalo zapletov in nerazumljivih zneskov, ob tem pa veliko ogorčenje med ljudmi. Največ pritožb je bilo glede hišne številke, saj so ljudje dobivali odločbo o odmeri za sosedovo hišno številko, nekaj je tudi primerov, ko so dobili vsi solastniki odmero za isti objekt in podobno. Za boljše razumevanje je treba pojasniti: nadomestilo je odmerjeno na podlagi podatkov površin stanovanja ali poslovnega prostora oz. nezazidanega stavbnega zemljišča, komunalne opremljenosti, števila točk in vrednosti točke. Število točk je odvisnih od lege objekta oz. zemljišča, bližine različne infrastrukture in podobnih kriterijev, vrednost točke pa znaša po omenjenem odloku 0,3 tolarja. Odločba o odmeri nadomestila se praviloma izda večinskemu lastniku oz. enemu od lastnikov, če jih je več v istem deležu, zavezanci za plačilo pa so neposredni uporabniki (lastniki, najemnik ali imetnik pravi- ce uporabe). Na občini so v ta namen sestavili anketo oz. poziv, v katerega so morali občani vpisati podatke o površini. Kdor ni vrnil izpolnjenega poziva, se mu je zaračunal pavšal za 200 m2 zazidanega stavbnega zemljišča, za 2000 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča (to so pozneje na občini znižali na 100 m2), za poslovne površine pa 70 m2. Upravičena nejevolja občanov? Občanka, ki želi ostati neimenovana, pravi, da je poslala izpolnjen anketni list, vendar ga zdaj nikjer ni, zato je dobila za hišo pavšal 200 m2, prav tako pa je dobil za isti objekt odmero še njen mož (čeprav bi jo moral dobiti le eden), poleg pa še za hišo na parceli, ki so jo že porušili, to pa naj bi menda skupno znašalo 700 m2 oz. 62.000 tolarjev, v resnici pa ima njuna hiša površino 160 m2. Sama je dobila odmero še za poslovni prostor, kjer jo najbolj moti, da so v istem objektu trije poslovni prostori, od katerih je le ona dobila precej višji izračun točk, preostala dva sta dobila enak znesek in njeno skupno plačilo znaša 30.000 tolarjev, to pa pomeni skoraj sto tisoč tolarjev na eno družino. Občanka še dodaja, da se boji, da bodo podatki vsako leto enaki in temu primerno tudi višji znesek, zato je vložila pritožbo. Helga Vamberger od Sv. Jurija ob Ščavnici pravi, da je prav tako oddala anketni list za 56 m2 veliko najemniško stanovanje, vendar odmere zanj ni dobila, pač pa za bližnji bife v višini 14.000 SIT. Za stanovanje je dobil odmero njen sin, ki živi pri njej, in sicer pavšal za 200 m2, to pa prav tako znaša pribl. 14.000. Vambergerjeva je nad zneski presenečena in precej ogorčena, saj ji ni jasno, od kod bo vzela denar za plačilo nečesa, kar sploh ni njeno. Boris in Irena Voršič od Sv. Jurija ob Ščavnici sta prav tako vložila pritožbo, saj sta dobila oba za isti objekt pavšal za 200 m2, s tem da je pri ženi naslov odmernega predmeta pravilen (Ul. Bratka Krefta 36), pri možu pa je naslov odmernega predmeta s hišno številko 38, poleg tega pa sta dobila za isti objekt različen izračun točk. S poslovnimi prostori, ki so v moževi lasti, sta tako dobila plačilo v višini 26.000 tolarjev (realna površina njune hiše je 78 m2, izračun pa je za 400 m2). Obrazložitev DURS-a in občine Občani so se veliko pritoževali čez davčno upravo v Gornji Radgoni, ki je odločbe o odmeri pošiljala, vendar pa po besedah predstavnice DURS-a v Murski Soboti Vlaste Temlin izvajajo samo storitev odmere, vse podatke pa jim posreduje občina. Za občino Sv. Jurij ob Ščavnici so izdali 1025 odločb za fizične osebe in 27 za pravne osebe, od tega je bilo 63 pritožb, ki so jih poslali nazaj na občino, kjer bodo stvar pregledali in poslali obrazložitev. Pritožbe so občani pošiljali na DURS in pri tem plačali 3200 tolarjev upravne takse, plačnikom pa so menda na uradu rekli, da naj bi bile le-te rešene v roku enega do dveh let. Temlinova še dodaja, da imajo nasploh z nadomestilom za stavbna zemljišča precej pritožb, vendar pa pritožba plačila ne zadrži. V primeru, da bo pritožba upravičena, bodo plačniki dobili vrnjen znesek z zamudnimi obrestmi in znesek za pritožbo (DURS bo izdal novo odločbo, na kateri bo obračunana razlika). Peter Brumen, samostojni strokovni delavec, ki je bil odgovoren za to področje na občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pravi, da ljudje sploh niso vedeli, katera nezazidana stavbna zemljišča imajo, največja napaka pa je bila, da se večina občanov ni odzvala na poziv, kajti če bi takrat sporočili, da so v pozivu napačni podatki, bi se le-ti takoj popravili. Za tovrstno situacijo je menda šlo tudi pri občanki Vambergerjevi, ki naj bi prejela na svoj naslov poziv za poslovne prostore, ker pa teh nima v lasti, pač tega ni izpolnila oz. vsaj sporočila na občino. V poslovnem registru je namreč navedeno, da je poslovna dejavnost registrirana na hišno številko 24 in na podlagi tega so poslali poziv ter pozneje odmero. Kljub vsemu pa Brumen priznava, da je prihajalo do napak, kajti občina je vse pozive predala firmi, ki je za njih vnašala podatke v računalnik, kjer je prišlo do napak pri prepisu. Kar pa se tiče očitkov, da morajo posamezniki plačevati nadomestilo za sosedovo hišo, pa je obrazložitev takale: v resnici ni odmerjena hišna številka, pač pa parcelna številka, vendar je DURS zahteval, da se pripišejo še hišne številke odmernega predmeta. Računalnik je tako avtomatsko zajel hišno številko, ki je bila najbližje parcelni številki, ki pa je bila velikokrat sosedova. Tukaj je napako naredila Geodetska uprava Gornja Radgona, ki je vnesla napačne koordinate hišnih številk, vendar je kljub temu odmera pravilna, ker je pravilna parcelna številka. Ker teh baz podatkov doslej še niso uporabljali, se je zdaj pojavil kup težav, zato je bolje, če se občani pritožijo oz. pri manjših zneskih sporočijo na občino, kjer bodo podatke popravili, da bodo potem dobivali točne izračune. Čeprav je denar od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča prihodek občine, ki naj bi pomenil obogatitev razvoja občine, pa marsikomu vendarle ni jasno, kako bo s skromnim prihodkom in majhno hišico plačal visoko nadomestilo, ki sploh ni odsev realnih podatkov, kajti pred koncem leta pride že druga odmera za leto 2001. Darja Tibaot ■ V Radgoni so prehodi za pešce redki, kot da bi jih plačali z zlatom Kako so štirje mladci merili cesto Poskušali bodo še naprej opozarjati na miren, a ironičen način i v navadi, da bi mladi skrbeli za probleme v mestu. V Gornji Radgoni že nekaj časa deluje internetna stran, _____na kateri lahko vsak, ki mu je kaj do svojega mesta, opozori na težave. Da pa ne bi ostalo zgolj pri dopisovanju prek interneta, in ker je treba zaspane prebivalce, ki se problemov lotijo le takrat, ko kdo stika po njihovem vrtu, prebuditi, so se uredniki spletnih strani pred dnevi odločili, da bi bilo dobro začeti tudi z akcijami na terenu. Ker mesto ob meji trenutno najbolj žulijo problemi v prometu, so se štirje mladci odpravili merit cesto. Natančno povedano, Nikolaj, Andrej, Vladimir in Dominik so se odločili, da bodo izmerili razdaljo med prehodi za pešce. In zakaj ravno med prehodi? Pred več kot mesecem smo že pisali o tem, da so jim delavci Cestnega podjetja Murska Sobota na zah . kina kier je bovoljeno prečkati cesto. Foto: J. Z. Del cestišča vzdolz gornjeradgonskega kina, ajei j tevo prometnega inšpektorja RS odstranili prehod za pešce pri občinski stavbi, češ da naj ne bi bil legalen. S tem so dali prednost težkim tovornim vozilom, ki si skozi mesto utirajo pot z vzhoda na zahod Evrope in obratno. Da bi ugotovili, ali je Gornja Radgo na res ena od tistih redkih mest, kjer lahko v njenem središču prečkaš neoznačeno vozišče, ne da bi te to kaj stalo, so fantje vzeli meter v roke, se podali na cesto in začeli meriti. V Zakonu o varnosti v cestnem prometu med drugim namreč piše: »Pešec mora prečkati vozišče in kolesarsko stezo na prehodu za pešce, če je to oddaljeno od njega manj kot sto metrov. Pešec ne sme prečkati vozišča izven prehoda za pešce, kadar sta smerni vozišči ločeni fizično ali ju ločuje neprekinjena črta.« Gornejradgončanov, ki so tistega vročega sobotnega dne pri hajali mimo, ni preveč zanimalo, kaj fantje počnejo. Cestarji pač merijo cesto. In kaj koristnega, kar bodo verjetno meščani s pridom izkoriščali, so ugotovili. Razdalja med prehodoma pri avtobusni postaji in cerkvijo naj bi bila 253 metrov. Torej ostaja nekaj več kot petdeset metrov dolg pas, kjer je dovoljeno prečkati cesto. Ker pa je določen del cestišča med prehodoma označen s polno črto, se ta pas skrajša na 23 metrov vzdolž gornjeradgonske-ga kina. Vse svoje rezultate so fantje zapisali tudi na internetnih straneh. In glej, že se je našel mladenič, ki je na omenjenem mestu prečkal cesto. Ko ga je policist hotel denarno kaznovati, mu je ta razložil, kaj piše na internetni strani. Seveda, kot so mi povedali fantje, ni bil namen te akcije pokazati, kje se da prečkati cesto, ne da bi bil kaznovan, ampak opozoriti na to, da ima njihovo mesto neke vrsto črno točko. Takšne akcije, kot pravijo fantje, naj bi bile šele začetek opozarjanja javnosti, da je v njihovem mestu nekaj treba spremeniti. Poskušali bodo nadaljevati s podobnimi, saj menijo, da je na miren, a ironičen način mogoče zdramiti someščane in pri pristojnih organih vzbuditi vest, da bodo kaj ukrenili. , c. K.a Velika investicija gračke občine je končana slavnostnim prerezom traku, ki sta ga skupaj opravila župan občine Grad Daniel Kalamar ter predsednik vaškega odbora Vidonci in član občinskega sveta Štefan Bernjak, se je končala ena največjih investicij občine Grad: nova asfaltirana cesta skozi Vidonce. »Ni bilo lahko,« je priznal župan na otvoritvi. »Investicija je stala 120 milijonov tolarjev, to pa bi zmogli pokriti v dveh letih. Ker pa je bilo polemik o tem, kje naj se dela začnejo, med prebivalci spodnjega in zgornjega konca Vidonec veliko, smo se odločili, da izpeljemo investicijo v enem samem letu, za kar je bilo potrebno veliko odrekanja in razumevanja pri drugih svetnikih, zato vas prosim, da se na to vedno spomnite, ko boste hodili ali se vozili po tej cesti, vendar nam ni žal, ker vidim, da ste po stali enotni.« Obnovljena lokalna cesta Radovci-Vidonci-Otovci je dolga nekaj čez 8 kilometrov, župan pa je poudaril, da je bilo v preteklih štirih letih v občini asfaltiranih 27 kilometrov cest, to pa je več kot kdaj prej v zgodovini. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je imela graška občina ob svoji ustanovitvi kar 104 kilometre vaških in občinskih cest, od katerih je bilo asfaltiranih le 24 kilometrov. Ob otvoritvi so v kulturnem programu nastopili mladi vaščani Vidonec, dekleta iz noneta Lyndwa, največ smeha pa sta s svojim skečem 6 »vidonskem au-tobahnu« sprožila Lajči in Aran-ka. Tako kot v Kovačevcih, so bili gostje tudi tukaj povabljeni na zakusko, obe otvoritvi pa sta spadali v okvir praznovanja prvega praznika občine Grad. Tomo Koles, foto: T. K. ■ 6 GOSPODARSTVO 16. avgust 2001 ViSDIIK Borza V katero smer? a ljubljanski borzi vrednostnih papirjev smo opazili konec minulega in v začetku tega tedna padanje vrednosti najpomembnejših borznih indeksov. Vprašamo se lahko, ali je ta obrat kratkoročen ali pomeni dolgoročnejši negativni trend na borzi. Tako je izgubil SBI20 na teden 0,25 odstotka in trenutno znaša 1.920,7 indeksne točke. Indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX pa je pridobil dober odstotek in se je ustalil pri trenutni vrednosti 1.456 indeksnih točk. V uradni kotaciji so med najlikvi-dnejšimi delnicami največ pridobile delnice Intereurope, ki so objavile v minulih dneh svoje polletne rezultate. Dobiček v letošnjem polletju je znašal 761 milijonov. Pozitivni rezultati so tudi najbolj vplivali na rast omenjene delnice, s katero se je že trgovalo po 3.200 tolarjev. Poleg omenjene delnice so največ pridobile delnice Kolinske, Term Čatež in Pivovarne Union, maksimalni tečaj je znašal že 52.000 tolarjev. Največ pa se je trgovalo z delnicami Mercatorja, ki so dosegle maksimalni tečaj dobrih 15.800 tolarjev. Delnice obeh farmacevtskih družb beležijo zadnje dni negativne popravke, Krke v višini 0,36 odstotka pri trenutnem enotnem tečaju 26.919 tolarjev. Delnice Leka pa so se pocenile za poldrugi odstotek pri trenutnem enotnem tečaju 45.370 tolarjev. Večji negativni padci pa so pri delnicah Zdravilišča M. Toplice in Gorenja. Na prostem trgu so največ pridobile delnice Agrokombinata iz Maribora, 7,9-odstotno podražitev pa so zabeležile delnice holdinga Kmečke družbe, katerih zadnji enotni tečaj je znašal dobrih 9.000 tolarjev. Na trgu pidov so rasli tečaji Infonda Zlat,, Maksime in Kmečke družbe - investicijskega sklada. Torej prihodnji dnevi na borzi bodo zelo zanimivi, kajti trend je še zelo negotov. Štefan Kerčmar ■ Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 7. 8. 2001 do 13. 8. 2001 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 7.8.01 135.01 razlika v odstotkih 1 debije na trgu A Blagovno trgovinski center 1S.309.14 14'910,00 -261 Droga Portorož 38.679.00 38.500.00 -0.46 Gorenje V eleje 2.147.38 2.096.81 -2.35 Intereuropa Koper 3.050.00 3.140,00 235 Krka, tovarna zdravil, N ovo mesto 27.017.62 26.919.75 -0.36 Lei; razredA 46.078.13 45.370,36 -154 Luka Koper 3.034.93 3.04351 028 Mercator, poslovni center 15.439.05 15.327.07 -0.73 Petrol Ljubljana 22.156.92 22.159,88 051 Pivovarna L aško 4.444.50 4.445.78 003 Pivovarna Union 49.000.00 48.350.10 -1.33 Radenska 850,00 659.21 158 Sava 17.251.61 17.354.55 060 Zdravilišče Moravske Toplice 1.300.00 1.233,16 -5.14 delnice » OTC ■ G' • Državna. založba Sl oveni j e 3.274,90 3.004,00 ■8.27 Cinkarne Celje 13.471.07 13.465,66 -054 HeHosDomžsle 37.700.00 37.993,12 0.78 Kmečke DraJbs Holding 8.345,62 9.007,00 792 Kerna Puconci 3.000.00 3.000.00 0.00 Murales 814.64 814,64 000 obveznice naprostem trgu Sl. Odškodninski sklad2 .Izdaja 71,49 71.46 -0.04 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 109,84 108.41 -1.30 NFD1 99.36 98.12 -1.26 ZVONI 73.21 73.22 001 POMURSKAINV. DRUŽBA 1 114.46 11656 1.40 ZLATA MONETA 1 79.29 79.70 052 POKOJNINSKI BON 43.69 43.33 -0.82 MAKSIMA 1 47.05 47.09 009 INFONDZLAT 43,20 46.62 792 ID KMEČKA DRUŽBA 74.24 7251 -2.33 POMURSKA INV. DRUŽBA 1 33-.S6 34.05 027 INDEKSI Slovenski borzni indek$SB120 1.92557 1.920.73 -0.25 B trzni indeks obveznic BIO 108,44 109,48 096 Indeks delnic PID-ovPIX 1.444.10 1.458,98 103 Delničarji Pomurske banke za pripojitev k NLB Pomurske banke ne bo več Po novem divizija Nove Ljubljanske banke za Pomurje začetku letošnjega junija so delničarji Pomurske banke, Dolenjske banke in Banke Velenje na skupščinah glasovali o priključitveni pogodbi k Novi Ljubljanski banki. Potem ko so delničarji dolenjske in velenjske banke pogodbo potrdili, so jo delničarji Pomurske banke zavrnili. Za potrditev je takrat zmanjkalo le borih 0,88 odstotka glasov, saj je od navzočih predstavnikov 86,65 odstotka kapitala za pripojitev k Novi Ljubljanski banki glasovalo 74,15 odstotka lastnikov delniškega kapitala, za statusno spremembo pa je potrebna tričetrtinska večina. Zavrnitev priključitvene pogodbe je takrat presenetila tako vodstvo Pomurske banke kot tudi Nove Ljubljanske banke, saj je bilo mogoče po poprejšnjih dogovorih sklepati, da bo izid glasovanja uspešen. V Novi Ljubljanski banki so že takrat zatrdili, da neugoden izid glasovanja ne bo ustavil procesov pripajanja, in to se je zdaj tudi potrdilo. V Pomurski banki so minuli petek na skupščino ponovno uvrstili glasovanje o pripojitve-ni pogodbi Pomurske banke k Novi Ljubljanski, na seji, ki se je je udeležilo 40 delničarjev oziroma 93,31 odstotka celotnega kapitala banke, pa so vsi glasovali za pripojitev. Ker so k pogodbi o pripojitvi potrebna še nekatera soglasja, naj bi pogodba začela veljati 1. oktobra, hkrati s Pomursko'banko pa se bosta Novi Ljubljanski banki pripojili še Dolenjska banka in Banka Velenje. V Pomurski banki, ki bo po novem v okviru Nove Ljubljanske banke divizija za Pomurje, pravijo, da s statusno spremembo za komitente ne bo bistvenih sprememb, saj se bo delo nadaljevalo z enako vsebino v celotni poslovni mreži Pomurske banke v Pomurju. L. K. ■ Dvajset let Kompasa MTS v G. Radgoni Od zabojnika do obnavljanja spomeniško zaščitenih zgradb Radgonska podružnica Kompasa Mejni in turistični servis praznuje letos dvajsetletnico poslovanja v G. Radgoni in Pomurju ot podružnica delniške družbe Kompas MTS so poslovno in finančno kar uspešni; ukvarjajo se s špedicijo, menjalnico, gostinstvom in trgovino. O številkah direktor radgonske enote Drago Domanjko noče govoriti, pravi le, da je bilo zelo kritično takoj po osamosvojitvi, da pa je sedaj poslovanje takšno, da ne bo treba zmanjševati števila zaposlenih. Trenutno je zaposlenih 75 ljudi, čeprav jih je bilo 1995 že 106. Letos praznuje Kompas MTS v G Radgoni dvajsetletnico delovanja. 1981. leta so začeli tako, da so v zabojniku na mejnem prehodu v G. Radgoni odprli menjalnico. Ob koncu istega leta so obnovili prostore kavarne in v njej odprli »bistro« ter tja preselili tudi menjalnico. Skupaj z občinsko upravo so v naslednjem letu obnovili zgradbo na nasprotni strani v Kerenčičevi 14, kamor se je preselila menjalnica in kjer je še danes. 1984. leta so skupaj z občino do konca prenovili zgradbo v Kerenčičevi 11 in odprli Pivnico, ki postane po dodatni obnovi v letu 1987 nadvse priljubljen gostinski lokal z najboljšo ponudbo hrane v mestu in postrežbo na visoki ravni. Restavracija Pivnica postane vzor mnogim gostinskim’delavcem. Danes je ta objekt v klavrnem stanju - zaradi denacionalizacijskega postopka so lokal 1998 leta zaprli in zdaj že nekaj let čakajo na razumen dogovor z novim lastnikom. Sicer pa danes obnova zaščitenih zgradb ni več tako enostavna kot nekoč, trdi direktor Drago Domanj-ko: »Predpisi, najsi bodo spomeniškega varstva ali inšpekcijskih služb, so danes tako strogi, da prav dvomim, da bomo uspeli kaj narediti. Kar je bilo pred petimi leti še mogoče, je danes nemogoče - na dvorišču zaščitene zg- Prva nakazila državnih pokojnin logo za državno pokojnino je oddalo v Pomurju 1045 prosilcev, na murskosoboški enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa so že izdali okoli devetsto odločb, preostale pa bodo odposlali v naslednjih dneh. Upravičencem so bila nakazana že tudi prva izplačila, in sicer za nazaj, saj je pravica začela veljati s prvim januarjem, razen za prejemnike denarne pomoči po zakonu o socialnem varstvu. Državno pokojnino bodo upravičenci prejemali zadnjega v mesecu, torej tako, kot se izplačujejo vse druge pokojnine, znaša pa 26 tisoč in 487 tolarjev. Državna pokojnina se bo usklajevala z rastjo najnižje pokojninske osnove, ta pa z rastjo plač zaposlenih. Sredstva za državne pokojnine bo zagotovil državni proračun, pri izplačilih pa zaenkrat ni težav. Pravica do državne pokojnine je bila uzakonjena z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vendar so bili lani do nje upravičeni le prejemniki denarne pomoči kot edinega vira za preživljanje. Letos pa se je začelo šteti tako imenovano prehodno obdobje, to pa pomeni, da bo do dtžavne pokojnine upravičena leto mlajša generacija, letos torej stari 70 let in več, prihodnje leto pa starostniki pri 69 in tako do leta 2006, ko bo obveljal starostni pogoj 65 let. In kdo je upravičen do državne pokojnine? Do državne pokojnine so upravičene osebe, ki stalno prebivajo v Sloveniji in so v svojem življenju najmanj trideset let prebivale v Sloveniji ter niso upravičene do domače ali tuje pokojnine. Pomemben pa je tudi premoženjski kriterij, saj prihodki upravičenca ne smejo presegati premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. In prav zaradi čakanja na objavo Pravilnika o premoženju, ki je določil premoženjski cenzus, ki se upošteva pri dodelitvi varstvenega dodatka in tudi za državno pokojnino, so morali reševanje vlog in izdajo odločb za državno pokojnino odložiti za pol leta. Vlogo za državno pokojnino še vedno lahko oddajo tudi zamudniki, s tem da se bo pokojnina odobrila za nazaj, vendar največ za čas šestih mesecev od oddaje vloge. M. H. ■ Skupščina Mure o spremembi statuta Dopolnitev dejavnosti a 8. seji skupščine delniške družbe Mura, na kateri je sodelovalo 53,25 odstotka delniškega kapitala, so namenili osrednjo točko spremembi statuta podjetja. Znotraj družbe Mura so se namreč pojavile potrebe po opravljanju in registraciji novih dejavnosti, po Zakonu o gospodarskih družbah pa lahko podjetja opravljajo le tisto dejavnost, za katero so registrirana in imajo zanjo ustrezna dovdljenja. Delničarji so na skupščini soglasno sprejeli predlagano spremembo statuta, najpomembnejša med novimi dejavnostmi, ki jih bo podjetje registriralo na osnovi sklepa na tej skupščini, pa je znanstveno-raziskoval-na dejavnost. Če želijo v Muri pridobiti več sredstev iz naslova vla- dnih razpisov za tekstilno in oblačilno industrijo, morajo imeti registrirano tovrstno dejavnost ali pa se morajo posluževati storitev zunanjih razvojno-raziskoval-nih ustanov. Ker ugotavljajo, da imajo v podjetju kakovosten strokovni kader za opravljanje te dejavnosti, so se odločili, da jo registrirajo, hkrati pa so zaradi novih prodajnih možnosti še proizvodno dejavnost, storitveno pa so poleg znanstveno-ražiskovalne dopolnili še z nekaterimi drugimi področji. L. K. ■ radbe naj ne bi bilo gostinske ponudbe. Dokler je stanje takšno, kot je, je v redu, tudi če se vse podre in zaraste. Če pa hočeš kaj narediti, obnoviti, ie problem. Če se česa lotiš, so takoj problemi.« Skoda, kajti mestu Gornja Radgona prav danes, bolj kot kdaj prej, manjka kakovosten gostinski lokal z dobro ponudbo hrane in družabnega življenja; če pa bo kdo skrbel tudi za občasne kulturne prireditve, bo to še kako dobrodošlo. Zadnja obnova Kompasa v mestu G. Radgona je bila v drugi polovici devetdesetih let, ko so se lotili zahtevne obnove v Kerenčičevi 11 zaradi razširitve brezcarinske prodajalne, čeprav se je že takrat govorilo o zapi-1 ranju tovrstnih trgovin; upoštevali so vse razumne in nerazumne zahteve spomeniškega varstva in danes je ta zgradba prvi lep pozdrav za vse tujce, ki potujejo v Slovenijo čez gornjeradgonski mejni prehod. V dvajsetih letih je Kompas dodobra spremenil podobo mejnega prehoda in starega dela mesta - vsekakor na bolje. Bernarda B. Peček ■ Nafta in Petrol Skladiščili bi za državo aftna družba Petrol in Zavod za obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov sta julija podpisala pismo o nameri, v kateri sta se dogovorila o najemu Petrolovih skladiščnih objektov. Evropska unija namreč zahteva od Slovenije kot prihodnje članice zagotovitev devetdesetdnevnih zalog nafte in naftnih derivatov, ki jih zaradi omejenih skladiščnih zmogljivosti sedaj lahko ima za največ dvajset dni. Janez Lotrič, predsednik uprave Petrola, je s tem v zvezi za časopis družbe izjavil: »Odločili smo se, da bomo obnovili zmogljivosti v Račah in Zalogu, nato pa bi gradili v Serminu in Lendavi, kjer je sicer dovolj prostora in bi mogli hraniti celotno potrebno zalogo, vendar se ne da iz varnostnih in transportnih razlogov.« Glede na porabo bi morala imeti Slovenija okrog 550 tisoč ton zalog nafte in naftnih derivatov. Ali se nanašajo navedbe prvega moža Petrola na načrte o razširitvi rezervoarskih prostorov, ki so jo v posebni študiji pripravili v Nafti Lendava, ali pa petrolovci razmišljajo le v svojem imenu in o svojih projektih? V Lendavi namreč že imajo okoli 160 tisoč kubičnih metrov rezervoarskega prostora, s tem da je Nafta Lendava med ukrepi za sanacijo družbe del prodala Zavodu za blagovne rezerve in sedaj potekajo, kot je bilo dogovorjeno ob prodaji, postopki re-odkupa. Ob že zgrajenih rezervoarjih pa so si v razvojni službi Nafte kot enega od razvojnih programov zastavili tudi razširitev skladiščnih prostorov. Po pripravljeni študiji bi zagotovili še dodatnih 260 tisoč kubičnih metrov skladiščnih prostorov, tako da bi v prvi fazi zgradili tretjino načrtovanih zmogljivosti in v drugi pa še preostali del. Projekt so pripeljali že tako daleč, da so zaprosili za lokacijsko dovoljenje, a nadzorni svet o konkretni investiciji in izvedbenih planih še ni razpravljal. M. H. ■ VBHK 16. avgust 2001 POLETNA TEMA 7 Srečanje treh »vodnih« pri »električnem« mlinarju Mleli so dan in noč Za liter koruznega zrnja si nekoč dobil liter vina, danes pa? ripovedi in zgodbe o mlinih, mlinarjih... na reki Muri so lahko zelo raznolike. Vse pa imajo tudi nekaj skupnega: da so mleli noč in dan, če tega ni preprečevala višja sila, na primer zimska zmrzal ali spomladanske in poletne poplave, da niso uporabljali električne energije, temveč gredelj z vodnim kolesom (loputami), ki ga je vrtel rečni tok, njegovo vrtenje pa se je prenašalo na zobato kolo oz. na pogonsko gred v mlinu, da so lahko mlinarji lovili ribe brez dovoljenja sto metrov pred mlinom in sto metrov za njim, da... Poti so jih razdražile Mi smo te dni prisluhnili pripovedovanju treh Bistričanov, ki jih je življenje močno zaznamovalo z mlinarstvom na reki Muri, poti so jih sicer razdružile in dva izmed njiju popeljale daleč vstran. Najstarejši med njimi je 78-letni Ferdinand Markoja, ki si je našel svoj drugi dom na Novi Zelandiji; štiri leta mlajši od njega je Štefan Kolenko, ki se je izselil v Avstralijo (oba sta prišla te dni na dopust v domovino); Štefan Vučko jih ima štiriinšestdeset in še vedno dela v družinski oljarni na Gornji Bistrici. Svojo merico pa je pristavil zraven tudi današnji bistriški »električni« mlinar 53-letni Anton Kolenko. Zbrali so se pri njem, ______ Vlak ponuja številne možnosti potovanja in tudi počitnice na kolesu Potovanje malce drugače S kolesom in vlakom do Blatnega jezera? V dveh mesecih resda ne moremo" pričakovati čudežev, toda informacij o možnostih potovanja z vlakom primanjkuje Tudi v pokrajini ob Muri je kolesarjenje čedalje bolj priljubljeno, najsi gre za rekreativne, jubiteljske, upokojenske ali kar tekmovalne kolesarje Marsikdo si počitnic brez kolesa ne more predstavljati in bi svojega »konjička« najraje vzel kar s sabo. Sedaj je to mogoče, če se odloči za potovanje z vlakom. Nič več ni treba potovati z avtom najprej v Ljubljano ali Maribor in še e arn naložiti kolo na vlak. Zdaj lahko Prekmurci in Prleki storimo to ze na domačih postajah. Z odprtjem nove železniške proge smo dobili štiri nove povezave z Ljubljano in dve povezavi z Budimpešto (ter nazaj). Od 10. junija je mogoče priti v Pomurje tudi z vlakom v jutranjih urah (prej sta iz Ljubljane vozila le dva direktna vlaka v popoldanskih urah, »zeleni« in »pohorc«). Ob 7.25 odpelje iz Ljubljane vlak IC 247 in je v Ljutomeru ob 10.37, v Murski Soboti ob 10.54 in na Hodošu ob in to predvsem zato, da bi obudili spomine na mlinarske čase ter prispevali vsaj delček k ustvarjanju zgodovinske kronike. S tem so po svoje zaokrožili tudi letošnjo tradicionalno prireditev Mlinarski dnevi na Bistricah, ki je bila konec julija. In povedali so, da če bi imeli možnost, če bi bile takšne razmere kot nekoč, bi vsi še enkrat rade volje delali kot murski mlinarji. Kje so bili mlini in kdo je bil njihov lastnik? V nekem vizitacijskem zapisu na Madžarskem je mogoče zaslediti podatek, da je bil pri Bistricah mlin na Muri že leta 1629, naši sogovorniki pa so sicer želeli najprej »doreči«, koliko je bilo 11.23. Nova povezava je tudi vlak IC 245, ki odpelje iz Ljubljane ob 13 50 in prispe v Mursko Soboto ob 17.09; že znane povezave so ob 15.10 (IC 518) in ob 17.25 (IC 516). Prav tako je sedaj mogoče potovati v Ljubljano v popoldanskem oziroma večernem času, ob 12.31 in ob 19.16 uri, vlaka prispeta v Ljubljano ob 15.53 in 22.46. Prevoz potnikov, ki so potovali prek mejnega prehoda Ho mlinov na Bistricah pred drugo svetovno vojno in po njej, ob tem pa tudi, čigavi so bili. To naj bi predvsem najbolje vedela izseljena mlinarja Markoja in Kolenko. In res se še kar dobro spominjata, kako je bilo nekoč. Tako sta prepričana, da je bil prvi bistriški mlinar Karlin Smodiš, in to na levi strani toka Mure pri gornjem brodu. Tja se je potem iz Melinec preselili tudi mlinar Štefan Vučko (starejši); na desnem bregu pa je postavil mlin Smodišev brat Ignac, ki se je oženil na Moto. Pri srednjem brodu oziroma še prej na strugi, ki je nekoč tekla drugače kot danes (dobršen del precej blizu Dolnje Bistrice), pa je bilo pet ali šest mlinov. Lastniki niso bili vedno eni in isti, ampak so se v nekaterih primerih menjavali (zaradi prodaje). Tako lahko govorimo o Magdičevem, Ivkovem, Jakšičevem, Žižkovem, Kreslinovem, Kelen-čevem, Balažičevem, Kolenko-vem, Koroščevem, Grajevem, Markojevem, Ferdinandovem ter Golobovem mlinu. In morebiti doš od 10. junija do 31- julija, se je povečal za skoraj trikrat; junija jih je bilo 1610, julija pa te skoraj 3500 - priznati pa je treba, da so v večini madžarski potniki ter da je vlak na madžarski strani precej bolj poln kot na slovenski. Velja torej, da Prekmurci vlaka še niso sprejeli kot možnega potovalnega sredstva in da so premalo ob- Potnik mora sam naložiti in razložiti svoje kolo, pri tem mu pomaga sprevodnik ali manipulant, ki mora tudi odpreti vrata službeno-prtljažnega vagona ter potniku pokazati prostor za kolo. Potnik med vožnjo sam odgovarja za svoje spremljano kolo. Sprevodnik opozori potnika, da svoje kolo po namestitvi v službeno-prtljažni vagon zaklene. je še kdo, ki ga nismo omenili. Kako so mleli in koliko so zaslužili? Kadar je bil tok vode zadosti močan, so mleli neprekinjeno dan in noč. V enem mlinu so lahko v 24 urah zmleli okrog 500 kilogramov pšenice ali rži. Kmetovalci, ki so pripeljali k mlinu najmanj 150 kilogramov zrnja, so večinoma počakali (in pomagali pri delu), da so peljali domov moko. Za 100 kilogramov so dobili 60 kilogramov navadne moke, 10 kilogramov črne moke in 16 kilogramov otrobov. Deset kilogramov je šlo mlinarju, štiri kilograme pa so odšteli za »praši-no«. In tako se je vsem splačalo: lastniku mlina, mlinskemu delavcu (le-ta je dobil 4 kilograme) in kmetu. Štefan Kolenko: »Če si peljal 40 kilogramov moke v Maribor, si zaslužil ti in tisti, ki je to moko prodal naprej. Spomnim se tudi, da si dobil za liter koruznega zrnja liter vina. Danes pa? Trdim tudi, da je bila tista moka veščeni o vseh možnostih; večina ne ve niti tega, da je cena povratne vozovnice M. So-bota-Budimpešta 4.247 SIT. Ker počitnic in lepega vremena še ni konec, bo morebiti dobrodošel naslednji podatek: prevoz spremljanih koles med Slovenijo in Madžarsko je mogoč v službeno-prt-Ijažnih vagonih z vlakoma IC 246 »Citadella« Budimpešta-Ljubljana vsak dan (ob 14.20 odpelje s postaje Deli v Budimpešti in je v Murski Soboti ob 19.16, v Ljubljani pa ob 22.46) in 247 »Citadella« Ljubljana-Budimpešta, na katerega lahko naložite kolo ob 10.54 in ste v Budimpešti ob 16.03. Če boste hoteli kolesariti okrog Blatnega jezera, boste izstopili že prej. V notranjem železniškem prometu Madžarske je mogoče prevažati spremljana kolesa z v voznem redu posebej označenimi vlaki. Cena za kolo znaša približno 25 odstotkov vozovnice za potnika. Potniški blagajniki in vlakospremno osebje morajo posebej opozoriti potnike, da morajo biti pri prehodu slovensko-madžarske meje (torej na Hodošu) obvezno pri svojem kolesu zaradi carinskega postopka. V nasprotnem lahko carina kolo brez znanega lastnika odstrani z vlaka. Možnosti torej so, čeprav povezave še vedno niso ob najbolj primernih urah (končna postaja je pač Ljubljana in ne M. Sobota!), le blagajniki na železniških postajah se bodo morali prilagoditi novemu načinu dela - večjemu številu vlakov in vedno večjim zahtevam potnikov. Bernarda B. Peček I Štefan Vučko: »Na Melincih so bili vsi mlini, razen seveda kumpov (poseben leseni čoln) in vodnega kolesa, na bregu. Tudi mi smo imeli takega skupaj s Poredoševim Dračem. Nato smo ga preselili na Pašjek. Ko se je bližala med vojno fronta, nam je bilo rečeno, da bodo vse minirali. Moj oče je zvrtal luknje v kumpe in jih potopil. Kako smo kumpe potem spravili iz vode? Dvigal seveda takrat še ni bilo v naših krajih. Delati je bilo treba vse z rokami. Naredili smo škarje, s katerimi smo počasi, s pomočjo verig in vrvi, vlekli kumpe iz vode.« Anton Kolenko: »Če bi jaz v mojem mlinu, ki ga je dal zgraditi leta 1948 moj oče na Gornji Bistrici (ne na Muri ampak v vasi) -najprej ga je poganjal poseben motor na lesni plin, nato na natto, od leta 1957 pa je na elektriko zaslužil le toliko kot v tistih časih, bi moral mlin takoj zapreti.« boljša, kot je danes, ker je nismo prežgali. Mleli smo počasi, zdaj pa vse hitro leti in se prežge. Če zrnje segreješ, se spremeni struktura moke.« Ferdinand Markoja: »Starejši mlini so delovali po sistemu pajtljanja - kamen se je premikal levo - desno in niso bili potrebni jermeni. Novejši pa so bili na henger z volclinom (drobilcem). Tu se je dalo dobiti več vrst moke. K meni je vozilo zrnje precej žensk, ker sem bil mlad in lepo oblečen.« Pekli so tudi gibice in polento Mura je pozimi večkrat zamrznila. Če niso mogli mleti, so hodili v mlin kartat. Tedaj so si lahko privoščili tudi značilne mlinarske jedi, kot so gibice in polenta. Moko so zamesili v škafu, Ferdinand Markoja: »Pozimi smo tudi večkrat pazili, da se ne bi »zaphalo«. Če je tok tekel pod mlinskim kolesom, smo tolkli po srenu in ledu ali pa led tudi izzrezali, da smo potem lahko mleli dalje. Ko je zamrzovalo, ni bilo nevarno, ampak takrat, ko se je začel led taliti. Tedaj je lahko led vse skupaj dvignil in odnesel s sabo, če ni bilo dovolj privezano, pritrjeno. Tako je nekega dne odneslo tudi moj mlin, zato sem odšel s trebuhom za kruhom v tujino.« Štefan Kolenko: »Večji kmetovalci so počakali, da smo zmleli njihovo zrnje In jim dali tisto moko. Stranke so prihajale največ z Bistric, mleli pa smo tudi nekaterim iz Lipe, Turnišča in drugih krajev. Naša moka je bila boljša kot tista, ki so jo namleli v mlinu, ki ga ni vrtelo vodno kolo.« ki so ga uporabljali za merično, Gibice so pripravljali tako, da so testo oblikovali v tanke okrogle »plošče« in jih pekli na štedilniku. Če so imeli zaseko, so jo namazali po gibicah. Testo za polento je bilo podobno, le da so ga so cvrli v ponvi. Lovili so tudi ribe; velike so lahko lovili celo s kržakom (mrežo na palici). Sto metrom pred mlinom in sto metrov za njim niso potrebovali dovoljenja. Štefan Vučko: »Naš mlin je bil zadnji, ki je ostal na Muri. Leta 1967 smo ga prodali (samo šator) Kmetijski zadrugi Lendava, da so ga postavili na rokavu Bobri kot turistično-zgodovin-sko znamenitost. Tam je bil kakšnih deset let, nato pa so ga razstavili in tako še je končala tudi njegova doba.« Zapisal in fotografiral: Jože Graj ■ 8 (IZ)BRANO 16. avgust 2001 VESIHIK Stoletnico je dočakala z najdražjimi. Želimo ji še kakšen prijeten trenutek med njimi! ; , ' Sto let Ide Šiftar M orda je doživela gospa Ida Šiftar sto let zato, ker je velik del življenja preživela med zdravili, morda pa zato, ker je vedno izžarevala veliko energije, Rodila se je 14. avgusta 1901 v Bodoncih v evangeliČaski družini: njen oče je bil duhovnik v Bodoncih. Šolala se je na Madžarskem, študij farmacije pa je končala v Zagrebu, ko se je pisalo leto 1925 Po diplomi se je zaposlila v Bolčsevi lekarni v Murski Soboti, leto pozneje pa je odšla v mariborsko lekarno Pri angelu varuhu Alojza Siraka. Leta 1939 je odšla v drugo lekarno v Mariboru, kjer je dočakala tudi nemško okupacijo. Med vojno je sodelovala z aktivisti NOB. Zaradi suma sodelovanja s partizani so jo Nemci dvakrat zaslišali, vendar so jo po posredovanju lekarnarja Koniga, pri katerem je delala, izpustili. Po vojni se je želela vrniti v Mursko Soboto, vendar ji to nikoli ni uspelo. Potem ko je službovala v različnih mariborskih lekarnah, se je leta 1958 upokojila. Leta 1968 je nekaj časa nadomeščala farmacevtko v lekarni pri Gradu na Goričkem, pri takratnem Zavodu za socialno zavarovanje v Murski Soboti pa je bila retaksatorka receptov. Pozimi je živela v Mariboru, poletne mesece pa je preživljala v rojstni hiši v Bodoncih. Zadnja leta živi v domu oskrbovancev v Rakičanu. Ida Šiftar se je rada potepala po Evropi, to pa ji je dalo svojevrstne izkušnje, saj je obiskovala različne farmacevtske tovarne. Tudi sama je žela delati v kakšni tovarni, vendar za to pri nas ni bilo možnosti. Bila je velika ljubiteljica gledališča. Predstave doma in po drugih krajih je obiskovala, ko je le mogla,. O svojih mladostnih izkušnjah, začetkih farmacevtskega dela in svojih starših se še danes rada pogovarja. Nataša Brulc Šiftar I Konec poletne akcije Gostišče osvežišče je bil na Cankovi Ajdi že drugič naslov za »naj« teraso petek se je končala s podelitvijo nagrad za najlepšo in najbolj urejeno teraso poletna akcija Gostišče osvežišče, ki jo je že tretje leto zapovrstjo pripravil Vestnik, tokrat drugič skupaj z Radensko. Bralci Vestnika so vse od začetka junija pa do konca julija, odkar je tekla akcija, poslali skoraj 1400 glasovnic, s katerimi so lahko glasovali za najljubšo teraso. V izboru skoraj tridesetih pomurskih gostiln in lokalov je bilo največ glasovnic naklonjenih, že drugič zapovrstjo, terasi gostilne Ajda s Cankove (648 glasov). Sledile so ji terase Vinogradniškega centra Goričko - gostilna Ratnik iz Ivanovec (612 glasov), kostanjev vrt soboške Zvezde (83 glasov), in terasa okrepčevalnice Ob gozdu iz Andrejec (31 glasov). Ker je v navadi, da se podelitev nagrad organizira na terasi, ki je postala »naj«, so se vsi nagrajenci, organizatorji in seveda obiskovalci že drugo leto zbrali na Cankovi. Kljub slabemu vremenu je nekaj ljudi vseeno prišlo, da bi videli podelitev priznanj najboljšim terasam in zabavni program. Imeli pa smo se tudi priložnost pogovoriti z lastnikom gosti- lne Ajda, Jožefom Bagolo. Kot pravi, je bil lanski naslov kar odmeven, saj je veliko gostov povedalo, da si je prišlo ogledat prav nagrajeno teraso. Obenem pa tako lanski kot letošnji naslov od njih zahtevata še več truda in odgovornosti, saj gostje od najboljših pričakujejo najboljše. Kot pravi Jožef, poskušajo vedno znova kaj dodati. Tako so v zadnjem le- Renata Ficko, vodja Venere, je podelila priznanje lastnikoma gostilne Ajda, Jožefu in Ivanki Bagola. Na sklepni prireditvi so tudi izžrebali Vestnikove nagrajence, ki so sodelovali v akciji in pošiljali glasovnice. tu uredili »cafe« vrt s prijetno sedežno garnituro, še posebej pa so ponosni na otroški kotiček, kjer se lahko otroci mirno igrajo ali skupaj s starši rišejo in ustvarjajo s priborom, ki ga dobijo pri njih. Za otroke pripravljajo tudi posebna presenečenja za rojstne dne- ve. Verjetno jih je ravno zaradi tega družinskega razpoloženja slovenska revija Mama uvrstila v ožji izbor dvanajstih celotni družini najbolj prijaznih gostiln v Sloveniji. Dodatno ponudbo pa so pred kratkim dodali tudi svojemu jedilniku, in sicer še več jedi iz ajdove in prosene moke. V prihodnje bodo prav tako še polepšali teraso, in sicer z brajdami štiristo let stare trte, katere mladiko so si »sposodili« na Lentu, ter še kakšno dodatno ponudbo na jedilniku. Akcija Gostišče osvežišče bo naslednje leto ponovno potekala in kot pravijo v Agenciji za trženje Venera, ki za Vestnik pripravlja to akcijo, bodo drugo let-o kriteriji za izbor ostrejši, saj naj bi poleg glasovnic odločali še člani strokovne komisije, ki si bodo ogledali in ocenili sodelujoče gostilne. C. K. ■ Končali so se 10. Biijraški dnevi Za turistični utrip in obuditev vinogradništva a Otoku ljubezni ob Muri v Ižakovcih so se končali letošnji 10. Biijraški dnevi. Prireditev je organiziralo Turistično društvo Bujraš, za etnokulturni program pa je poskrbelo domače Društvo za kultiiro in ljudsko izročilo. Naj spomnimo: obe društvi bosta dobili letos ob občinskem prazniku občine Beltinci tudi priznanji. Drugače pa so ljudje zaman pričakovali udeležbo predsednika države Milana Kučana, saj se je le-ta »zaradi zadržanosti« opravičil. Tako je bil letos najpomembnejši gost predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. O programu smo podrobneje pisali že v prejšnji številki, letošnja prireditev pa je poskušala povzeti najpomembnejše dogaja-, nje v vseh desetih letih organizacije Bujraških dnevov. »Marsikdo nam je napovedoval konec in potop, pa smo vseeno previharili vse viharje. Vsaj doslej na teh prireditvah ni bilo velikih spodrsljajev. Jedi, ki jih predstavljamo, pa se čvrsto držijo in so se uvrstile že marsikateri slovenski jedilnik,« je na tiskovni konferenci poudaril predsednik sveta KS Ižakovci in aktivni član turističnega društva Mirko Poredoš. Ob jubileju je izšel tudi spominski bilten z naslovom Bujraš 4, letošnji dnevi pa so se končali z velikim ognjemetom z broda na Muri. Besedilo in foto: T. K. I Tradicionalno srečanje Ženičarjev majhni vasici Ženik v občini Sv. Jurij ob Ščavnici so imeli konec preteklega tedna drugo srečanje vaščanov, prizadevali pa si bodo, da bo postalo srečanje tradicionalno. Lansko leto so ob tej priložnosti pripravili otvoritev vaške mize z informacijsko točko, letos pa so postavljali klopotec. Ljudske pevke od Sv. Jurija ob Ščavnici so popestrile program z narodnimi napevi, vaški možje pa so dokaj hitro postavili klopotec, ki ga je naredil Janez Rantaša iz Ženika, ponaša pa se z merami: 2,6 m dolge vetrnice, 1, 5 m dolga metla, 7 m visok ste- »Prleški sejen po čelen Lotmerki« ""..1 etos je bil na ulicah Ljutomera že sedemnajsto leto za- | pored Prleški sejem, ki ga organizira turistično društvo f —J Ljutomer. Stojnice z običajno kramarsko ponudbo, obrtna dejavnost raznih ročnih del, so bile le v manjšini na vseh treh ljutomerskih trgih ter po ulicah v središču mesta. Pripravili so tudi zanimiv mimohod okoliških turističnih društev, ki pa si ga je kljub dežju ogledala precejšnja množica ljudi. V sejemskem mimohodu smo zasledili TD Piitra Stročja vas, ki se je predstavilo z veselo družbo ob klopotcu in ansamblom Putar, TD Mala Nedelja je predstavilo sodarstvo, člani TD Cven so pekli »krapce«, člani TD Mak Pristava so pletli trstiko, na koncu pa so predstavitve zaokrožili in temu primerno razveselili obiskovalce člani TD Babinci s plesnimi točkami folklorne skupine. Ljudje so si z zanimanjem ogledovali tudi Ženičarji bodo odslej vsako leto na srečanju postavljali klopotec. prelete treh zmajarjev Tomaža in Jožeta Gajserja ter Romana Cafa, ki beležijo visoke uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih. Kljub nekoliko slabšemu vremenu in občasni deževni plohi obiskovalcev ni manjkalo, le gneča pri gostincih je bila občutno manjša. Prleški sejem kot tak torej ljudem še vedno pomeni posebno obliko druženja, zabave in sprostitve, s čimer je njegovo poslanstvo izpolnjeno, vendar bi bilo lahko nekoliko več prikaza odlične in pestre turistične ponudbe ljutomerskega območja. D. T. ■ ber in 8 »maclekov«. Klopotec je kmalu zapel, vaščani pa so prikazali še nekaj opravil, ki se opravljajo v vinogradu. Obiskovalci so se nato napotili proti vaški mizi, kjer je Ženičarje pozdravil župan Slavko Mihalič, ki je izrazil upanje, da bodo vaščani še naprej ohranjali tradicijo vinogradništva, v trajno last pa jim je podaril slovensko in občinsko zastavo. Sledila je podelitev pokalov zmagovalcem v malem nogometu med starimi in mladimi Ženičarji. Pokal je pripadel slednjim. Sledila je še popestritev z vaškimi igrami, kdor pa je želel, se je preizkusil v jahanju konja. Vaščani želijo s srečanjem med drugim poživiti turistični ufrip vasi in obuditi vinogradniško tradicijo. Darja Tibaot ■ VESTNIK 16. avgust 2001 (IZ)BRANO 9 a trgu so številni izdelki, s prodajo katerih nas trgovske hiše silijo, da jim poleg nakupa naredimo še uslugo - reklamiramo njihovo blagovno znamko. Nosilne vrečke v trgovinah z živili so že tak primer. Prodajajo jih, pa še reklamne so. Ko nakupimo več blaga in s sabo nismo prinesli svoje vrečke ali cekarja, nam pri blagajnah takoj ponudijo reklamno vrečko in jo največkrat tudi zaračunajo. Vrečk brez reklamnega napisa običajno nimajo. Nekatere trgovine sicer prodajajo tudi enobarvne papirnate vrečke ali darilne vrečke, ki pa so precej dražje. Ker se zdi prodaja reklamnih vrečk mnogim kupcem neprimerna, smo povprašali, kako je prodaja le-teh urejena zakonsko in kaj o tem pravijo trgovci. Prodajo reklamnih vrečk ureja Zakon o varstvu potrošnikov Kako je prodaja reklamnih vrečk urejena zakonsko, smo iz Zakaj je treba v soboških živilskih trgovinah plačevati tudi reklamne vrečke? Vrečko brez reklame, prosim! Prodajanje reklamnih vrečk ni prepovedano - od posameznih trgovcev pa je odvisno, ali jih zaračunavajo vedeli na Združenju za trgovino: »Zakon o varstvu potrošnika (sprejet 1. 1998, op. a.) določa, da mora prodajalec blago prodajati v primerni embalaži. Za takšno se šteje embalaža, ki kupcu omogoča, da blago brez težav odnese iž prodajalne. Po pravilniku je treba kruh zaviti, za sadje in zelenjavo so primerne embalaže papirnata ali plastična vrečka, mrežica ali zabojček ipd. V navedenih primerih kupcem te vrste embalaže ni treba plačati. Nakupovalne vrečke so namenjene nošenju blaga in ne pomenijo primerne embalaže v smislu Zakona o varstvu potrošnikov. Kupec običajno dobi vrečko pri blagajni, če jo posebej zahteva. Ker predstavljajo nakupovalne vrečke za trgovce velik strošek, jih le ti, ne glede na to, ali so poslikane ali ne, v veči Domovi za starejše Starejšim prijetno bivanje, mladim pa počitnice o dprtost in pripravljenost, da si s svojci delijo skrb za starejše ljudi, si v domovih za starejše ljudi postavljajo _____kot načelo delovanja. Svojo vlogo torej vidijo le kot možnost ali dopolnilo skrbi svojcev, ki zaradi nastalih razmer sami ne morejo v celoti poskrbeti za varnost svojega ostarelega družinskega člana. Tako je velikokrat tudi v poletnih mesecih ali v času dopustov. Mladi bi radi šli na morje, pa ba bico ali dedka ne morejo vzeti s seboj in ga tudi ne morejo pustiti samega doma. Pomurski domovi so za take priložnosti odprli svoja vrata. V Rakičanu so sprejeli lani na začasno varstvo v času dopustov tri stanovalce, letos pa imajo v oskrbi eno gospo, za eno prosto ni primerov zaračunavajo. Tako je tudi v tujini. Odločitev trgovca o tem, ali vrečke zaračunava in po kakšni ceni, je odvisna od njegovega marketinškega pristopa« Pri Združenju potrošnikov Pomurja na vprašanje, ali morajo imeti trgovci poleg reklamnih vrečk v zalogi tudi vrečke brez reklame, odgovarjajo, da ni predpisa, ki bi to določal, in da je tu pravna praznina. Zanimalo nas je, kakšen je marketinški pristop treh največjih trgovskih hiš v Murski Soboti, zato smo se odpravili v nekatere Potrošnikove trgovine, Mercator in Spar. Prodajalke so na vprašanje, zakaj je treba reklamne vrečke plačevati, ponavadi le skomignile z rameni in nas napotile k poslovodjem, ti pa so v večini primerov z besedami skoparili in nas poslali k svojim nadrejenim^ mesto pa se svojci še zanimajo. »Ugoditi poskušamo vsem, ki za to možnost sprašujejo, le pravočasno se je treba prijaviti, saj je dom zelo zaseden,« je povedala socialna delavka v domu Marija Kerčmar. Nekateri stanovalci pa se po tem, ko spoznajo, kakšno je življenje v domu in so zadovoljni v njem, tudi odločijo za stalno bivanje. Spoznavno bivanje pa omogočijo tudi tistim, ki razmi- Stranka si po želji lahko dokupi večjo ali močnejšo vrečko, pravijo v Šparu V Sparovem hipermarketu v BTC-ju imajo troje vrečk s Sparo-vim logotipom. Najtanjše, ki so v rolah, so zastonj, majhne nosilne stanejo 15 tolarjev, velike pa 25. Poslovodja Aleksander Zver nam je na vprašanje, zakaj se morajo reklamne vrečke plačevati, odgovoril, da imajo vrečke v rolah, ki jih lahko dobi vsak kupec zastonj. »Po želji si lahko stranka dokupi večjo ali močnejšo vrečko,« je nadaljeval in pojasnil, da imajo te vrečke skoraj eno leto in da so se stranke prej včasih pritoževale, zdaj pa ne več. Vodja marketinga v ljubljanskem Šparu Slovenija Janja Štu-ler nam je povedala: »Vrečke so šljajo o tej življenjski odločitvi, a se težje odločajo. Hotel za starejše Vivat v Moravskih Toplicah ima ta čas na začasnem bivanju dve stanovalki, sploh pa njihov dom vedno omogoča začasno, nekajdnevno bivanje ali samo bivanje ob koncu tedna, pač glede na potrebe stanovalca. »Potrebe po bivanju in negi so različne in želimo jih zadovoljiti,« je povedala strokovni vodja hotela Vivat Cvetka Temlin. V lendavskem domu nimajo na začasnem bivanju nobenega stanovalca pa tudi povpraševanja za to možnost ni bilo velikega, je povedala socialna delavka Melita Makoter. Zanjo se je zanimala le ena družina, vendar je babica prej umrla. M. H. ■ naš prodajni izdelek kot vse drugo. Na vrečkah imamo logotip kot na drugih izdelkih.« Glede nabavne in prodajne cene vrečk nas je napotila k nabavnemu za vrečke Luku Stritarju, ki pa o tem, koliko s prodajo vrečk zaslužijo, ni hotel govoriti. Na vprašanje, ali bi bile vrečke brez logotipa cenejše, je odgovoril nikalno, češ da se ne plačuje logotip, ampak barvne kombinacije. V Mercatorju trdijo, da kupcem vedno ponudijo brezplačne vrečke V Mercatorjevem hipermarketu imajo dvoje vrečk: šumeče reklamne, ki so zastonj, in velike reklamne, ki stanejo 25 tolarjev. Vodja oddelka za tržno komuniciranje pri Mercatorju Ptuj Diana Oblak je na podobna vprašanja, kot smo jih zastavili drugim, po elektronski pošti odgovorila: »V Mercatorjevih prodajalnah kupci izbirajo med dvema vrstama vrečk. Na voljo so šumeče nosilne vrečke, ki so poslikane z Mercatorjevim logotipom in jih kupcem podarjamo, ter večje nosilne vrečke z ročko, ki so izdelane iz kakovostnega PVC-materiala, so močnejše in prodajne. Logotip na vrečki ni protizakonit. Svojim kupcem zmeraj ponudimo tudi brezplačne vrečke.« V Potrošniku pravijo, da vrečke zaračunavajo, ker imajo z njimi stroške V samopostrežnici Park in Blagovnici stanejo reklamne vrečke 18 tolarjev, medtem ko stanejo enake v diskontnem centru Bau-ta 14,80 tolarja. Bele vrečke brez reklame imajo v samopostrežnici Dekorativapo 15 tolarjev. Direktor Veletrgovine Potrošnik Alojz Režonja je različne cene reklamnih vrečk in sploh zaračunavanje le-teh v Potrošnikovih trgovinah pojasnil tako: »Za različne prodajalne imamo različno formiranje cen. Pri diskontnih prodajalnah, recimo Bauti, so cene nižje. Vrečke so del prodajnega blaga. Različne cene so tudi pri drugem blagu. Vrečke niso enake, imajo različne dimenzije, kakovost in dobavitelje. Kot večina trgovcev v Sloveniji jih zaračunavamo, ker imamo z njimi stroške. Kupec se sam odloči, ali bo vrečko kupil. Problem prodaje reklamnih vrečk je bil rešen pred leti v okviru Združenja za trgovino.« Na vprašanje, ali jim Radenska, ki trenutno oglašuje na njihovih vrečkah, reklamo, plača, je Režonja odgovoril: »To je naša poslovna zadeva. Odvisno, kako se dogovorimo. Enkrat več, drugič manj. Enkrat da, drugič ne. Imamo različne reklame.« Vrečke brez poslikave pa, kot pravi, ne bi bile cenejše, češ da cena ni vezana na tiskano reklamo, to pa naj bi potrjevala razlika v ceni nosilne vrečke med diskontno in običajno trgovino. Mnenja soboških kupcev Kupka v Šparu Anica Plahut iz Skakovec pravi, da ni primerno, da mora reklamno vrečko plačati, saj: »Veliko vsega kupiš in drago plačaš, zato bi vrečko lahko dobil zastonj.« Sama ne zahteva vrečk brez logotipa, saj ji je neprijetno in raje plača. Majda Rožman iz Nuskove, ki je nakupovala v Blagovnici, je dejala: »Ni prav, da moraš reklamno vrečko plačati. Če je reklamna, mora biti zastonj, saj tako trgovini delaš reklamo.« Marjeta Pavlič iz Murske Sobote: »Navajeni smo tega, saj jih je povsod treba plačati, ne samo v Mercatorju.« Vesna Vrabelj ■ Anketa Komu verjamemo in komu ne? Tudi črna mačka mora nekje čez cesto te privrženec podobnih vraž in se črni mački po možnosti izogibate? Verjamete vedeževalcem, ki vam iz kart ali kavne skodelice napovejo, če jim seveda dobro plačate, vašo (bleščečo) prihodnost? Koliko verjamete horoskopom? Ali zaupate novicam na televiziji, v časopisu ali pa nasedate govoricam? Koliko so točne vremenske napovedi, ki vam lahko pokvarijo načrte? So morda sanje uresničljive? Takšna in podobna vprašanja sva postavljali mimoidočim, ki so se sredi vročega opoldneva rade volje razgovorili o svoji (ne)-vraževernosti in zaupljivosti do tovrstnih stvari. Tomaž Kovač, Dobrovnik Vremenskim napovedim ne verjamem, ker sem imel že večkrat slabe izkušnje, ko so napovedali lepo vreme, je deževalo ali obratno. Tako sem šel v šolo brez dežnika, potem pa je lilo kot iz škafa. Kar zadeva poročila, ni vse res, kar novinarji povedo, nekaj je, nekaj ni. Ni vedno prav, kar povedo na televiziji. Komu verjamem? Uh, znanstvenikom, profesorjem, z njimi se tudi veliko pogovarjam. Horoskopom ne verjamem, ne neposredno, ker jih niti ne berem. Za sanje in Nostradamusove napovedi ne bi vedel povedati, kaj je res in kaj ne, vedeževalcem pa ničesar ne verjamem, še posebej Dannyju ne, ker je na smrt dolgočasen. Roland Horvat, Murska Sobota Določenim stvarem je verjeti, drugim ne. Hja, s politiko pa je tako, da vsak malo po svoje pove in je težko vedeti, kdo ima prav in kdo ne. Vremenska napoved pa je včasih točna, spet drugič napovejo narobe. Ampak zaenkrat še nisem doživel razočaranja zaradi napačne napovedi. Horoskopa načeloma ne prebiram, včasih pa sem ga bral po različnih pr revijah in vsaka je različno napovedovala. Mnogi ljudje pa verjamejo vanje. Kar zadeva govoric, lahko, slišiš stvari, ki so resnične, in take, ki to niso; saj ljudje radi kaj dodajajo in povečajo. Sploh pa ne verjamem in sem imun na različne vraže. Karmen Srt, Gornja Radgona Bolj zaupam in verjamem strokovnjakom, zdravnikom recimo, in vsem, ki utemeljijo stvari. No ja, tudi novinarjem,, saj se v vsaki stvari najde nekaj resnice. Govoricam ljudje ponavadi dodajajo več, kot je res, sploh pa je to značilno za starejše ženske. Prebiram horoskope, včasih tudi za nazaj, in če je kaj lepega, rada verjamem. Moram reči, da zelo verjamem vedeževalcem, saj sem eno obiskala, ki mi je pcKe-dala za preteklost in približno napovedala, kaj se bo zgodilo. Ženske bolj verjamemo takim napovedim kot moški, verjetno zato, ker se nas da bolj prepričati. Za sanje pa pravijo, da so tisto, kar si želiš, v podzavesti. Ne, vražam pa res ne verjamem. Edo Banfi, Veščica Horoskopov ne želim poslušati, da me ne bi skrbelo. Z vremenom je podobno, najbolj me jezi, da moja mati predvideva dež, pride pa šele čez tri, štiri dni. S poročili je tako, da dandanes lahko v javnosti poveš vse, novinarji napišejo svoje, nič pa se ne izpelje do konca, afere na primer. Vraže? Spomnim se, da smo se pred petindvajsetimi leti s prijatelji peljali na dirke v Bosno. V Dolgi vasi nam je šla čez cesto črna mačka, potem pa smo imeli na poti tja in nazaj pet ali šest »gumidefektov«. Ja, čisto zares. Včasih se zgodi, da nekaj premišljujem, potem o tem sanjam, naslednji dan pa tisto osebo vidim. Jaz pravim, da nikoli ne veš za naprej, morda le za dve ali tri ure, od napovedi pa si je treba vzeti tisto, kar ti ugaja. Angela Škerlak, Otovci Vremenskim napovedim verjamem in nikoli mi niso pokvarile načrtov. Horoskopov ne berem, saj me ne zanimajo. Prepričana sem, da je boljše, če ne vemo, kaj se nam lahko zgodi in kakšna bo naša usoda, drugače bi samo čakali tisti trenutek. Jaz imam zelo rada presenečenja. Ne verjamem, da bi se mi zaradi vraž lahko kaj zgodilo, saj tudi črna mačka mora iti nekje čez cesto. Ve- sela sem, če se mi sanja kaj lepega, če pa so sanje slabe, se v tistem trenutku zbudim in si mislim, ah, saj ni res. Ne vem, ali se sanje kdaj uresničijo, nikoli nisem toliko pozorna. Rada poslušam, če se ljudje pogovarjajo o lepih rečeh, slabih govoric sploh nočem slišati. Martina in Nana ■ 10 INTERVJU 16. avgust 2001 VESTNIK Jože Hojs je velik ljubitelj konjev, torej ima rad energičnost, moč, hitrost in lepoto »Ne vem, zakaj smo v Sloveniji vsi tako klavstrofobični!« Kot komercialni direktor Pivovarne Laško vodi kompleten marketing Laškega. Kot predsednik Kasaškega kluba Ljutomer pomaga z dušo in telesom, kot pravi sam, čeprav že nekaj let nima svojega konja. H zadnjih mesecih je Jože Hojs ali Juš, kot ga kličejo prijatelji, najpogosteje omenjano ime - z dobrim ali slabim prizvokom. Eden najpomembnejših ljudi Radenske je postal desna roka direktorja Laškega; eni njegovo potezo odobravajo, drugi ga imajo za izdajalca in maščevalca. Za pogovor sva se dogovorila na najbolj izpostavljenem in frekventnem prostoru v Radencih, v aperitiv baru hotela Radin, zato tudi ni čudno, da sva v nekaj minutah lahko pozdravila kar nekaj vodilnih imen Radenske. Pa kaj, saj nima nič skrivati, tudi to ne, da lahko tudi sedanjo službo že jutri zamenja... Letnik 1953, doma iz Vidma oz. Sv. Jurija ob Ščavnici, je imel mladostno željo in tudi opravljene vse potrebne preglede za vpis v letalsko šolo v Mostarju. Vse sorodstvo je bilo proti. Ljutomersko gimnazijo je obiskoval bolj po zaslugi tet in stricev v Ljutomeru, kajti oče bi raje videl, da bi Juš nadaljeval z njegovim poslom, torej gostinstvom in mesarijo, toda v času socializma zasebnikom ni bilo lahko, zato ga je hotel poslati kar v tujino. Nato se je vpisal na VEKŠ v Mariboru. Ker je bil dve leti štipendist Radenske, se je zaposlil v tem podjetju kot pripravnik: v zdravilišču v recepciji, nato je bil na oddelku za planiranje in analizo, potem pa še v prodaji pri ge. Miri Slavič. Pred koncem pripravništva ga je takratni direktor Feri Horvat vprašal, kaj bi bilo zanj v Radenski najboljše. »Takrat sem jaz izrekel stavek, ki ga ne bom nikoli pozabil: Generalni, če bi jaz želel ostati v zdravilišču, potem ne vem-, zakaj sem prišel v Radence, potem bi lahko ostal doma v gostilni! Ostal sem v prodaji in kot prvo področje sem dobil Dalmacijo in zahodno Bosno; Jurjevič, Prislan, Ficko ... vsi smo furali vsak svoje področje pod taktirko gospe Slavičeve. Takrat so bili čisto drugačni časi, dogovorna politika, združenje mineralcev je delovalo, o cenah in embalaži smo se dogovarjali. Radenska je bila takrat bum, Radenska je bila ime in pojem. Ko so se začele zadeve pri nas spreminjati, so prišli s predlogom, če bi šel jaz v zunanjo trgovino, tako sem bil tam direktor. Po nekaj letih se je pojavila potreba po zasedbi mesta v Žetincih - Radenska je namreč z 10 milijonov prodanih litrov padla na 1,2 milijona in zaradi lažjega zunanjetrgovinskega poslovanja smo kupili obrat v Žetincih; tam sem bil do leta 1992. Po štirih letih pa je takratni generalni direktor Herbert Šefer, ko je šla ga. Slavič v penzijo, rekel, da mu prodaja v Radenski pomeni več kot prodaja v Žetincih. Tako sem prišel nazaj v Radensko na mesto vodje prodaje.« V najbolj kriznem času? »Krizno ... ja, seveda. Jugoslovansko tržišče je takrat padlo, prvo leto je sicer še kazalo zelo dobro, kajti takrat •je bilo samo 1 odstotek carine, toda to se je hitro spremenilo, ko so se države osamosvojile, se popolnoma zaprle in začele ščititi svojo proizvodnjo. Takrat smo padli iz »zlatih časov« velike prodaje. Videli smo, da v državah nekdanje Jugoslavije za nas ni veliko kruha, ker so bile trošarine in carine previso ke, kruha ni bilo niti za naše distributerje. Nato smo začeli navezovati stike v vzhodnih državah, najprej z Madžari in Slovaki in potem še s Čehi. Sicer smo vedeli, da ne bo takšne prodaje kot v nekdanji Jugoslaviji. Ko se je železna zavesa dvignila, so stvari potekale mnogo hitreje kot v Sloveniji. V trgovinah je prav gotovo 5-krat večja ponudba kot v Sloveniji, samo mineralnih vod je najmanj 15 vrst, da o pivu in cenah sploh ne govorim. Cene so tako nizke, da so nam govorili, da se Radenska na vzhodu razprodaja; mi smo le prodajali po tržno sprejemljivih cenah. Ker je bila proizvodnja in dobava reprodukcijskega materiala vezana na zahodni trg, smo morali iti s proizvodi nekam ven! Danes je to vse drugače, danes se lahko posluje povsem normalno, ni več jugotveganja, carine so normalne ... Zato tudi Žetin-ci za Radensko niso več imeli tako pomembne vloge kot nekoč.« In če sedaj preideva na sedanjost: zakaj ste odšli iz Radenske, ste dosegli zgornjo mejo, ste dobili ugodno ponudbo... »Ponudba je lahko takšna in drugačna. Mogoče sem bil predolgo v Radenski, govorijo, da bi moral vsak po petih letih zamenjati službo, zaradi tega, da ne postaneš tam nekakšen inventar. Jaz tega nisem naredil, ker je iz te ljube Prlekije ali Pomurja zelo težko oditi, kajti vsepovsod je daleč. Mi smo tu rojeni, tu smo se ustalili, tu smo našli prve ljubezni, tu smo se poročili in imamo otroke in oditi nekam ni tako enostavno. No, vsi povezujejo moj odhod iz Radenske z nakupom Radenske s strani Pivovarne Laško. Jaz bi Radensko takrat zapustil, pa če bi jo Laško kupilo ali ne! Iz objektivnih in subjektivnih razlogov! Aja... »O teh razlogih sedaj ne bi govoril! Če bi bila drugačna ponudba, bi mogoče šel v službo kam drugam.« Torej ste hoteli predvsem oditi iz Radenske? »Ja. Meni je sicer zelo žal, kajti v srcu je še vedno Radenska...« Eni vas imajo za izdajalca in so prepričani, da ste z nakupom Radenske povezani prav vi! »To je čista brezveznost! Izdajalec gor ali dol, do nakupa Radenske s strani Pivovarne Laško ali kakšne druge firme bi prišlo, če bi jaz bil tu ali ne.« Z vodstvom, predvsem pa s prodajno službo Laškega ste se poznali in sodelovali že prej; kolikor je meni znano, je bilo pred dobrimi štirimi leti načrtovano tesnejše sodelovanje med Radensko in Laškim, ki bi temeljilo tudi na kapitalski osnovi. Takrat je Laško kupilo 10 odstotkov vrednosti Radenske, medtem ko Radenska tega kljub dogovoru ni storila? »Zamišljeno je bilo vse v redu, da bomo izkoriščali skupne učinke in sinergijo v nabavi in prodaji, v marketingu, v odnosih z javnostjo ... toda ko smo se začeli o tem pogovarjati na eni ali drugi strani, enostavno ni bilo prave volje.Vsak tisto, kar ima, najbolj ščiti in misli, da je drugo, kar mu hoče nekdo vsiliti, narobe. Enostavno je preveč ljudi odločalo o tem, kaj je prav in kaj ni prav! In dokler ni enega gospodarja, ki lahko reče, tako bo, tako dolgo ni nič! Niti glede distribucije nam ni uspelo, Laško je imelo v Sloveniji šest distribucijskih centrov, mi pa samo enega pravega v Ljubljani in Radencih, kajti ljudje iz Laškega v teh distribucijskih centri so bili dosti bolje plačani kot naši ljudje. To se je enostavno ustavilo, kajti ni se našel pravi model, da bi bil volk sit in koza cela, kako združiti prodajne centre in nastopati pri kupcih s skupno ponudbo in distribucijo. Od tega ni bilo nič v skupni propagandi...« Je tu ta zamera do vodstva Radenske, da se ni pravilno odločilo ... »Ne, ne, ne bom rekel. Ni to.,.« Bo sedaj, ko o tem odloča en gospodar, bolje? »Jaz upam, da bo, čeprav se tre nutno to še ne vidi.« Kot komercialni direktor Pivovarne Laško ste zelo blizu direktorju Turnšku? »Po pisarni ja pa tudi drugače nisem daleč. Kot poslovneža sva se poznala že prej; obiskal me je že v Avstriji, ko smo v Žetincih prodajali pivo za Pivovarno Laško.« Ste sedaj tudi v vlogi svetovalca, kako naj ukrepa glede Radenske? »Jaz lahko samo povem, če me kdo kaj vpraša, sugerirati pa ne morem nikomur. Mislim, da je g. Turnšek tako prekaljen maček, da o vseh zadevah lahko odloča sam in ne potrebuje nobenega , svetovalca, najmanj pa mene. Kakšna informacija pa vsakemu prav pride! Dogovorjeno je, da ostane Radenska do nadaljnjega samostojna z vsemi svojimi funkcijami. Povezovanje je sicer bilo nakazano, predvsem v skup- nih pogodbah do kupcev, vendar je bila potem zadeva - verjetno tudi zaradi subjektivnih razlogov - ustavljena. Ali se bo zadeva v naslednjem letu uredila ali ne, o tem jaz ne bom odločal.« Te subjektivne razloge si težko razlagamo ... »Enkrat sem že omenil, da če bom v iskanju skupnih sinergij na prodajnem, marketinškem in nabavnem področju glavna ovira jaz, potem bom ukrepal na svoj način, kajti gre za interes firme.« In kako boste ukrepali? »Bom pač zamenjal firmo, saj ni problem!« Govorite tako, kot da bi zamenjali obleko ali avto; je to tako enostavno? »Seveda ni enostavno, službe sploh ni enostavno zamenjati, sploh pa v Slo veniji, kjer ti ostane zelo malo firm, kamor lahko greš z enega takega področja, s katerim se ukvarjamo mi. Navsezadnje je interes firme vedno večji od interesa posameznika.« Težko pa je tudi pozabiti prvo firmo, v kateri si začel! »Seveda, tako kot je težko pozabiti prvo ljubezen. Toda tako je, če stvari dobro potekajo, ti godi, če pa ne, ti je v dno srca žal.« Odvisno, ali je bilo več lepega ali več grdega... »Tako je.« Mogoče pa boste nazadnje spet pristali tam, kjer vas je hotel videti oče: v gostinstvu? »Tudi to ni izključeno ... Boste kupili katero od družb, ki se ukvarja s turizmom? »Jaz se z nakupi ne bi ukvarjal. V Sloveniji obstaja dovolj takih, ki razpolagajo s kapitalom. V življenju je vse mogoče, tudi prodaje v firmi so nekaj normalnega. Torej prodaje tistega, kar ne spada zraven. 50 odstotkov avstrijskih firm je v lasti tujega kapitala, predvsem ameriškega, pa se zaradi tega v Avstriji nobeden ne sekira, najmanj pa delavci. Delavci imajo delo in plače in so socialno zavarovani. Ne vem, zakaj se v Sloveniji vsi tako bojimo in smo tako klavstrofobični, da če bo pa zdaj nekdo prišel, nas bo vse zmetal iz službe! To ni res. Nobena firma ne more delati brez ljudi. Nobena. Jaz se tega sploh ne bojim. Lastnik takšen ali drugačen, v svetu ljudi sploh ne zanima, ali sta se danes lastnika zamenjala, če vse laufa normalno.« Takih zamenjav se bojijo tisti, ki se bojijo za svoje stolčke! »Ljudje niso nezamenljivi, pa če je nekdo še tako dober... Najhujša Je tista utečenost z istimi ljudmi, ko tudi deset let in več ni nobenih sprememb? »In to je najslabše za firmo, če postane - kar se kadrov tiče - stara firma. To Radenska prej ni bila nikoli! Naenkrat pa je to postala zaradi politike nezaposlovanja. Veliko ljudi v nekem obdobju nismo potrebovali, vendar so se pri nas ustalili in so potem zavzeli ključna delovna mesta kot mladi ljudje. Mladi ljudje pa sploh niso mogli dobiti službe. Danes je Radenska po kadrovski strukturi stara firma...« Vaši kolegi, ki so v osemdesetih vlekli voz, so že zdavnaj odšli! »Vsi so odšli že prej. Jaz sem vztrajal najdlje.« Bernarda B. Peček, foto: Jure Zauneker ■ 16. avgust 2001 KULTURA 11 Portret Gabriela Bratina abriela Bratina, ki jo domači, prijatelji in znanci kličejo El-ka, ima z mediji že več izku- šenj, saj je bila reden gost v njihovih hišah ob prireditvah, kjer je nastopala. Le enkrat je bila izjema, ne pozabi povedati, in to letos maja, ko je bil v cerkvi sv. Nikolaja dobrodelni koncert vokalne skupine Bel Canto, katere vodja je, od medijev pa na prireditvi ni bilo prav nikogar! »Lahko zapišete, da jim zaradi tega izrekam ostro kritiko, še posebej, ker se je drugače v cerkvi zbralo okrog dvesto ljudi, to pa je bil zelo dober obisk.« Gabriela je letos dopolnila 30 let, saj se je rodila leta 1971 v Murski Soboti, kjer je končala osnovno šolo in pedagoško gimnazijo. Potem se je vpisala na Pedagoško fakulteto v Mariboru, smer glasbena pedagogika. Istočasno se je vpisala tudi v Srednjo glasbeno šolo, na oddelek za solo petje, s tem da je pred tem v Soboti končala nižjo glasbeno šolo oz. devet letnikov na oddelku za klavir pri profesorju Lukaču. Diplomirala je tako na srednji glasbeni kot tudi na pedagoški fakulteti pri operni pevki Dragici Kovačič in profesorju Tomažu Svetctu. Pred petimi leti je ustanovila vokalno skupino Bel Canto, ki jo sedaj sestavlja deset deklet. Šest let je bila zaposlena na osnovni šoli Črenšovci, kjer je učila glasbo, vendar to ni bila polna obveza, tako da jo je dopolnjevala s poučevanjem solo petja na glasbeni šoli v Murski Soboti. Septembra pa se Gabriela popolnoma seli na glasbeno šolo, kjer bo s polno obvezo učila nauk o glasbi, solo petje in nadomestno tudi igranje klavirja. »Moram povedati, da sem imela v začetku poučevanja na osnovni šoli precej težav, ker se pred mano namreč pri glasbi ni veliko delalo, sama pa sem želela, da se otroci nekaj naučijo, in sem začela redno delati. Sicer je bilo na začetku nekaj odpora, toda ko sc je generacija menjala, so se začeli bolj zavzemati za glasbo. Sem pa tudi v kolektivu opazila, da ni ravno posluha, čeprav so se že navadili na bolj strogo glasbenico.« Toda delo v razredu ji je bilo vedno všeč, tako da se ne more pritoževati. Vodila je tudi dva zbora, otroškega in mladinskega, s slednjim so se letos celo uvrstili na medobmočno revijo pevskih zborov. Kljub temu je vedno pogrešala umetniški del, ki v njej bolj prevladuje. »V strokovni šoli so učenci z interesom, v osnovni pa je vedno tretjina ali polovica tistih, ki jih glasba ne zanima. Upam, da se bo z novimi ocenami od ena do pet odnos do glasbe spremenil, tako da se bo ta predmet enakovredno kosal s preostalimi.« Ker je v sebi vedno čutila glasbo, si je želela določene stvari poustvarjati tako, kot jih je sama občutila. Enajst let je pela pri pevskem zboru Štefana Kovača in pri raznih zborih po Sloveniji in vedno je imela občutek, da bi stvari naredila ali odpela drugače, zato se je s kolegicami dogovorila za ustanovitev vokalne skupine Bel Canto, s katerimi želijo težiti h kvaliteti. Sedaj so od prve zasedbe ostala le še tri dekleta, saj majhna zasedba zahteva dosti več odpovedovanja, resnosti in samodiscipline. Sama je na to navajena že od ranih let, ko jo je v glasbo vpeljala njena stara mama. Ona ji je »vcepila« ljubezen do petja in klavirja, za katerim je Gabriela sedela že s štirimi leti. Glasba ji pomeni vse, tako poklicno kot tudi zasebno, kjer ji služi kot ventil za sproščanje. O kakšni karieri v tujini ne razmišlja, hoče le postati čimbolj kvalitetna in znana glasbenica s čimveč domačimi in mednarodnimi nastopi, tako samostojnimi kot tudi s skupino Bel Canto. T. Koleš, foto: 1. K. ■ Steklene umetni V Erbiji razstavlja Mariann Zsiros V istem dnevu tudi avtoričina poroka s Prekmurcem prodajno-razstavni galeriji Erbija v Gaberju so v soboto odprli razstavo umetniških del iz stekla Mariann Zsiros iz Berlina. Avtorica je eno leto bivala in ustvarjala v Sloveniji, in sicer v Čentibskih goricah. V uvodu je avtorico izdelkov iz stekla predstavila direktorica galerije Erbija Sandra Habjanič, svoje doživljanje njenih del pa je predstavila tudi prekmurska pesnica Judit Zagorec Csuka. Razstavo so organizatorji ob otvoritvi označili z besedami »odsevi, prosojnost, zrcaljenje igre svetlobe, ples senc in drhtenje duše, bivajoče v steklu«. Profesorica in umetnica Mariann Zsiros se je rodila leta 1961 v Budimpešti, po letu 1982 pa se je preselila v Berlin. V pre- Pedagog Bojan Macuh izdal svojo prvo strokovno knjigo Med veroukom in moralno vzgojo e dni se je pojavila na knjižnih policah zanimiva knjiga iz zbirke Scolar, za založbo Skriptorij iz Radovljice pa jo je po skoraj dveh letih dela napisal Bojan Macuh, pedagog z Apaškega polja. Knjiga z naslovom Med veroukom in moralno vzgojo obravnava dejansko aktualno snov, bolj kot za vsakodnevno branje pa je namenjena učiteljem moralne vzgoje v osnovnih šolah in tudi verouka. V knjigi je veliko primerjav od nastanka verouka pri nas ter tudi razvoja moralne vzgoje po 2. svetovni vojni do danes. Knjiga je predvsem podroben pregled dogodkov v zgodovini moralnega pouka v svetu in pri nas ter pre- Folklorna skupina niza uspehe V okviru kulturnega društva Jožefa Košiča iz Bogojine je bila pred tremi leti ustanovljena folklorna skupina. Gre za plesalce in plesalke iz Bogojine in Ivanec, ki negujejo stare ljudske običaje, ki so sočasno povezani tudi s folkloro. Kot pravi vodja skupine Matjaž Cerovšek, so uspehi, ki jih je folklorna skupina dosegla v zadnjem času, zavidanja vredni in za plesalce nadvse vzpodbudni. V skupini pleše osem parov, ki se je za nastope naučilo kar nekaj sklopov plesov, kot so, deniriio, gorički in ravenski. V jeseni načrtujejo še učenje porabskih plesov, ker bi radi vključili vse plese, ki se danes plešejo na prostoru med Muro in Rabo. Njihov največji uspeh je bila letos zagotovo uvrstitev na 31. mednarodni folklorni festival v Beltincih, pri čemer so v beltinskem grajskem parku navdušili občinstvo s prekmurskimi plesi z Goričkega. Obleko za nastope jim je se-šil žal že pokojni beltinski neumorni kulturno-folklorni delavec Borsi Žalik. Pred beltinskim nastopom so se predstavili na območnem srečanju folklornih skupin v Šalovcih in na medobmočnem srečanju na Kapeli. Sicer pa se plesalci radi zavrtijo ob glasbeni spremljavi Dejana Kereca iz Murske Sobote na vseh nastopih v krajevni skupnosti Bogojina, v občini Moravske Toplice, v Porabju in v Zdravilišču Moravske Toplice. Dodajmo še, da so trije plesalci bili že na folklornem seminarju, ki ga je vodil Mirko Ramovš, pri čemer dobljeno znanje pridno uporabljajo v praksi. Besedilo in foto: Jože Žerdin I teklosti se je preizkusila tudi kot profesorica, med drugim tudi s poučevanjem nemškega jezika v Sibiriji in poučevanjem nemščine otrok beguncev iz nekdanje Jugoslavije. V soboto se je avtorica v Prekmurju tudi poročila z domačinom Janosom Cimmermanom Toplakom, ki je tudi razlog njenega enoletnega bivanja in ustvarjanja v pokrajini ob Muri. V tem obdobju je nastala vrsta izdelkov Tiffany, ki jih je avtorica povzdignila na raven umetnosti z rezanjem, spajkanjem in oblikovanjem. Pravi, da je postalo oblikovanje stekla njen način življenja in da si življenja brez oblikovanja stekla več ne more zamisliti. V uvodni predstavitvi je Judit Zagorec Csuka povedala, da je ob obiskih Mariann v Čentibskih goricah vedno ga- gled učnih načrtov od 2. svetovne vojne do danes, hkrati pa tudi ugotavlja vlogo omenjenega predmeta v osnovni šoli. »Vzporedno poteka neka razdelitev -pregled poteka razvoja verouka od časa realsocializma naprej, ko je imel verouk njena zapuščala delavnico, »kajti iz stekla narejeni svečniki, leščerbe, posode in okrasni skrinjice so bile estetsko izredno lepe in polne čara ter so presegale nivo same uporabne vrednosti... Barve steklenih biserov v rdečih, modrih in zelenih tonih, ki jih'je Miriann uporabila kot dekoracijo pri svojih stvaritvah, so tako intenzivne, kakor barve Čentibskih goric. Ko smo zvečer prižgali njene leščerbe, so le-te razširjale posebno razpoloženje. To označuje tudi osebnost Mariann Zsiros, njeno človekoljubnost, krhkost in odločnost prav tako, kakor njena stekla, ki jih obliktije ...« Ob otvoritvi razstave so se tudi spomnili prve obletnico od dneva, ko je galerija v Gaberju prvič odprla svoja vrata. Jože Gabor ■ mnogo manjšo vlogo in več težav, ki pa jih danes ni. V knjigi so omenjeni tudi način oz. metode in oblike dela tako pri verski kot moralni vzgoji ter tudi pripomočki, ki so spremljali razvoj obeh načinov, s katerimi se srečujemo učitelji moralne vzgoje in verstva tudi danes. Sploh je veliko napotkov in koristnih podatkov, kajti sedaj ni več nobenih ovir o odločanju staršev in otrok glede verske in moralne vzgoje. V knjigi pa sem se poleg rimskokatoliške dotaknil tudi nekaterih drugih verskih skupnosti pri nas ter tudi nekaterih političnih struktur, ki so dale konkretne odgovore na vprašanje, ali je smiselno povezovati cerkev in šolo, ali je cerkev del države ipd. Sodeloval sem z dr. Vekoslavom Grmičem, Slovensko škofovsko konferenco z nadškofom dr. Francem Rodetom na čelu, Jehovovimi pričami, škofom Evangeličanske cerkve v Sloveniji Gezo Ernišo in drugimi,« pravi Ma-cuh in dodaja, da je njegova knjiga namenjena širšemu krogu ljudi, in čeprav to ni branje za prosti čas in je treba nekoliko poznati tematiko. Za njim je 19 let pedagoškega dela, knjigo pa bo uporabil za diplomsko nalogo na drugi stopnji Pedagoške fakultete v Mariboru. Oste Bakal, foto: O. B. ■ 190 let od odkritja znamenitih negovskih čelad etos mineva natanko 190 let od odkritja slovitih negovskih čelad, ki so svetovna zgodovinska znamenitost. Bronaste čelade je v depoju - zložene so bile druga v drugo - po naključju odkril kmet Slaček, ko je podiral velik hrast v Ženjaku pri Benediktu. V preteklosti, ko so ljudje bolj cenili les, je bil običaj, da so ob podiranju izkopavali tudi štore. Les štorov in vse vejevje so uporabili za kurjavo. Prav ta potek podiranja pa je pripeljal do velikega odkritja, ki bi sicer za vedno ostalo prikrito zgodovinarjem. Čeprav so bile podobne bronaste čelade vojščakov, ki izhajajo iz obdobja med 4. stoletjem pred našim štetjem do 1. stoletja našega štetja, najdene v drugih delih Evrope, predvsem v Italiji, od koder naj bi tudi izvirale, so negovske čelade edinstvene zaradi napisa na njih, ki se glasi »Harigasti Teiva«. Še danes se znanstveniki ukvarjajo z venetskimi napisi, ki jih nosijo nekateri primerki teh čelad. Žal je ta slovenska znamenitost in zgodovinska dragocenost romala po svetu. Kot smo ugotavljali, naj bi bili v Sloveniji le dve čeladi v Ljubljani in Novem mestu, druge so v muzejih na Dunaju, Gradcu, Miinchnu in Bad Radker-sburgu, ena pa celo v New Yorku. Nekaj čelad se je tudi izgubilo. Skorajda neverjetno je, da je ena čelada razstavljena v pokrajinskem muzeju v avstrijski Radgoni, saj bi bili primerka gotovo veseli v muzeju v Mariboru ali Murski Soboti! Čelade se imenujejo negovske zato, ker so bile najdene na posesti, ki je tedaj spadala v graščino Negova. Ludvik Kramberger I 12 AKCIJE 16. avgust 2001 VESTNIK Imajo večjo kombinirano kmetijo, ukvarjajo se z govedorejo in tudi prašičerejo. Po domače Kralov Tunek vaščanom rad priskoči na pomoč, saj, kot pravi, lahko v tej mali vasi preživijo le ob medsebojni pomoči. Družina je aktivna na vasi in pri pripravljanju prireditev. Naj.., domačija 2001 Vaš glas za eno od domačij Specializirana kmetija za rejo krav molznic in vzrejo plemenskih telic. Imajo veliko kmetijo, zastavili pa so si tudi velike cilje za prihodnost So pozitivno razpoloženi, radi se družijo s sosedi in so aktivni v vaških društvih. 3 Imajo čisto govedorejsko kmetijo, specializirani so za rejo krav molznic in vzrejo plemenskih telic, namolzejo tudi 500 litrov mleka na dan. Posebno veselje za kmetijstvo ima tudi hčerka Andrejka. V prostem času so aktivni na vseh področjih, društvih in zadrugah. etos smo si ogledali 28 domačij, ki so bile prijavljene v akciji Naj... domačija. Po težki pre- soji, saj je vsaka po svoje zanimiva in odlična, je komisija izbrala 14 finalistk. Eni od teh bomo podelili naziv naj... domačija pa še nagrado za kmetijstvo in nekaj priznanj. Novost je, da boste lahko Vestnikov! bralci še tokrat prispevali svoj glas. Tista, ki bo prejela največ glasov bralcev, bo dobila posebno priznanje, zbrane glasove pa bo strokovna komisija upoštevala tudi pri izboru za naj... domačijo. Naj vam finaliste še enkrat zelo na kratko predstavimo! A. Nana Rituper Rodež, foto: N.J., J.Z. ■ pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke TONDACH SLOVENIJA Po domače Jokovi so na samem ustvarili močno kmetijo, ki se ukvarja z rejo krav, plemenskih svinj, prašičev pitancev, pridelavo tržnih poljščin in vinogradništvom. Vsa družina živi in dela s kmetijstvom in skrbi, da so vaščani med seboj povezani. Ukvarjajo se z ekološko pridelavo sadja, poljščin in vrtnin ter rejo prašičev, goveda in perutnine. Kmetijske proizvode pa tudi dodelujejo in predelujejo ter jih prodajajo, saj imajo na kmetiji urejeno prodajalno, s potujočo prodajalno pa prodajajo svoje izdelke po celotni Sloveniji. 11. Severjevi, Šafamenci 72 Usmerjeni so v prašičerejo, družina veliko prispeva, da v vasi živijo kot ena družina. So pridni delavci, imajo urejeno okolico, poleg tega radi priskočijo na pomoč. Aktivni so pri družabnem življenju, ko imajo veliko dela, pa je pri njih pol vasi in takrat je zelo veselo. proizvodnja opečne kritine, d. o. o., Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru Kmetija je usmerjena v rejo plemenskih svinj. Del vzrejenih pujskov spitajo do klavne teže, del pa jih prodajo. Na njivah pridelujejo krmo in tudi tržne poljščine. Imajo pravilno razporejeno panonsko kmetijo, kamor ves čas sije sonce. Pri njih se vedno kaj dogaja, še posebno, ko zadiši po kruhu. Imajo manjšo kmetijo, kjer redijo krave, mlado pitano govedo in prašiče, na njivah in travnikih pridelujejo krmo za živali in tržne poljščine. So ena tistih domačij, ki so gibalo kraja, saj je ni prireditve, na kateri ne bi sodelovali. Pri kmetovanju jih vodi načelo, da če dobro delajo, potem se jim to povrne. Kmetija je specializirana za rejo krav molznic, gojijo pa tudi plemenske svinje in prašičje pitance. Robert je eden najmlajših in najbolj zagnanih gospodarjev, kar smo jih srečali v dolgoletni akciji, ki daje poudarek kakovosti in ne velikosti. Vsi člani družine so vključeni v vaška društva, Marija je predsednica Društva kmetic Turnišče. V okolju, kjer kmetije bolj izumirajo kot ne, so si Kiančevi ustvarili majhno kmetijo, kjer redijo krave, prašiče in perutnino. Skrbijo za urejenost okolice in so aktivni člani gasilskega, kulturnega in nogometnega društva. Ob večerih se pri njih radi zbirajo sosedje. Kmetija je usmerjena v govedorejo in prašičerejo ter tržno poljedelstvo. Posebno pozornost posvečajo urejeni okolici kmetije. Aktivni so v vaškem življenju in vaških društvih, Jože pa s svojim delovanjem prispeva k razvoju vasi. Radi imajo ljudi in ljudje imajo radi njih, zato nikoli niso sami. Na manjši kmetiji Angela obvlada več opravil hkrati in podpira tri vogale v hiši, Feliks, ki rad vzame v roke harmoniko, pa poskrbi, da si druženje z njimi za vedno zapomniš. Imajo manjšo govedorejsko kmetijo, redijo krave in mlado pitano govedo. Na njivah in travnikih pridelujejo krmo za živali. V hiši živi več generacij, ki se med seboj dobro razumejo, aktivni so tudi v vaškerrf življenju. Glasovnica I 5 i I I Glasujem za družino_________________________________ pod številko_________________________________________________ Moj naslov:__________________________________________________ Glasovnice z vašimi glasovi lahko pošljete do 22. avgusta. Vse prispele bodo romale v koš in nekateri med vami boste prejeli lepo darilo. Naš naslov je: Vestnik, Ul. arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. Družina je trdno povezana z zemljo, usmerjeni so v pitanje govedi in poljedelstvo, sodelujejo s svetovalnimi službi, izkušnje pa prenašajo na druge pridelovalce. Vsi člani so aktivni na vasi, med drugim sta bila mlada med ustanovitelji folklorne skupine na vasi. WNIK 16. avgust 2001 KMETIJSTVO 13 39. mednarodni kmetijsko-živilski sejem od 25. avgusta do 2. septembra V znamenju sonaravnega kmetovanja Letos 1400 razstavljalcev iz 24 držav - Prireditev za potrebe sodobnega kmetovanja M ednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni si je utrdil svoje mesto v tem prostoru, postal je osrednji slovenski kmetijski sejem in postaja ena največjih tovrstnih sejemskih prireditev v tem delu Evrope. Visok sloves in prepoznavnost sejma potrjuje 1.400 razstavljalcev, ki prihajajo iz 24 držav, obiskovalcem pa se bodo predstavili na 51.900 kvadratnih metrih razstavnih površin. Skoraj polovica le-teh je v dvoranah in hlevih, celotna sejemska prireditev pa ima močno mednarodno udeležbo. S svojo vsebinsko zasnovo ponuja sejem dobro izhodišče za seznanjanje z novostmi v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji, saj bodo od 25. avgusta do 2. septembra v Gornji Radgoni zbrani vsi, ki na tem področju kaj pomenijo. Organizatorji prireditve, ki bo tokrat že devetintrideseta, želijo v korak s svetovnimi trendi na področju kmetijstva in živilstva, zato bo osnovna usmeritev letošnjega sejma sonaravno kmetovanje. Gre za spremembe tako pridelovalnih kot prehranskih vzorcev, ki se jim morajo prilagoditi tako pridelava poljščin, sadja in drugih pridelkov kot prireja mesa in mleka. Sonaravno kmetovanje pa mora upoštevati tudi pri reji živali njihove temeljne prehranske in okoljske potrebe. Razstavljalci želijo na sejmu javnost seznaniti predvsem z novimi izdelki, kjer prednjačijo živilski izdelki, pri njih pa bo v ospredju uravnotežena prehrana, ki je po svoji sestavi prilagojena prehranskim potrebam sodobnega človeka. Novosti v tej smeri bodo predstavljene tudi na področju varstva rastlin in v prehrani živali. Organizatorji pravijo, da je veliko naporov vloženih v pripravo razstave, ki bo pomembno dopolnjevala usmeritev sejma. V svetovalnem projektu ekološkega kmetijstva bodo predstavljene konceptualne in izvedbene podrobnosti pridelave v zelenjadarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, predstavljen pa bo tudi projekt integrirane pridelave. Tudi tradicionalna razstava goveje živine bo konceptualno navezana na sonaravno prirejo govejega mesa. Ta način predstavitve bo zajel vse živali, tudi skupino bikov, težkih do 300 kilogramov, ki jih bodo prav za potrebe sejma pripeljali z gorske paše Klub šipon 2000 Predstavil nosilce zaščitne znamke Predstavniki združenja pridelovalcev šipona Klub šipon, ki deluje v okviru Društva vinogradnikov Lju-tomersko-Ormoških goric, so predstavi 1 prejšnji teden na novinarski konferenci v zidanici Ma ek v Veličanah osem nosilcev blagovne znamke K u s Pon za leto 2000, ki so: Avgust Janežič (Vinorodna lega: Vinski Vrh), Jeruzalem Ormož WS, d. d. (Jeruzalem Plešivica), Milan Hlebec (Kog), Vlado Ferenc (Jeruzalem Plešivica), Franc Lah (Stanovščak), Marjan Lah (Podgorci), Franc Puklavec (Vinski Vrh) in Petovar - Gr«&m;«e (Stanovscak) Izbrani vinogradniki so skupno pridelali štirinajs isoc s e enic. Klubska ocenjevalna komisija je izbrala med sedemnajstimi vinogradniki osem najboljših, ki so izpolnili normative kluba in ki imajo zato pravico uporabljati kolektivno zaščitno znamko Kluba šipon, označeno s posebno etiketo in kontrolno številko. Normativi, ki šiponu zagotavljajo vrhunskost in kakovost, so: Šipon mora rasti na najboljših legah (JV, J, JZ ali Z legi) nad 250 m nadmorske višine. Največja dovoljena obre- v Posočju. Obiskovalci pa naj bi spoznali tudi naravi prijazno rejo, zato bodo del hlevov že preuredili za prosto rejo, na tovrstni način reje pa naj bi na sejmu v celoti prešli v prihodnjih letih. Najštevilčnejše bodo na sejmu predstavljeni razstavljale! iz držav, s katerimi Slovenija največ Prekmurski in prleški orači za naslove najboljših Ob že uveljavljenih tudi mladi orači Jože Zver in Anton Nežič na svetovno prvenstvo na Dansko ' 'S Prlekije. Tekmovalci so tudi tokrat pokazali veliko znanja in spretno- Polane, na tretje mesto pa se je uvrstil s 197,61 točke Tomaž Nemec iz Bukovnice. V istem vr-stem redu so se razvrstili tudi prekmurski orači, medtem ko je bil med orači iz Prlekije najboljši Stanko Sobočan iz Bučkovec s 185,80 točke, Franc Štuhec iz Bolehnečic je na drugem mestu osvojil 174,98 točke, Davorinu Lovrecu iz Terbegovec pa je za tretje mesto zadostovalo 142,98 točke. sti, ob že uveljavljenih oračih pa so se izkazali tudi nekateri mlaj- Za najvišje naslove se je letos potegovalo 19 oračev iz Prekmurja in Prlekije. Odprto tekmovanje oračev za pokal Pomurskega sejma sodi v program prireditev mednarodnega kmetijsko-_ živilskega sejma in je postalo tradicionalno, hkrati pa je to tudi tekmovanje prleških in prekmurskih oračev, ki se potegujejo za sodelovanje na državnem prvenstvu. V sodelovanju z Govedorejskim društvom Cankova je pripravilo Društvo oračev Pomurja letošnje tekmovanje na Cankovi, za naslove najboljših pa se je potegovalo 19 oračev iz Prekmurja in menitev po trsu je deset mla dic na meter. Največji pridelek je dva kilograma na trs, zato je obvezno redčenje pridelka. Tr gatev mora biti po petindvajsetem oktobru in grozdje mora doseči vsaj 90 Oe. Vino ima lahko na liter največ devet gramov nepovretega sladkorja. Na trgu se vino ne sme pojaviti pred petnajstim avgustom v letu po trgatvi. Vinogradniki pridelujejo grozdje in vino po načelih integrirane pridelave. Če vino sodeluje, predstavilo se bo 350 tujih razstavljalcev, pri tem izstopajo gospodarske predstavitve Japonske, Poljske in Velike Britanije, delegacija evropske komisije pa bo ponudila veliko informacij o približevanju Evropski uniji. Država s posebnim statusom gostje bo letos Makedonija, na prireditev pa pričakujejo tudi kmetijskega in gospodarskega ministra iz te države. Že tradicionalna bo na sejmu v Gornji Radgoni predstavitev slovenskega kmetijskega ministrstva, obiskovalci pa bodo dobili tudi vpogled v delo strokovnih služb in organov Kmetijsko- izpolnjuje normative kakovosti, klubska ocenjevalna komi sija potrdi ustreznost blagovne znamke Kluba šipon. Klub šipon so ustanovili leta 1998 kot odziv na razvrednotenje šipona. Pravijo namreč, da se je zaradi šiponove zmožnosti visoke rodnosti dogajalo, da so vinogradniki moštu zaradi nezadostnega dozorevanja dodajali sladkor, to pa ni popravilo visokih kislin in je tako šipon sčasoma postal običajno vino, praviloma pito kot brizganec. Božo Grabovac, predsednik Kluba šipon, je na novinarski konferenci povedal, da je šipon, ki predstavlja v Ljutomer-sko-Ormoških goricah trideset odstotkov vinogradov, lahko vino odlične kakovosti, vendar le na najboljših legah, primernih tleh, s pravo vzgojo v vinogradu in primerno tehnologi gozdarske zbornice Slovenije. Prek petdeset predavanj, okroglih miz in poslovnih srečanj bo tudi letos popestrilo strokovni del spremljajočih sejemskih prireditev, več kot 1.600 izdelkov, ki so jih pod okriljem sejma že ocenile strokovne komisije, pa potrjuje, da imajo nagrade, podeljene na sejmu, posebno težo in veliko prispevajo k uspešnemu trženju nagrajenih izdelkov. Da to drži, najbolj zgovorno priča podatek, da so na mednarodno ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov svoje izdelke poslali vsi najpomembnejši slo jo, to pa je zajeto v normativih kluba. Prvi vinski letnik, ki so ga pridelali po teh normativih in ima pravico uporabljati kolektivno znamko Kluba šipon za letnik 1999, je letnik 1999. Klubska ocenjevalna komisija je izbrala takrat med štirinajstimi vinogradniki kot ustrezne pet, ki so skupno pridelali šest tisoč steklenic. Danilo Šnajder, predsednik ocenjevalne komisije, in Franček Lah, tajnik kluba, sta povedala, da se Klub šipon ne namerava preveč razširiti in da vina v trgovinah ne bodo prodajali. Pridelava vina je zaenkrat še butična, prodajajo pa ga v izbranih gostiščih, pri pridelovalcih in v nekaterih vinotekah. Šnajder je še menil, da je šipon nevtralno vino, ki se z jedmi enostavno kombinira. Vesna Vrabelj I venski proizvajalci, med tujimi pa tisti, ki jim pripada največji tržni delež na domačem tržišču. Ob resnem strokovnem delu sejma bo tudi letos veliko časa in prostora namenjeno sproščenemu druženju. Zaznamovale ga bodo velike konjske dirke ob odprtju sejma, za dobrodošlico obiskovalcem bodo na sejmu plesale folklorne skupine, zaigrali bodo pihalni orkestri, zabavno bo tudi na gostinskem in zabaviščnem delu sejmišča, sejemsko dogajanje pa bo zadnjo nedeljo sklenila velika parada kmečkih del in običajev. Ludvik Kovač ■ ši. V oranju za pokal Pomurskega sejma je bil najboljši Jože Zver iz Brezovice, ki je z 201,99 točke le za poldrugo točko prehitel drugouvrščenega Jožeta Režonjo (200,48 točke) iz Male Še zadnji posvet pred tekmovanjem. Jože Zver v pogovoru z nekdanjim večkratnim državnim prvakom in udeležencem svetovnih prvenstev Štefanom Bukvičem. Ekipno je zmagalo Društvo oračev Pomurja s 399,60 točke, za katero sta nastopala Jože Zver in Tomaž Nemec, na drugo mesto se je uvrstila s 388,76 točke ekipa KG Lendava, za katero sta orala Jože Režonja in Anton Nežič, tretja pa je bila ekipa srednje kmetijske šole iz Rakičana v postavi Dušan Ozvatič in Štefan Ci-giit, ki sta skupaj osvojila 366,29 točke. Po dva najboljša orača Prekmurja in Prlekije bosta sodelovala na državnem prvenstvu, hkrati pa so orači tekmovali še za pokal cankovske kmetijske zadruge Ledavski dol. Zmagal je Jože Vogrinčič pred Štefanom Bakanom in Štefanom Pankerjem. Lanskoletna državna prvaka Jože Zver in Anton Nežič se že pripravljata na svetovno prvenstvo, ki bo oktobra na Danskem. Ludvik Kovač I Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah KZ TURNIŠČE, prodajalna Turnišče tovarniško ime pakiranje mpc / kg pu-starter 10/1 74,17 pu starter 40/1 70,72 s-doj 40/1 60,66 bek 1 40/1 ' 62,67 bek 2 40/1 60,94 super bek 35 10/1 97,75 super bek 35 40/1 94,31 tl-štarter 10/1 69,sl tl-štarter 40/1 66,70 tl-pit 1 40/1 54,05 tl-pit 2 40/1 50,60 bro-štarter 10/1 81,65 bro-finišer 10/1 77,05 ns-k (za nesnice) 10/1 69,60 krmilo za kunce 10/1 75,60 vitaredin 2/1 291,50 kostomin 2/1 237,0 živinska sol 50/1 31,00 bovisal 5/1 134,40 pravimin 1 5/1 269,40 pravimin 2 5/1 240,80 sojine tropine rinfuza 79,94 pesni rezanci 30/1 37,37 SKZ Kmetovalec, Ljutomer tovarniško ime pakiranje mpc / kg pu-predstarter 10/1 149,50 pu-starter 10/1 91,50 pu starter 40/1 82,62 s-doj 40/1 59,50 bek 1 40/1 60,75 bek-k < 40/1 61,25 super bek 35 10/1 101,90 super bek 35 40/1 93.12 tl-štarter 10/1 77,00 tl-pit 1 40/1 53,00 bro-štarter 10/1 87,00 bro-štarter - 25/1 83,20 bro-starter 40/1 80,12 bro finišer 25/1 78,40 ns-k (za nesnice) 10/1 76,00 krmilo za kunce 10/1 77,00 supermix 3% pr 30/1 198,00 vitaredin 2/1 243,00 kostomin 2/1 . 223,50 živinska sol 50/1 29,24 kravimin 6 bio Zn 25/1 145,80 pravimin 2 5/1 200,00 pravimin 2 25/1 188,00 pravimin puj 25/1 278,44 sojine tropine 41/1 74,70 sojine tropine rinfuza 72,50 pesni rezanci 50/1 30,00 koruza 50/1 37,80 mlečni nadomestki: prelak 25/1 177,20 inntaler 1 25/1 318,16 inntaler 2 25/1 275,80 SKZ Gornji Petrovci, prodajalna Petrovci tovarniško ime pakiranje . mpc / kg pu-starter 10/1 88,50 pu starter 40/1 84,40 bek 1 50/1 56,50 bek 2 50/1 54,20 super bek 35 10/1 97,60 super bek 35 40/1 93,40 tl-štarter 10/1 74,70 tl-štarter 40/1 70,60 tl-pit 1 40/1 53,00 tl-pit 2 40/1 51,60 bro-štarter 10/1 81,20 bro-finišer 10/1 58,60 ns-k (za nesnice) 10/1 67,30 mk super 32 40/1 78,70 vitaredin 2/1 281,40 kostovit 2/1 174,95 živinska sol 50/1 29,20 rimin optimin 20 20/1 259,20 rimin 18 20/1 119,90 krmilna moka 35/1 32,20 sončične tropine 40/1 57,10 sojine tropine 50/1 91,90 pšenični otrobi 30/1 28,30 pesni rezanci 35/1 39,60 14 IZ NAŠIH KRAJEV 16. avgust 2001 VBMK Na kratko V Gornjih Petrovcih ne držijo križem rok Satahovci - Tišina Vodnogospodarsko podjetje Mura izvaja v Sa-tahovcih 2. fazo del za zgraditev kanalizacijskega omrežje, podjetje Blisk pa gradi na Tišini, Petanjcih in Tropovcih gasilske hidrante. V obeh primerih gre za zelo koristni naložbi. (Fr-Ku) Renkovci V eni od prejšnjih številk smo nehote izpustili, da je darovala prispevek za spominski trak turniš-kih gasilcev tudi gostilničarka Ana Koren iz Renkovec. Za napako se opravičujemo. (J. Ž.) Dobrovnik V dobrovniški občini delujejo tri prostovoljna gasilska društva. Najstarejše je v Dobrovniku, ki je bilo ustanovljeno pred osemdesetimi leti, sedemdeset let deluje že PGD Renkovci, deset mlajše je PGD Žitkovci. Z ustanovitvijo Občine Dobrovnik je prevzelo tamkajšnje društvo vse odgovornosti v zvezi s požarno-varstveni-mi ukrepi. Najpomembnejša naloga je posodabljanje opreme. Medtem so že kupili novo gasilsko vozilo v vrednosti 18 milijonov tolarjev. Zaenkrat so uspeli zagotoviti le 7,7 milijona tolarjev, zato si želijo, da bi jim priskočili na pomoč tudi drugi. (F. B.) Gornji Slaveči Na pobudo Občine Kuzma se je lotilo podjetje Geodrill sanacije zemeljskega plazu pred stanovanjskim objektom Rudolfa Bokana. Pogodbena vrednost del je nekaj več kot 4,4 milijona tolarjev. (JŽ.) Dolič Po daljših pripravah (tudi zbiranje sredstev za žebljičke in trakove) so imeli pred kratkim slovesnost, na kateri so razvili nov gasilski prapor. Botra sta bila Marija Grah in Anton Vrtič. (J. Ž.) k ______________________z Največ si obetajo od vodovoda Investicijska dejavnost na vrhuncu občini Gornji Petrovci so se letos lotili nekaj večjih investicij. V prvi vrsti omenjajo gradnjo vodovoda za območje Gornjih Petrovec ter delno za Adrijance, Šulince in Peskovce. V omenjenih krajih pa vzporedno uresničujejo tudi povezave sistema kabelske televizije. Ta trenutek spadata v ospredje vsekakor obnova Osnovne šole Gornji Petrovci in gradnja 18-stanovanjskega bloka, hkrati pa poteka začetek obnove stare šole v Stanjevcih, kjer bo kulturni dom. V tej vasi so zgradili tudi novo športno igrišče. V »Smo v ekspanziji velikih investicij za občino Gornji Petrovci, to pa so izjemne obremenitve ne le za zaposlene v občinski upravi in režijskem obratu, ampak tudi za javno komunalno in industrijsko podjetje Pindža, ki je bilo pred kratkim registrirano in bo promoviralo vse dosežke na turističnem področju. Ob sofinanciranju države in občine nas bo stala obnova gornjepetro-vske osnovne šole okrog 400 mi lijonov tolarjev. Tako bo v celoti obnovljena notranjost šole z opremo, zdaj pa se urejajo njena streha in fasada ter okolica in Občina Gornji Petrovci Najbolj urejene vasi in hiše o bčina Gornji Petrovci se je že pred časom odločila, da bo vsako leto podelila tudi priznanja za najbolj urejene vasi in hiše. V ta namen je posebna komi sija ocenila, da je med vasmi najlepše občinsko središče Gornji Petrovci. Drugo mesto so prisodili Križevcem, tretje pa Ženavljem. Člani komisije so se odločili, da letos podelijo kar šest enakovrednih priznanj za najbolj urejeno hišo. Dobitniki so: Majda in Stanko Zrinski iz Lucove 46, Brigita in Karel Hari iz Križevec 24, Emilija in Franc Gašpar iz Gornjih Petrovec 50, Darinka in Ludvik Grabar iz Ženavelj 36a, Gi-/ela Gomboc iz Ženavelj 66 ter Silvana in Milan Žunič iz Stanje-ve’c 5 a. Milan Jeršel igrišča. To bo skoraj edina šola, ki bo imela vse možnosti za devetletno normalno delovanje in z izhodi prvih triad na dvorišče. Dela izvajajo delavci Gradbenega inženiringa Gomboc iz Beltince s svojimi kooperanti,« s ponosom pravi župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber. Tudi gradnjo 18-stanovanjskega bloka v Gornjih Petrovcih so zaupali Gradbenemu inženiringu Gomboc. Vrednost teh del ocenjujejo na blizu 200 milijonov tolarjev. Nov blok naj bi predali namenu aprila prihodnje leto. Gornji Petrovci so najbolj urejena vas. Foto: M. J. Obnova Osnovne šole Gornji Petrovci je na vrhuncu. Foto: M. J. »Za nas je gotovo velik zalogaj gradnja vodovoda. Ob letošnji suši je ta problem še toliko bolj pereč. Mi smo šele sedaj začeli z gradnjo prvega javnega vodovoda, ki ga doslej nismo imeli, to pa smo težko dopovedali ministrstvu za okolje in prostor. Od njega namreč pričakujemo bistveno drugačne kriterije za način sofinanciranja pri nas, ker drugače ne bomo zmogli vseh bremen. Že doslej so posamezna gospodinjstva sofinancirala za 'gradnjo cest do 400 tisočakov, precej pa so dajala tudi za telefonske priključke, zato je vsako dodatno plačevanje že vprašljivo. Na določena območja vozimo z gasilskimi cisternami ogromno vode, to pa povzroča občini precejšnje stroške,« še dodaja gornjepetrovski župan. Tega problema so se lotili tudi na seji občinskega sveta. Pesti jih namreč preskrba z vodo v sušnem obdobju. Najbolj kritično je v Martinju, Ženavlju, Boreči, delu Šulinec in Križevec. »Zelo smo zainteresirani za nadaljevanje skupnega projekta pri gradnji vodovodnih sistemov na Goričkem. Na podlagi financiranja bi lahko pridobili določena finančna sredstva z različnih ministrstev. Vrednost projektov za našo občino znaša okrog 850 milijonov tolarjev. To je pomembno, ker lahko potem sodelujemo pri strukturnih skladih Evropske unije in ministrstvih in s tem čim manj obremenjujemo naše občane,« končuje Franc Šlihthuber. Milan Jeršel Običaj, ki izumira, a ne povsod Pletenje vencev Nedeliške pletilje zelenih vencev (foto: J. Ž.) I ekleta in fantje iz turniške fare - Brezovica, Gomilica, Lipa, Nedelica, Renkovci in Turnišče - so nekoč pred ______I vsakim vaškim proščenjem in veliko mašo v Turnišču množično pletli vence iz bršljana ali drugega zelenja. Medtem je začel ta običaj zamirati, a ne povsod. Tako smo pred dnevi naleteli v Nedelici (pri Špilakovih) na skupino žena, ki so dokaj urno pletle vence za veliko mašo. Najstarejša med njimi je bila 75-letna Marija Raduha, pomagale pa so ji še Marija Kučko, Marija Dominko, Barbara in Angela Špilak, Rozina Prša in Marija Raduha ter »mladenki« Dragica in Nataša. Gospodar in gospodinja sta skrbela, da je bilo vsak dan dovolj tudi kaj dobrega za jesti in piti. Kot nam je povedala članica župnijskega pastoralnega sveta Marija Dominkp iz Nedelice, je to pri njih tradicija že več desetletij. Bršljan, oni mu pravijo metek, so poiskali v gozdu okrog Bukovni-ce. Spletle so okrog 52 metrov vencev, v celotni turniški župniji pa kar 250 metrov. Lepo bi bilo, če bi se za ta običaj bolj začeli zanimati in ga ohranjati tudi mladi. Jože Žerdin ■ Pododbor društva upokojencev Jan-žev Vrh, ki deluje v okviru Društva upokojencev Gornja Radgona, vsako leto prireja v parku pri Janževem hra mu na Janževem Vrhu poletno sre Čanje svojih članov. Letošnjega srečanja so se od 141 udeležili 103 člani. Kot nam je povedala predsednica Mimica Pelci, je bilo to eno njihovih najmnožičnejših srečanj. Besedilo ir posnetek: L.Kr. VBMK 16. avgust 2001 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Prebivalci Segovec, Apač in Črnec se veselijo novih pridobitev Lepši časi za Apaško polje otovanje po Apaški dolini je te dni oteženo zaradi posodobitve ceste, gradnje kanalizacije in urejanja pločnikov v osrednjem delu Apaške doline. Skozi Segovce, Apače in Črnce je doslej vodila izjemno dotrajana cesta. Pomembna pridobitev je tudi kanalizacija V Apačah gradijo kanalizacijo, posodabljajo glavno prometnico, urejajo pločnike, obnavljajo katoliško cerkev ... Prebivalci se veselijo napredka. Foto: F. Š. Zgledno urejena avtobusna postajališča Veliko smo pisali o pomembnosti ceste, vodeče skozi Apaško dolino. In končno se dogaja. Kdo vse ima v zvezi s tem skozi dolga leta pozitivne ali negativne zasluge, zdaj ni niti več toliko pomembno. Poglavitno je, da dela potekajo. Cesta je pomembna za tukajšnje prebivalce in za poživitev mednarodnega turizma. Območje leži namreč vzporedno z Avstrijo. Apaška dolina Minulo nedeljo so praznovali v Vanči vasi 70-letnico delovanja tamkajšnjega gasilskega društva. Jubilej so proslavili s slavnostno sejo, na kateri so podelili priznanja najzaslužnejšim posameznikom, položili so venec za umrle gasilce ter pripravili razstavo fotografij in priložnostni kulturni program. Foto: F. Kuhar V PGD ČrenšoVci so se odločili, da bodo po triinštiridesetih letih razvili nov, slovenski gasilski prapor, na katerem so narisani zavetnik gasilcev sv. Florijan, domači gasilski dom in drevo čremsa. Glavni boter je postal Avgust Smodiš, ki je na delu v Nemčiji, na prapor pa so obesili tudi 29 spominskih trakov in 235 zlatih žebljičkov v obliki lipovega lista z graviranim imenom društva ah posameznika. Na slovesnosti so spregovorili poleg predsedmka društva Martina Zelka tudi župan Občine Črenšovci Anton Tornar, republiški poslanec Ciril,. Pucko in predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory. Prapor je blagoslovil župnik in častni kanonik Franc Temhn, za kulturni program pa so poskrbeli domači kulturniki. Besedilo in foto: J. Ž. pa je vabljiva tudi za kolesarjenje. Cesta se vije po ravnini in ob njej so prijazne vasi. V tem času lepšajo tudi apaško farno rimskokatoliško cerkev. In če bo vreme ugodno, če bo denar pravočasno dotekal iz dogovorjenih virov, bo dan zaključka teh, za Apaško polje nadvse pomembnih del izjemno slovesen. F. Š. ■ V Zgornji Nasovi imajo vodovod, v Spodnji ga bodo dobili predvidoma prihodnje ieto V Nasovi predvsem kmetujejo ■ asova je razložno naselje v pobočju Slovenskih goric nad Apaškim poljem. Je izrazito kmetijsko območje. Kar 90 odstotkov prebivalcev se ubada s poljedelstvom, živinorejo, prašičerejo, sadjarstvom... V Nasovi živi 199 duš oziroma 82 manj kot leta 1937. Gospodinjstev je 50. Območje je slikovito, razgibano in se vzpenja v višino od 240 do 260 metrov. Pomembna pridobitev bolj strnjenega dela vasi je pred časom asfaltirana cesta. Vas se deli domačim cvetjem. Postajališča so predvsem dobrodošla šolarjem. Varujejo jih pred dežjem, snegom in sončno pripeko. Šo- v Zgornjo in Spodnjo Nasovo. Pred tremi leti so v Zgornji Nasovi napeljali vodovodno omrežje. Območje je sestavni del Krajevne skupnosti Apače, katere tajnik Janko Kuzma mi je povedal, da si prizadevajo napeljati vodovod tudi v Spodnjo Nasovo. Vodovodne priključke naj bi predvidoma dobilo deset gospodinjstev. Vsak dom bo prispeval po 200 tisoč tolarjev. Razliko v stroških bo predvidoma pokrila občina Gornja Radgona. V Nasovi uspešno deluje vaški odbor. Predsednik je Herman Mauko. Izkupiček odborove prizadevnosti je tudi nedavna postavitev treh avtobusnih postajališč. Gre za lepo oblikovane lesene utice, ki jih krasijo lončki z larji obiskujejo pouk v Apačah. Ponos Nasove je turistična kmetija Marko. V več kot desetih letih obstoja se je uveljavil doma in čez mejo. Tu se ustavljajo večje organizirane skupine predvsem iz Slovenije in Avstrije. Okoliško prebivalstvo se tukaj srečuje tudi na priložnostnih kresovanjih. Tukajšnje območje bo še prijetneje obiskati, ko bodo dobile Na kratko... Gornja Radgona V delniški družbi Radgonske gorice so izplačali do konca julija 80 odstotkov kupnine za odkupljeno grozdje lanske trgatve. Odkupili so ga okrog 750 ton, letos pa načrtujejo še večji odkup - po lanskih cenah. (F. KI.) V prvem letošnjem polletju je oddalo 280 kmetov Kmetijski zadrugi G. Radgona rekordnih 3.989. 051 litrov mleka. Na radgonskem območju je tačas še okrog 2.400 krav, večjo količino pa dosegajo z boljšo molzno-stjo krav. (F. KI.) Gornji Petrovci V občini so opravljeni odkup objekta Pindža in meritve parcele glede funkcionalnosti zemljišča. Pričakujejo, da bodo s prejšnjimi lastniki čimprej prišli do ustreznega dogovora, da bi lahko nadaljevali z začetimi deli. M. J. .. pitancev. V svinjaku kruli kakih 12 plemenskih svinj in sto beko-nov. Anton Holcapfel živi dejavno s krajem. Je član vaškega odbora. Zadnje čase pa se ubada predvsem s pomanjkanjem vode. Kmetija ima napeljan lastni vodovod iz bližnjega gozdnega izvira. V zadnjem sušnem obdobju pa je vode primanjkovalo in jo je bilo treba za živino voziti od drugod. Nočno zalivanje lip pod Lipo Pred leti so ob glavni cesti, ki pelje od Lipe proti Beltincem krajani skupaj s čebelarji zasadili okrog sto lip. Nekaj so jih posadili še v okolici Gje keševe kmetije in tudi v vaškem spominskem parku. Lipe so se lepo razrasle letošnje sušno obdobje pa jih je močno prizadelo, tako da so začele »hirati« zato so se vodilni možje Gasilskega društva Lipa (predsednik je Jože Ferčak) od očik da jih zalijejo z vodo iz gasilske cisterne. To so tudi storili v nočni akciji. Kmalu so lipe spet dajale pravi videz. Besedilo m foto: Jože Zeram Puconci: obnovili gasilsko cisterno Člani Gasilskega društva Puconci so se lani odločili na nakup rabljene, vendar sodobne avtocisterne. Kupili so jo v Avstriji. Ima rezervoar za 4.000 litrov vode in 200 litrov posebne pene, 6-metrsko lestev, svetlobni stolp in drugo opremo. Za preureditev so odšteli 'okrog 10 milijonov tolarjev. Predsednik KS Puconci Jože Časar je nas slovesnosti izročil ključe vozila dolgoletnemu poveljniku GD Francu Franku, le-ta pa šoferju Andreju Vargi. Foto: J. Ž. Anton Holcapfel iz Nasove pred staro domačijo, ki jo bodo kmalu porušili in zgradili novo. Z etnološkega vidika je je škoda. Foto: F. Š. asfaltno prevleko obstoječe makadamske ceste. V Spodnji Nasovi čaka asfaltno prevleko deset kilometrov, cest. Polovica je občinskih in pet kilometrov javnih poti. Uvodoma sem napisal, da v Nasovi predvsem kmetujejo. Obiskal sem mlajšega kmeta Antona Holcapfla. Družinska domačija ima hišno številko 49. Je zadnja pred sosednjo Zgornjo Ščavnico. V hlevu imajo 32 govedi. Od tega je 14 mlekaric in 18 »Najprej štalica, potem kravica,« pravijo nekateri. Holcapflovi so si najprej pozidali razsežno gospodarsko poslopje in garaže. Poleg njih so si uredili začasno bivališče. Kmalu bodo namreč podrli dotrajano, staro »cimpra-no« domačijo. Z etnološkega stališča jo je škoda podreti, a gre za nadomestno gradnjo. Tu bo stal času primeren dom. Lepo bi bilo, če bi ohranili vsaj star, značilen vodnjak, ki stoji ob stari domačiji. Franček Štefanec ■ AUV Radio Murski val 94,6 Mbz Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota Vedro v dobro jutro! Vsak dan ob 5.00 16 REPORTAŽA ie. avgust 2001 HM Gradbišče avtoceste Vucja vas-Beltinci Zaradi križanja z železniško progo (sedanjo in prihodnjo obvozno) bo avtocesta dvignjena, zaradi česar je potrebnega več nasipnega materiala. Skupno bo zgrajenih na odseku Vucja vas-Beltinci 17 »premostitvenih objektov«; takšen bo pogled z avtoceste na prekmursko ravnico. od bliz redi največje opoldanske vročine, sredi največjega prahu, ki se je prašil izpod tovornjakov z leve in desne, sem se odpravila v spremstvu Srečka Forstneriča na trenutno največje gradbišče v Pomurju, na traso avtoceste od Vuč-je vasi do Beltinec. Seveda smo se najprej pogovarjali s predstavnikom investitorja oz. DARS-a Abdonom Peklajem (odgovoren je za pripravo in izvedbo vseh projektov v Sloveniji) in vodjem projekta gradnje avtoceste v severovzhodni Sloveniji Antonom Brodnjakom z DDC-ja. Pogovarjali smo se v najetih prostorih v bližini t. i. asfaltne baze in nove upravne zgradbe Pomgrada. Vestnik je bil tako prvi, ki je potoval po prihodnji avtocesti, vsekakor pa prvi, ki je uradno poiskal informacije in obiskal gradbišče. Čeprav je to eno največjih gradbišč v državi in potekajo dela že dobro leto dni, do sedaj ni pritegnilo še nobenega novinarja, to pa preseneča investitorje in izvajalce. Skoraj 22 milijard SIT vredna naložba Trasa ima kar nekaj značilnosti: za arheološka izkopavanja gre največji odstotek od vrednosti celotne naložbe; gradbinci pravijo arheologom »žličkarji« in jih ne gledajo z odobravanjem. Končna vrednost naložbe se bo zaradi zvišanja DDV-ja s 3 na 19 odstotkov in zaradi polnega plačila spremembe namembnosti zemljišča (čeprav je bil prvotni dogovor, da se za potrebe avtoceste plača le 30-odstotni znesek) verjetno močno zvišala. Prav tako je značilnost te trase, da se še danes ne ve, ali bodo gradili zgolj dvopasovnico ali normalno štiripasovno avtocesto kot povsod drugod. Menda bi bila za Prekmurje zaradi manjšega prometa dovolj že dvopasovnica. Odločitev delilcev denarja bo znana po jesenskem rebalansu nacionalnega programa. Pri Rakičanu je že zgrajen most za nadvozno cesto do letališča; to jesen bodo zgradili nadome- V globino od 16 do 25 metrov je zabitih dvesto pilotov. stne hleve. Pridobljena so vsa dovoljenja in zemljišča Operativnotehnično je do sedaj opravljena petina vsega gradbenega dela (gra-dnja zbirne ceste oziroma zahodnega kraka soboške obvoznice bo oddana te dni). Vsa gradbena dovoljenja in potrebna zemljišča za celotno traso so že pridobili. Pomgrad je končal rekonstrukcijo ceste Vučja vas-Radenci, še to jesen bodo zgradili pri šoli v Rakičanu nadomestne »šolske hleve« (ki so sedaj pri letališču v Rakičanu), v dobrem mesecu dni pa bo magistralna cesta Rakičan-Beltinci spet potekala v ravni liniji (brez obvozov). Skupno je na gradbišču okrog 150 delavcev in skoraj toliko kosov velike mehanizacije. Gradis - Nizke gradnje gradi premostitvene objekte, GIZ Gradis gradi most, gradbišče na trasi Bakovci-Lipovci pa si delita SCT in Primorje. Šest tisoč kubičnih metrov gramoza dnevno Do sedaj je vgrajeno v traso že 260 tisoč kubičnih metrov nasipnega materiala, 860 tisoč ton armature in 860 kubičnih metrov betona. Beton in gramoz za traso na levem bregu dobavljajo iz Pomgradovih gramoznic in objektov, za preostalo pa iz Segrapovih gramožnic v Krapju. Pom-grad je tudi gradil cesto Vučja vas-Ra-denci v vrednosti 1,4 mrd SIT. Tako nastaja avtocesta - vgrajenih bo milijon kubičnih metrov gramoza. Skupno bodo potrebovali za ta odsek avtoceste milijon kubičnih metrov gramoza, 243 tisoč kvadratnih metrov asfalta in 31 tisoč kvadratnih metrov cementne stabilizacije. Poleg trase gradijo tudi 17 deviacij oziroma prestavitev cest, 8 ramp, 4 podvoze, 9 prepu-stov in 2 mostova, na treh podvozih in nadvozu pa so opravili začetna gradbena dela. Skoraj 500 milijonov SIT stanejo prestavitev elektrovodov in kanalizacije, ureditev vodovodnih križanj, PTT-instalacij, semaforizacija križišč in javna razsvetljava. 240 milijonov staneta ureditev površinskih vodotokov in gradnja objektov za zaščito voda pred vplivi z avtoceste (šest jezerc), 12,5 milijona pa naj bi stale dodatne melioracije. Desna polovica mostu bo zgrajena letos oktobra, leva - nikoli? 7,8 metra nad gladino reke Mure Od 16 do 25 metrov globoko so morali zabijati pilote, na katerih so že zgradili betonsko konstrukcijo, da bodo lahko čeznjo potegnili cestišče avtoceste (dve ali eno, to je zdaj še vprašanje). Skratka: dvesto pilotov je že pripravljenih, da sprejme nase površino 833 metrov dolgega mostu, ki se bo bočil čez reklo Muro in spremljajočo ob,mursko poplavno površino. In kaj vse bo v tej t. i. prednapetni konstrukciji: 3436 metrov pilotov, 486 ton kablov za prednape-njanje, skoraj 21 tisoč kubičnih metrov betona in 2700 ton mehke armature. Besedilo in posnetki: Bernarda B. Peček VESTNIK 16. avgust 2001 KRONIKA 17 Prijeli pobeglega morilca Po dvajsetih mesecih znova za zapahi Okrutno umoril mater na Gibini rometni prekršek in poskus pobega se je za 42-letne-ga Marjana Elemirja Rozmana s stalnim bivališčem v Ljubljani, osumljenega umora svoje matere na Gibini pri Ljutomeru, klavrno končal. Čeprav je znova hotel uiti roki pravice, saj se med vožnjo na območju Žalca ni oziral na policijsko patruljo, ki ga je poskušala ustaviti z modro utripajočo lučjo in zvočnimi signali, so ga kmalu ujeli. Tako se je njegov 20-mesečni beg spet končal za rešetkami zapora v Murski Soboti. Spomnimo, da je obtoženi Rozman 22. decembra 1998 ponoči vlomil v hišo tedaj 62-letne matere Anuške Klenar Rozman, ki ga je pri tem zalotila, zato jo je na hodniku več- krat udaril po glavi z baterijsko svetilko, nato pa jo je na tleh ležečo ustrelil z malokalibrsko puško v glavo. Truplo naj bi potem z gradbenim strojem zakopal v jamo na dvorišču. Iz Marjan Elemir Rozman hiše je vzel več vrednejših predmetov in orožje, s katerim je umoril mater, ter se z njenim osebnim avtomobilom Golf odpeljal. Za okrutni zločin je bil Rozman, ki je bil brez stalne zaposlitve in večkrat zaprt zaradi različnih kaznivih dejanj, poleti 1999 obsojen na enajst let zapora. Po pritožbi obrambe je mariborsko višje sodišče sodbo razveljavilo in primer vrnilo v ponovno obravnavo, nato pa jo je preložilo za nekaj mesecev. Ker je imel osumljeni določene zdravstvene težave, so ga še pred nadaljevanjem sojenja iz pripora prepeljali na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v Ormožu. Od tam je 23- decembra 1999 pobegnil, zato je Okrožno sodišče iz Murske Sobote izdalo tiralico. Šele po dvajsetih mesecih se je tako znova znašel za zapahi zapora v Murski Soboti. Milan Jerše ■ Nevarnost širjenja bolezni Pred kratkim so nas nekateri prebivalci Sp. Kamenščaka pri Ljutomeru opozorili na poginjene mačke v tamkajšnjem bazenu, ki je ostal od del na vrtini, zanimalo jih je namreč, kdo jih bo odstranil. Po videzu in vonju sodeč so ležale v vodi že kar lep čas, vprašanje pa je, kako so kar štiri mačke prišle tja, saj ima bazen visoko ograjo. Predvidevamo lahko, da jih je nekdo tam odvrgel. Ker pa je zadeva lahko zelo nevarna za okoliške ljudi zaradi morebitnega širjenja kakšne bolezni, smo najprej vprašali o zadevi na ljutomerski občini, kjer nam je tajnik Branko Novak zagotovil, da jim nihče ni ničesar sporočil in da bodo ukrenili vse, kar je potrebno, da težavo čim prej rešijo. Povedal je še, da so omenjeni bazen izpraznili že dvakrat in da je sedaj v njem meteorna voda, za kompletno sanacijo bazena pa v občini zaenkrat še ni potrebnih sredstev. Od vodje regijske veterinarske inšpekcije mag. Ljuba Jaklja smo prav tako izvedeli, da z zadevo še niso bili seznanjeni, je pa zagotovil, da bodo takoj naslednji dan odstranili mrhovino, tako da bi moralo biti v tem času mesto že počiščeno. Zanimalo nas je tudi, kako je s širitvijo kakšne od bolezni oz. morebitne druge nevarnosti, pa je mag. Jakelj poudaril, daje bazen ograjen, njegovo dno pa je pokrito s folijo, tako da voda ne more prodreti v podtalnico. Dodal je še, da lahko občani podobne zadeve sporočijo Veterinarskemu zavodu Slovenije v M. Soboti (tel.: 521 19 91) pa tudi na omenjeno inšpekcijsko službo v M. Soboti, kjer bodo primerno ukrepali. - D. T. Resnična ali lažna grožnja? O b letošnji 10. obletnici osamosvojitve Slovenije so prišla na dan tudi nekatera »neprijetna ozadja«. Tako kroži v Pomurju tudi list papirja z grožnjo, ki naj bi jolia-pisal pilot helikopterja, ki je 28. junija 1991 peljal hrano in zdravila enotam JLA v Gornjo Radgono. Pilot naj bi vedel, kdo je streljal nanj (po naših podatkih so to storili pripadniki TO Ljutomer, helikopter pa je moral zasilno pristati pri Hrastju - Moti, ne da bi bil kdo ranjen) in odločen je, da se bo maščeval. Pravzaprav obstaja velika verjetnost, da je grožnja lažna, saj obstajata dve različni verziji, ki pa se razlikujeta samo v navajanju datuma, kdaj naj bi nekdo z lovskim orožjem (?) streljal na helikopter, in sicer je v drugem primeru naveden datum 3. julij 1991. Zaenkrat pa te grožnje pilot (?) še ni uresničil in upajmo, da je tudi nikoli ne bo. E.J. ■ ne zaboravite...! Dobar dan, Ja sam pilot belikoptera kojeg ste dana 28.08'1991.godine u vremenu opaligg 14,00 Č8Sove svojim enaj-perom gadjali, kada sam našim jedi-nicama dovezoo hranu i lijekove u Gornju radgonu. Znam tebe i ave one koji ate me gadjali, svoji-m lovačkim naoružanjem pa zato, donosim odluku: - moj helikopter nosi 22 rakete, znaj, 2 ra let e au odredjene za tvoju kuču-atan, - nema te sile koja 6e me Bprečiti da to ne izvedem, jer lično znam gde ti se nalazi kuča. Imam 23 godina i mogu čekati i za avog života 6u to izvršiti. Pozdravi suprugu i djocu, žao mi je njih, ali i moja bi ostala sama da si. uspio nno što si mialio. Ni peder Janša ti noče moči pomoči, vratiču se kad ta d. Izdajica nikom netreba, a avako ga koristi. Hvala na pažnji. M2M 110 let PGD Ta zgodovinski primerek starega gasilskega vozila, ki stoji ob cesti, opozarja mimoidoče in mimovozeče na 110 let Prostovoljnega gasilskega društva Martjanci. Jubilej so gasilci s svojimi družinami, prijatelji in gosti proslavili minulo nedeljo. Vse skupaj je potekalo na igrišču, začelo pa se je z budnico in slovesnim mimohodom gasilskih enot, nato so podelili priznanja in prevzeli orodno vozilo. V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor Štefana Kovača, godba na pihala iz Gornje Radgone in recita-cijska skupina pod vodstvom Franca Maučeca. Za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno, goste pa je do poznih večernih ur zabaval ansambel Slo-venjegoriški kvintet. Besedilo in foto: T. K. Zgodilo se je... Zapeljal skozi rdečo luč Prizorišče hude nesreče v Murski Soboti. Foto: J. Z. Posledica neupoštevanja semaforiziranega križišča Gregorčičeve, Bakovske in Cankarjeve ulice v Murski Soboti je bila huda prometna nesreča, ki se je zgodila 9. avgusta ob 6.35. Takrat je voznik osebnega avtomobila, 20-letni Dragan C. iz Borejec, vozil po Cankarjevi v smeri Rakičana in v omenjenem križišču »prevo- zil« rdečo luč in trčil v 33-letnega motorista Mirana V. iz Bakovec, ki je pravilno pri zeleni luči zapeljal v križišče z Bakovske proti Gregorčičevi. Po trčenju je voznik osebnega avtomobila izgubil oblast nad vozilom, ki je drselo prek križišča in pločnika na parkirni prostor bencinskega servisa Petrol, kjer je trčilo še v parkiran »Prevozila«znal< Stop 8. avgusta ob 6.30 se je zgodila prometna nesreča v križišču Poljske in Panonske ulice v Bakovcih. Kolesarka Veronika K. se ni ustavila pri znaku, ki zahteva, da se je treba ustaviti, temveč je zapeljala v križišče, ko se je pripeljal voznik osebnega avtomobila Tomaž K. V trčenju je dobila kolesarka hude telesne poškodbe. Na vozilih je za 60.000 tolarjev škode. V«——---——————Z osebni avtomobil in tega potisnilo v še en osebni avtomobil. V nesreči sta se hudo telesno poškodovala voznik motornega kolesa, ki ima odprt zlom golenice, piščali in nartne kosti leve noge ter več udarnin in odrgnin po rokah in telesu, in voznik osebnega avtomobila, ki ima zvin vratnega dela hrbtenice in levega zapestja ter udarnine prsnice, medtem ko se je sopotnica v osebnem avtomobilu, 19-letna Lejla L., lažje poškodovala, saj ima udarnine na obeh kolenih in glavi. Na vseh vozilih je škode za okrog 3,3 milijona tolarjev. Milan Jerše ■ Zahvala mladim gasilcem V Termah Radenci je pripravilo vodstvo Gasilske zveze občine Sveti Jurij ob Ščavnici posebno srečanje za mlade gasilce iz devetih društev, ki so vključena v njihovo zvezo. Na srečanju, kjer so imeli poleg kopanja tudi športna tekmovanja, je sodelovalo osemdeset mladih gasilcev in deset njihovih mentorjev. Kot nam je povedal poveljnik GZ Sveti Jurij ob Ščavnici Slavko Kolmanič, je bila to zahvala mladim gasilcem in gasilkam za njihov celoletni trud in delo v gasilskih enotah. Vsekakor pa gre tudi za lepo spodbudo za delo v prihodnje. O. B.l Požar za požarom Kljub opozorilom o nevarnosti kurjenja v naravi se požari nadaljujejo. Tako je zagorelo 8. avgusta ob 14.31 opuščeno divje odlagališče smeti v razbremenilnem kanalu v bližini Kroške ulice v Murski Soboti. Ob 16.15 pa je zagorela odpadna žagovi-na pri žagi na Kolodvorski ulici v Lendavi. Požar so najverjetneje povzročili otroci, ki so se igrali v bližini. 9. avgusta je prižgal občan med Zenkovci in Lemerjem slamo na svoji njivi, pri čemer se je razplamtel ogenj. Škode in ogroženosti tujega premoženja sicer ni bilo, vseeno pa so morali posredovati gasilci. Kršilca bo seveda doletela predpisana kazen. Ob 20. uri pa je zagorela suha trava na površini 30 krat 2 metra v Bakovcih. Čelno trčenje V petek ob 3-20 je 39-letni voznik osebnega avtomobila Igor K. iz Murske Sobote na cesti iz Radenec proti Murski Soboti v naselju Petanjci zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 27-letni madžarski državljan Tarnaš S. Slednji se je v trčenju hudo telesno poškodoval, njegova sopotnica, 22-letna Melin-da T., in sopotnica v avtu iz Murske Sobote, 40-letna Nada V., pa sta bili laže ranjeni. Večkrat gorelo Tako je 10. avgusta dopoldne kar dvakrat zagorelo v Murski Soboti. Najprej je zaradi napake na električni napeljavi zagorelo v sušilnem stroju podjetja Dimnikarstvo. Ognjene zublje so ukrotili soboški gasilci. Napaka na električni napeljavi je bila vzrok, da se je v pralnici stanovanjske hiše v Murski Soboti vnel stroj za sušenje perila. Požar se je razširil še na pralni stroj in oblačila. Materialne škode je za 200.000 tolarjev. Popoldne pa je v Biserjanah strela zanetila požar na gospodarskem poslopju, ki je pogorelo do tal, prav tako večja količina sena in nekaj kmetijskih strojev. Požar so pogasili gasilci od Svetega Jurija, s Stare Gore in Grabonoša. Škode je za 5 milijonov tolarjev. Uspelo pa jim je rešiti vsaj živino. Na žagi v Kolodvorski ulici v Lendavi pa je ponovno zagorela odpadna žagovina. Na okrog 500 kvadratnih metrih površine sta zagorela suha trava in podrast na obrambnem nasipu pri Veržeju. V naselju Pogled pa je požar na površini okrog 3.000 kvadratnih metrov velikem travniku zajel pokošeno seno. Požar so pogasili gasilci iz Podgorja in Apač. Ugasnili mladi življenji Žal moramo poročati še o eni tragični nesreči, ki se je zgodila v nedeljo zjutraj v Šetarovi pri Lenartu. Prehitra vožnja nekaj pred 7. uro je bila usodna za sopotnika v osebnem avtomobilu, 20-letno Natalijo Marin iz Zgornje Voličine in njenega vrstnika Aleksandra Damiša iz Spodnje Voličine, ki sta sedela na zadnjih sedežih in nista bila pripeta z varnostnim pasom. Voznik in druga sopotnica, ki sta pas uporabljala, pa sta bila hudo telesno poškodovana. Zaradi prehitre vožnje jih je v blagem levem ovinku zaneslo na desno. Črno astro je nato zaneslo čez levo bankino, kjer je najprej trčila v prometni znak, nato pa jo je močno zasukalo in je silovito trčila v obcestno hišo. Zaprl pot vozniku V ponedeljek, 13. avgusta, ob 18.05 se je zgodila prometna nesreča s hujšimi posledicami v Krogu. Pri odcepu za parkirni prostor trgovine je Aleš P. z osebnim avtomobilom zavijal v levo, ne da bi se prepričal, ali to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu, zato je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Dragu R. Prišlo je do čelnega trčenja, pri čemer je vozilo Aleša P. odbilo še v tovorno vozilo, ki je pripeljalo za njim. V nesreči je bil Drago R. hudo telesno poškodovan, Aleš P. pa lahko. Na vozilih je za 1,2 milijona tolarjev škode. Milan Jerše! . 18 ŠPORT 16. avgust 2001 VESTNIK Nogomet Tiskovna konferenca soboškega prvoligaša Nogometna liga Si.mobil Prvi zadetek in zmaga Mure Ljubitelji nogometa so v soboški Fazaneriji naposled prišli na svoj račun. V četrtem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi je domača Mura premagala še neporaženi Koper, dosegla prvi zadetek in prvo zmago. V prvem polčasu se je Koper predstavil kot zelo solidno in homogeno moštvo, tako da je imela domača obramba, ki je boljši del moštva, veliko dela. Zopet se je izkazal vratar Botonjič, ki je kar Zlatko Gabor - trener Mure trikrat odlično posredoval in preprečil najhujše, enkrat pa je preprečil žogi pot v mrežo Kožel. Do preobrata je prišlo v drugem polčasu. Nogometaši Mure, ki jih je drugič uspešno vodil trener Zlatko Gabor, so zaigrali boljše, v igro je vnesel nekoliko več svežine Sebastjan Žilavec, ki je zamenjal premalo borbenega Čauaševiča, in rezultat takšne igre je bil zadetek, ki ga je dosegel v 66. minuti Vogrinčič, ki je s kakih desetih metrov prisebno poslal žogo mimo nemočnega vratarja Hasiča. To je zmedlo goste in samo dve minuti zatem bi lahko Raguž povečal vodstvo. Igra gostov je postala nervozna in v 73. minuti je moral z igrišča zaradi namernega udarca Peršič. Številčno premoč so domačini znali izkoristiti in tako osvojili dragocene točke. S tekmovanjem so začeli v drugi državni nogometni ligi, kjer sodelujeta moštvi Nafte iz Lendave in Bakovec Triglava. Prijetno so presenetili Bakovčani, saj so v Sežani premagali nekdanjega prvoligaša Tabor. Strelec edinega zadetka je bil tik pred polčasom Fras. Zmaga v Sežani je za novinca v drugi ligi Bakovce vsekakor velika spodbuda za nadaljevanje prvenstva. V Dravogradu, pri nekdanjem prvoligašu, pa so gostovali nogometaši Nafte iz Lendave in nepričakovano prepričljivo izgubili. Edini zadetek za Nafto je dosegel Utroša. Upajmo, da je bil to le začetni spodrsljaj in da bodo Lendavčani v prihodnje dosegali boljše rezultate. Odigrano je bilo prvo kolo prvenstva v tretji državni nogometni vzhod. Že prvo kolo je pokazalo, da bo letošnje prvenstvo zelo zanimivo. Najuspešnejši so bili nogometaši Rakičana, ki so v derbiju novincev doma premagali Dobrovnik in prevzeli vodstvo na lestvici. Zelo zanimiv obračun je bil v Veržeju med Veržejem in Odranci, ki ga je odločil Kavaš v prvem polčasu. Prav tako zanimivo srečanje je bilo v Črenšovcih, kjer je Lesoplast s tremi zadetki Škaperja osvojil vse tri točke. Favorizirano Turnišče si je zmago nad Tromejnikom na Kuzmi zagotovilo šele v končnici tekme. Čarda iz Martjanec je v Puconcih premagala domačo Kemo in napovedala, da se bo tudi letos potegovala za vrh lestvice. Bistrica je presenetila nekdanjega drugoligaša, saj je v Beltincih vodila po prvem polčasu, tako da je domačinom uspelo rezultat izenačiti šele v začetku drugega polčasa. Hotiza je po pričakovanju premagala Apače. Feri Maučec Ali so odločitve pri Muri vselej strokovne? Mura Koper 1 : O Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 1.500. Sodnik: Likič (Ljubljana). Strelec: 1 : 0 Vogrinčič (66). Mura: Botonjič, Prednik .Cifer, Kožul, Vogrinčič, Baranaj (Gabor), Erni-ša, Ristič, Jukan, Čauševič (S. Žilavec), Raguž (Ivanič). Druga državna nogometna liga Po osvojitvi četrtega mesta v minuli tekmovalni sezoni, za kar ima gotovo največ zaslug trener Luka Bonačič, so ljubitelji nogometa pričakovali, da se bo Mura v novi tekmovalni sezoni borila za Evropo. Toda prišlo je do presenetljivega preobrata. Trener Bonačič je kljub pogodbi nepričakovano zapustil Fazanerijo. Odstopil je tudi član strokovnega vodstva Srečko Ilič, zaradi službenih obveznosti je svoj odhod napovedal predsednik Tugomir Frajman, vendar do danes njegove funkcije ni prevzel še nihče. Klub je zapustila večina igralcev, ki jih je dal na »transfer« listo trener Bonačič. To so Dominko, Gajser, Žeželj, Tiganj, Jozinovič, Kopunovič. Za novega trenerja je bil s preglasovanjem izbran Dušan Savič iz Beograda, to pa je bila morda premalo tehtna odločitev, saj ima Savič premalo trenerskih izkušenj, zlasti za delo v tujini, poleg tega pa po kriterijih slovenske trenerske, organizacije (pet let vodenja prvoligaškega moštva) ni imel pogojev za pridobitev licence. V tem času je v Fazanerijo prišel novi direktor kluba Jože Vouri, ki se v tovrstno delo še uvaja. Pred začetkom prvenstva Mura ni dobila ustreznih igralskih zamenjav, saj so prišli le Gutalj, Ko-žul, Čauševič in Jukan. V času priprav sta klub zapustila Bakula, ki je bil v minuli sezoni gonilna sila moštva, in Gutalj, ki naj bi okrepil napadalno vrsto. To je še poslabšalo igralsko zasedbo, s katero ni bilzadovoljen tudi trener Savič, čeprav je sam sodeloval pri izbiri večine novih igralcev. Vodstvo kluba torej ni uspelo zagotoviti primernih igralskih zamenjav (najbrž za drage igralce ni dovolj denarja). Verjetno je bila tudi premalo premišljena odpustitev nekaterih igralcev (denimo Dominka). Po dveh kolih prvenstva je trener Dušan Savič klub zapustil, tako da je moštvo prevzel njegov pomočnik Zla- Športnorekreacijsko društvo Dolnji Slaveči Športnorekreacijsko društvo Dolnji Slaveči je pripravilo 7. mednarodni in 4. pohod Mednarodnega pohodniškega združenja po Dolnjih Slavečih. Udeleženci so imeli na voljo dve progi - na 10 in 20 km. Kljub slabemu vremenu je sodelovalo 185 pohodnikov Iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Najstarejša udeleženka je bil 86-letna Ana Konrad iz Fiirslenfel-da iz Avstrije, med najmlajšimi pa so bili tudi dveletni otroci. IFM, totogratija: JZ) 6. kolesarski maraton Terme Banovci Rekordna udeležba 472 kolesarjev Letošnji šesti kolesarski maraton, poimenovan Terme Banovci, ki ga organizira Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci v sodelovanju v zdraviliščem, je bil doslej najštevilčnejši, saj se je zbralo 472 kolesarjev ali 166 več kot lani. Udeleženci so imeli na voljo dve progi -krajšo 52-kilometrsko in daljšo 68-ki-lometrsko. Med kolesarji, ki so prišli od blizu in daleč, so bili pri dečkih najmlajši 13-letni Nec Vrhovnik iz Kranja, Nik Belehar iz Celja, Aleš Jauk in Maks Polič, oba iz Lenarta, pri deklicah pa 14-letna Polona Horvat z Mute. Med najstarejšimi pa sta bila Mariborčana 76-letni Miroslav Mihec in 59-letna Rezka Lipovnik. Med skupinami so bili najštevilčnejši člani Kolesarskega kluba Medvode (18), prvič pa so na maratonu sodelovali tudi člani Društva ljubiteljev starih koles Dimek iz Beltinec (14), med katerimi je bil najstarejši 60-let-ni Štefan Virag. (F. M.) Badminton Športno društvo Dokonča iz Lendave organizira v soboto, 1., in v nedeljo, 2. septembra, mednarodno tekmovanje v badmintonu, ki bo v DOŠ Lendava. Tekmovali bodo moški in ženske posamezno ter moške, ženske in mešane dvojice. Nagradni sklad je 5000 DEM. (F. M.) tko Gabor, ki je vodil zadnji dve tekmi v Celju in Murski Soboti in se izkazal s prvo zmago. Zaradi odsotnosti nekaterih članov upravnega odbora (dopusti, potovanja) v klubu še niso reševali vprašanja novega trenerja, za kar je veliko kandidatov. Po slabšem začetku tekmovanja, kot je bilo pričakovati, čeprav je sedanje moštvo sposobno doseči več, pa so prispevali k večjemu nezadovoljstvu v javnosti po besedah predsednika Tugomi-rja Frajmana (ta se kljub odstopu še vedno čuti odgovornega) nekateri mediji (omenjena sta bila Ekipa in Delo), ki pišejo preveč senzacionalistično in večkrat pretresejo z informacijami iz ulice, to pa ne koristi klubu niti slovenskemu nogometu. Iz vrst novinarjev pa je bilo slišati tudi kritiko, da v klubu trenutno ni nikogar, od katerega bi bilo mogoče dobiti prave in pravočasne informacije. Na tiskovni konferenci - sodelovala sta predsednik Tugomir Frajman in direktor Jože Vouri - smo tudi izvedeli, da se je Mura pritožila na registracijo prvenstvene tekme Mura : Korotan (0 : 0), ker je bil v zapisniku med 18 igralci Korotana vpisan tudi Boštjan Slavec, ki naj ne bi smel nastopiti, saj je bil posojen igralec Factorja le do 30. junija. Tako naj bi bila tekma registrirana s 3 : 0 za Muro. Upajmo, da bodo pri Muri znali rešiti težave ter čimprej dobili predsednika in trenerja. Po prvi zmagi je tudi več optimizma. (F. M.) Nogomet V prvem kolu tretje slovenske mladinske nogometne lige vzhod so igrali: Tromejnik : Turnišče 2 : 1, Rakičan : Dobrovnik 5 : 0, Čren-šovci: Lesoplast 0 : 0, Beltinci: Bistrica 3 : 3, Veržej: Odranci 2 : 2, Kerna : Čarda 1 : 2, Hotiza : Apače 4 : 3. (F. M.) Odigrano je bilo prvo kolo pokalnega tekmovanja na območju MNZ Lendava. Rezultati: Čentiba : Mostje 6 : 5 (5 : 5), Dolina : Veterani Turnišče 0 : 9, Renkovci: Kobilje 3 : 2 (2 : 2), Polana : Panonija 3 : 2 (2 : 2) in Graničar: Nedelica 2 : 7. (F. M.) Prijateljske nogometne tekme: Kerna Puconci : Mura 2 : 2 Gjer-gjek, Kološa; Čauševič, Grizold), Hotiza : Lakoš 4 : 2. (F. H.) Na četrtem turnirju za memorial Branka Roba na Razkrižju je med sedmimi ekipami zmagalo Šafar-sko, ki je v boju za prvo mestom premagalo Tokam iz Spodnje Ščavnice s 3 : 0. Za tretje mesto je vrsta Marincev iz Veščice premagala Zopo Atex iz Križevec s 5 : 1. Najboljši strelec je bil Rob (Marinci) c 5 zadetki. (N. Š.) Nogometna liga Si.mobil Rezultati - 4. kolo Mura: Koper 1:0 Maribor: Triglav 6: 2 Olimpija: Publikum 1:0 Rudar: Korotan 0:0 Domžale: Primorje 0:0 Gorica: Šmartno prelož. Primorje 4 3 10 11:1 10 Maribor 4 3 0 1 11:5 9 Koper 4 3 0 1 7:2 9 Publikum 4 2 11 7:4 7 Olimpija 4 2 11 5:5 7 Korotan 4 1 3 0 4:2 6 Mura 4 112 1:4 4 Nogomet V prvem kolu prvenstva v slovenski mladinski nogometni ligi je soboška Mura v Ljubljani igrala s Slovanom neodločeno 1:1. Kadeti Mure pa so prepričljivo premagali Slovana s 4 : 1. (F. M.) Tabor: Bakovci Triglav O : 1 Sežana - Igrišče Tabora, gledalcev 200. Sodnik: Babnik (Ljubljana). Strelec: 0 : 1 Fras (44). Bakovci Triglav: Taiaber, Bagola, Moreč, Fajdiga, Slana, Bači, Recek, Cotter, Sabotin, Ivanič, Fras. Dravograd : Nafta 4:1 Dravograd - Igrišče Dravograda, gledalcev 500. Sodnik: Ihan Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Pušnik (16), 2 : 0 Ponikvar (37), 2 : 1 Utroša (54), 3 : 1 Benko (70), 4 : 1 Pušnik (77). Nafta: Starovasnik (Pečelin), Preininger, Logar (Koša), Novak, Baranja, Drvarič, Gerenčer, Zver (Rihtarič), Celcar, Utroša, Prša. Tretja državna nogometna liga Veržej: Odranci O : 1 Veržej - Igrišče Veržeja, gledalcev 150. Sodnik: Šinkovec (Maribor). Strelec: 0 : 1 Kavaš (34). Veržej: R. Hanžekovič, Panič (Špilak), Fras, A. Hanžekovič, Osterc, Pučko, Vidmar, Sunčič (Rajh), B. Puhar, D. Puhar, Cmrečnjak. Odranci: Marič, Borovič (Golob), Kerčmar, R. Berendijaš, Sim. Hozjan, Pozderec, Sil. Hozjan, B. Berendijaš, Virag, Zadravec, Kavaš. Hotiza Nograd : Apače 2 :1 Hotiza - Igrišče v Hotizi, gledalcev 150. Sodnik: Ozu (Sp. Poljskava). Strelci: 1 : 0 Ritlop (45), 2 : 0 Ritlop (66), 2 : 1 Vajnhandl (80). Hotiza Nograd: Žižek, Oletič, Jakšič, Kulčar, A. Lackovič, Farkaš, Gjerkeš, Koudila, R. Lackovič, Ritlop, Horvat (Ščančar). Apače: Fridau, Potočnik (Slanič), Šemrl, Fifilt, Grilanc, Muhič, Topolnjak, Vajnhandl, Šemrl, Matej Šunko , Marko Šunko (Kozar). Kerna : Čarda O : 2 Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 100. Sodnik: Mihelič (Maribor). Strelca: 0 : 1 Čarni (63-11 m), 0 : 2 NJ^tuš (75). Kerna: Bojan Sočič, D. Banfi (Kuzma), Vinčec, Dani, B. Banfi, Gomboši, Maček, Bačič (Borko Sočič), Kološa, Kuhar, Gjergjek (Bransberger). Čarda: Špilak, Matuš, Skledar, Jaklin, Antolin, Kerčmar, Vogrinčič (Horvat), Cmor, Gjerek, Čarni, Krapec (Gomboc). Beltinci: Bistrica 1 : 1 Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 500. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Kuzma (44), 1 : 1 Antolin (51). Beltinci: Zadravec, D. Horvat, Miiler (Djuričič), Erjavec, Cener, Balažič, M. Horvat, Ai^olin, Gabor, Duh (Pertoci), Zlatar. Bistrica: Kusek, Ščerbič, Lebar, R. Kolenko, Cigan, Žižek, A. Kolenko, Biro, Kuzma, Gruškovnjak (Ozbetič), Zver (Vickovič). Črenšovci: Lesoplast 2 : 3 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 300. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Škaper (16), 0 : 2 Škaper (30), 1 : 2 Kreslin (42), 2 : 2 Kreslin (57), 2 : 3 Škaper (80). Črenšovci: A. Plej, Matjašec, Hartman, E. Plej, Kolar, Hozjan, Kreslin, Kustec, Graj (Zelko), Tratnjek, Horvat. Lesoplast: Zver, Čerpnjak, Olen (Pojbič), Škerlak, Živič, Sukič, Kutoš, Krančič, Časar, Škaper, Malačič (Kerčmar). Rakičan : Dobrovnik 3 :0 Rakičan - Igrišče Rakičana, gledalcev 300. Sodnik: Goričan (Draža vas). Strelci: 1 : 0 Sraka (39), 2 : 0 Rantaša (59), 3 : 0 Kosi (89). Rakičan: Karoli, Vouri, Rantaša, Žekš, Legen (Holcman), Koltaji, Šernek, Vogrin, Kosi, Sraka (Kranjec), Berden (Šadl). Dobrovnik: Varga, Torma, Toplak (Kovač), A. Horvat, Gazdag, L. Horvat, V. Šooš (Car), Somi, Laslo (Gone), Laci, L. Šooš. Tromejnik: Turnišče 2 : 3 Kuzma - Igrišče Tromejnika, gledalcev 300. Sodnik: Babič (Ravne na Koroškem). Strelci: 0 : 1 Bojnec (5), 0 : 2 Zver (14), 1 : 2 Šalamon (73), 2 : 2 Kovač (82), 2 : 3 Tompa (86). Tromejnik: Škrbič, Pelcar, Šinko, Zorica, Šalamon, Hajdinjak, Šarkezi (Bokan), Zrim, Kovač, Sukič, Smodiš. Turnišče: Vugrinec, D. Ritlop, Kreslin (Tompa), Nežič, Bojnec (Horvat), Pucko, Lackovič, Ternar, Vegič (Mertik), A. Ritlop, Zver. Triglav 4 1 1 2 5:10 4 Elan 1 0 0 1 1:2 0 Rudar 4 1 1 2 3:9 4 Jadran 1 0 0 1 0:2 0 Šmartno 3 1 0 2 3:5 • 3 Renče 1 0 0 1 0:2 0 Domžale 4 0 1 3 2:6 1 Natla 1 0 0 1 1:4 0 Gorica 3 0 0 3 2:8 0 3. SNL vzhod 2.SNL Rezultati -1. kolo Rezultati -1. kolo Tromejnik: Turnišče 2: 3 Tabor: Bakovci Triglav 0 : 1 Rakičan: Dobrovnik 3: 0 Dravograd: Nafta 4:1 črenšovci: Lesoplast 2 :3 Drava: Viator 1:1 Beltinci: Bistrica 1:1 Feroterm: Aluminij 0:1 Veržej: Odranci 0:1 Livar: Jadran 2:0 Kerna: Čarda 0:2 Zagorje: Dravinja 1:1 Hotiza: Apače 2:1 Elan: Železničar 1:2 Rakičan 1 1 0 0 3:0 3 Renče: Bela krajina 0:2 Čarda 1 1 0 0 2:0 3 Dravograd 1 1 0 0 4:1 3 Turnišče 1 1 0 0 3:2 3 Livar 1 1 0 0 2:0 3 Lesoplast 1 1 0 0 3:2 3 Bela krajina 1 1 0 0 2:0 3 Hptiza 1 1 0 0 2:1 3 Železničar 1 1 0 0 2:1 3 Odranci 1 1 0 0 1:0 3 Bakovci 1 1 0 0 1:0 3 Bistrica 1 0 1 0 1:1 1 Aluminij 1 1 0 0 1:0 3 Beltinci 1 0 1 0 1:1 1 Viator 1 0 1 0 1:1 1 Tromejnik 1 0 0 1 2:3 0 Dravinja 1 0 1 0 1:1 1 Črenšovci 1 0 0 1 2:3 0 Drava 1 0 1 0 1:1 1 Apače 1 0 0 1 1:2 0 Zagorje 1 0 1 0 1:1 1 Veržej 1 0 0 1 0:1 0 Feroterm 1 0 0 1 0:1 0 Kerna 1 0 0 1 0:2 0 Tabor 1 0 0 1 0:1 0 Dobrovnik 1 0 0 1 0:3 0 VESTNIK 16. avgust 2001 ŠPORT 19 Speedway Tenis Dobra polfinalna dirka za EP v Petišovcih Četrta zmaga Andreje Klepač v JA Mlada teniška igralka, petnajstletna članica TK Radenska Triglav iz Radenec Andreja Klepač, nadaljuje z zmagami na afriških turnirjih ITF za dekleta do 18 let, ki štejejo za svetovno lestvico. Po zmagah v Lusaki (Zambija), Blan-tyreu (Malavi) in Harareju (Zimbabve) je zmagala tudi na četrtem turnirju v Durbanu na mednarodnem ITF-turnirju druge kategorije. V polfinalu je Klepačeva premagala Tarryn Terblanche s 6 : 3 in 6 : 3, v finalu pa še Kelly Anderson s 6 : 2 in 6 : 0. Tako se je prebila Andreja Klepač v enem mesecu s 580. mesta na 65. mesto lestvice najboljših mladink na svetu. (F. M.) Kolesarstvo Dalivoj Titan in Simon Špilak v Avstriji Slovenska kolesarska reprezentanca mlajših mladincev (do 17 let) bo sodelovala od 20. do 25. avgusta na eni naj prestižnejših dirk v Evropi - Bank Austria Ju-gend Tour. Na dirki v turističnem središču v Stubenbergu na avstrijskem Štajerskem bo sodelova- osmo mesto, v skupni uvrstitvi po petih etapah je bil peti, v točkovanju za leteči cilj pa četrti. To je bil vsekakor za Bernarda Omarja izjemen mednarodni uspeh. (F. M.) Mali nogomet Odbojka_________________________ Pomurje začelo s pripravami Odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote, ki so pristali v minuli tekmovalni sezoni na odličnem tretjem mestu v prvi državni odbojkarski ligi, so začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono pod strokovnim vodstvom novega trenerja in nekdanjega igralca Saše Topo-vška, ki je zamenjal dosedanjega trenerja Sabahudina Peljta. V prestopnem roku je doživelo moštvo precejšnje igralske spre- Atletika_____________ Šesti sejemski tek v Ljutomeru Agencija za šport Ljutomer je pripravila v okviru 17. prleškega sejma in 45. praznika občine Ljutomer šesti tradicionalni sejemski tek. Sodelovalo je 107 tekačev in tekačic iz Hrvaške in Slovenije. Mlajši tekači so tekmovali po ljutomerskih ulicah, starejši pa na progi Ljutomer- Cezanjevci-Ljutomer. Rezultati - cicibani (letnik 1994 in mlajši): 1. Denis Semenič (Branoslavci), 2. Niko Matjašič (Sp. Kamenščak), 3. Uroš Filipič (Branoslavci); cicibanke: 1. Tjaša Meško (Ljutomer), 2. Kaja Čeh (Ljutomer), 3. Doroteja Žitnik (Boreči); dečki (letnih 1990-1993): 1. Denis Vogrinec (Rinčetova Graba), 2. Matej Vinkovič (Veržej), 3. Alen Kolbl (Babinci); deklice: 1. Maša Panič (Ljutomer), 2. Valentina Belovič (Gojanec), 3. Sanja Panič (Podgra-dje); dečki (letnik 1986-1989): 1. Gregor Marušič (TS Radenska), 2. Sandi Lupša (Kokoriči), 3. Sandi Klarba (Nunska Graba); deklice: 1. Simona Kosi (Babinci), 2. Tadeja Majcen (Križevci), 3. Mojca Tomnažič (Ljutomer); mladinke (letnik 1982-1985, 3000 m: 1. Valentina Belovič (Gojanec, Hrvaška); mladinci - 3000 m: 1. Josip Furjan (Gojanec), 2. Alen Kovačič (TS Radenska); Člani B (1961-1970), 3000 m: 1. Darko Ocepek (TS Radenska); 2. Joži Meško (Jeruza Kasaški šport_________________________________ Marko Slavič na EP v Itelgiji Naš najuspešnejši tekmovalec na kasaških dirkah Marko Slavič iz Ključarovec, član Kasaškega kluba Ljutomer, bo sodeloval od 15. do 18. avgusta na evropskem prvenstvu kasačev amaterjev Fegat v Waregernu in Ostendu Belgiji. Na tekmovanju bodo sodelovali tekmovalci iz 14 držav. To bo Markov tretji nastop na tovrstnih tekmovanjih. Najuspešnejši doslej je bil pred desetimi leti na Finskem, ko je osvojil srebrno medaljo. Leta 1999 je bil v Pragi in na Dunaju deveti. (N. Š.) membe, saj so klub zapustili Dejan Fujs, ki je odšel v Francijo, Bruno Najdič, ki se je preselil k novemu prvoligašu Topolšici Šoštanju, Grega Horvat, ki je okrepil mariborskega prvoligaša, in Alojz Kerec, ki je pristopil k Triglavu iz Kranja. V klub pa so prišli Branko Novitovič (Milicioner Beograd) ter Andrej in Boris Grut (Ljutomer). Tako bodo tekmovali za Pomurje v novi sezoni naslednji igralci: lem), 3. Darko Fijavž (Ljutomer); Veterani fi (1951- 1960), 3000 m: 1. Slavko Kumek (GR), 2. Jože Šmi-dhofer (TS Radenska, 3. Zvonko Župančič (TS Radenska); Veterani B (1941-1950), 3000 m: 1. Branko Perme (Lendava); veterani C (1940 in sta-rejši), 3000 m: 1. Branko Furjan (Gojanec, Hrvaška); mladinke (1082-1985), 8500 m: 1. Anita Perme (Lendava); mladinci (1982-1985), 8500 m: 1. Gregor Marušič (TS Radenska), 2. Tine Belci (Ljutomer); člani A (1971-1981), 8500 m: 1. Jože Rajh (Ormož), 2. Branko Brumen (Sv. Tomaž): člani B (1961-1970), 8500 m: 1. Geza Grabar (Zdravilišče M. Toplice), 2. Milan Sapač (TS Radenska), 3. Branko Švajger (TS Radenska); veterani A (1951-1960), 8500 m: 1. Ivan Golob (Ormož), 2. Samo Zupančič (Maribor), 3. Venčeslav Lihtenvalner (Ljutomer); veterani B (1941-1950), 8500 m: 1. Rajko Zupančič (Maribor), 2. Karli Vrbnjak (TS Radenska), 3. Branko Škrajnar (RVT Slovenija); veteranke B (1956-1960), 8500 m: 1. Jožica ŠiFtar (TS Radenska); veterani C (1940 in starejši), 8500 m: 1. Josip Džundžek (Varaždin); veteranke C (1955 in starejše), 8500 m: 1. Ana Hageman (Varaždin). Niko Šoštarič Andrej Tot, Tomas Čeh, Bogdan Marič, Igor Prša, Danilo Tinev, Branko Novitovič, Andrej Grut in Boris Grut. V člansko moštvo pa so vključili tudi mladince: Gero Flisarja, Gorazda Flisarja, Alena Vere-na, Dejana Košara, Uroša Kovače-ca, Jerneja Zakojča in Klementa Kosa. Želji Sobočanov v novi tekmovalni sezoni sta obstanek v ligi in naj bi se v Mursko Soboti zopet vrnili nekateri igralci, ki so letos odšli v druge klube. V klubu so se tudi odločili, da bodo odslej načrtno delali z mladimi odbojkarji po soboških šolah, kajti to so doslej nekoliko zanemarili. (F. M.) Ob beltinskem občinskem prazniku Številne športne prireditve Športna zveza Beltinci je pripravila v sodelovanju s posamezniki, klubi, društvi, krajevnimi skupnostmi in občino za letošnji občinski praznik pester in zanimiv program športnih prireditev. V minulem tednu so organizirali otroške športne delavnice (vadba, tekmovanja, igre, kolesarjenje, plavanje, spust po reki Muri), ki se jih je udeležilo okrog 30 otrok v starosti od 10. do 14. let. V soboto so prišli na svoj račun ljubitelji hoje, kolesarjenja, ki je potekalo na 27 km dolgi progi Bra-tonci-Dokležovje-lžakovci-Melin- V organizaciji Speedway teama Lendava je bila v rekreacijskem centru v Petišovcih druga polfinalna dirka v speedwayu za evropsko prvenstvo. Nastopilo je 17 tekmovalcev, med njimi,štirje iz Slovenije. Dirke si je ogledalo okrog 2.500 gledalcev. Bila je to dobra in izenačena tekma, na kateri je po pričakovanju zmagal aktualni evropski prvak Matej Ferjan iz Ljubljane, vendar šele po dodatni vožnji s Poljakom Cegielskim. Drugi slovenski predstavniki so zasedli naslednja mesta: Šantej je bil šesti, Koren deseti in Kolenko dvanajsti. Dirka je odlično uspela, za kar so dobili organizatorji priznanje najvišjih evropskih funkcionarjev. Vrstni red: 1. Ferjan (Slo) 14, 2. Ce-gielski (Poljska) 14, 3. Staszevvski (Poljska) 13, 6. Šantej (Slo) 10,10. Koren (Slo) 6, 12. Kolenko (Slo) 4 točke. (FM, fotografija: JZ)' ci-Beltinci-Lipa-Gančani-Likpo-vci-Beltinci, ter rolania na 11 km dolgi progi Beltinci-lžakovci-Me-linci-Beltinci. Kljub slabemu vremenu se je teh aktivnosti udeležilo 107 rekreativcev. V nedeljo, 19. avgusta, ob 11. uri bo na Melincih otvoritev rokometnega igrišča, Športna zveza Beltinci in Klub malega nogometa Meteor Melinci pa pripravljata peti tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo ob 13. uri na Melincih. Sodelovale bodo ekipe v vseh krajevnih skupnosti Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa Lipovci in lo okrog 100 kolesarjev iz 25 sekcij in nacionalnih ekip Evrope. Selektor slovenske reprezentance je Dalivoj Titan, trener KK Tropo-vci, v reprezentanci pa nastopa tudi član KK Tropovci in aktualni državni prvak Simon Špilak, ki je tudi kapetan ekipe, v kateri sta še Klemen Gostič (Rog) in Jože Senekovič (Lenart). Na dirki bodo nastopili vsi najboljši tekmovalci. Na evropsko prvenstvo v Francijo bo odpotovala v nedeljo, 19. avgusta, članska slovenska kolesarska reprezentanca. Kot pomočnik selektorja Gorazda Penka bo v Francijo odpotoval tudi trener KK Tropovci Simon Titan. Na'etapni članski ,kolesarski dirki za amaterje v Italiji je za italijansko ekipo Mol-fancone nastopil član KK Tropovci Bernard Omar in se lepo izkazal. Med 94 tekmovalci iz 16 ekip in 6 držav je dosegel eno drugo (kronometer), dve četrti, eno peto in eno Melinci. V soboto, 25. avgusta, ob 15. uri pa bodo v Bratoncih tradicionalne športne igre krajevnih skupnosti, ki jih pripravljata Športna zveza Beltinci in Krajevna skupnost Bratonci. Ekipe se bodo pomerile v 10 igrah, ki so zabavnega značaja (tek v vrečah, nogometni slalom, met žoge v košaro, vrtenje okrog kola, tek z vrečo krompirja, žaganje hlodov, met kamna, prevažanje vode, met prečke, vlečenje vrvi). Sodelovale bodo ekipe vseh osmih krajevnih skupnosti občine Beltinci. (FM, fotografija: JZ) V okviru kulturnega tedna je bila v Veliki Polani nogometna tekma med župani pomurskih občin in SDS Slovenije. Zmagala je ekipa SDS s 6 : 2, za katero je igral tudi prvak Janez Janša. Strelci zadetkov: Emeršič 2, Janša, Zver, Guček in Škalič (avtogol) za SDS ter Ternar 2 in Kardinar za župane. Tekmo si je ogledalo okrog dvesto gledalcev. (F. H.) Razpored tekem 2. MNL MS (2001/2002) 1. kolo - 26. 8. 2001 Rotunda: Hodoš Šalovci: Lipa Pušča: Bogojina Ljutomer: Radgona Dokležovje prosto 2. kolo - 3. 9. 2001 Bogojina: Ljutomer Lipa: Pušča Hodoš: Šalovci Dokležovje: Rotunda Radgona prosta 3. kolo - 9. 9.2001 Šalovci: Dokležovje Pušča: Hodoš Ljutomer: Lipa Radgona: Bogojina Rotunda prosta 4. kolo -16.9. 2001 Lipa: Radgona Hodoš: Ljutomer Dokležovje : Pušča Rotunda: Šalovci Bogojina prosta 5. kolo - 23. 9. 2001 Pušča: Rotunda Ljutomer: Dokležovje Radgona: Hodoš Bogojina: Lipa Šalovci prosti 6. kolo - 30. 9. 2001 Hodoš: Bogojina Dokležovje: Radgona Rotunda: Ljutomer Šalovci: Pušča Lipa prosta 7. kolo - 8.10. 2001 Ljutomer: Šalovci Radgona: Rotunda Bogojina: Dokležovje Lipa: Hodoš Pušča prosta 8. kolo- 14.10. 2001 Dokležovje: Lipa Rotunda: Bogojina Šalovci: 'Radgona Pušča: Ljutomer Hodoš prost 9. kolo- 21.10. 2001 Radgona: Pušča Bogojina: Šalovci Lipa: Rotunda Hodoš: Dokležovje Ljutomer prost 20 NA SCENI 16. avgust 2001 ViSHIK Kam se lahko dam? ukaj lahko dobite vse informacije o koncertih, delavnicah in drugem dogajanju, ki zanima mlade ter mlade po duši in razmišljanju. GROM gre na Evropsko glasbeno srečanje Glasba je medij brez meja T Dogodki čez teden in ob koncu tedna: Gornja Radgona Klubsld prostori mladinskega društva GROM so dopoldan odprti od ponedeljka do petka od 9. do 12- ure. popoldan od ponedeljka do četrtka od 19. do 22. ure. v petek in soboto pa popoldan od 19. do 3. ure. V nedeljo so prostori Kluba namenjeni likovnim in lutkovnim delavnicam. V sredo. 15. avgusta, ob 18. uri so odprli razstavo likovnih del Miše Erlih in Veronike Maruško ter Sandre Fekonja. Lendava Klubski prostori na Kranjčevi so odprti vsak dan od 9. do 14. ure, dogajanje pa se dopoldan in zvečer nadaljuje v Mladinsko-kultumem centru v Termah Petišovci. 4 Ljutomer V poletnem času je MCP v Grossmannovi 3 odprt vsak dan od 20. ure dalje. Potekajo družabno-razvedrilne aktivnosti, poleg tega pa deluje tudi informativno-svetovalna dejavnost. Murska Sobota Prostori MIKK-a so odprti vsak dan od 10. do 12. ure in popoldan od 15. do 20. ure. • Od 20. in 24. avgusta bo v prostorih MIKK-a med 9. in 12. uro delavnica oblikovanja nakita. Vodi jo Ana Pertinač. Brezplačno! V prostorih MIKK-a bo vodil Miran Celec od 20. do 24. avgusta delavnico Govoreči bobni. Od 20. do 27. avgusta bo v Domu borcev na Vaneči Poletni gledališki tabor. Mentorja sta Gorazd Žilavec in Aleš Nadai. Kotizacija 5000 tolarjev. Pomembno obvestilo! Vabimo vsa mladinska društva in klube v Pomurju, da nam pošljejo obvestilo o tem, kaj pripravljajo, kaj se dogaja in kam se lahko mladi vključijo, da bodo imeli boljši pregled dogajanj, vi pa boljši obisk. adgonsko mladinsko društvo GROM se bo udeležilo na povabilo graškega mladinskega kulturnega centra Explosiv evropskega glasbenega srečanja European mušic meeting - Graz 2001, ki ga v celoti financira Evropska unija. Srečanje traja dva tedna, in sicer od 2. do 16. septembra, udeležili pa se ga bodo mladi iz Avstrije, Islandije, Belgije in Slovenije. V GROM-u so razpisali 12 mest, tja bodo odpotovali skupina In-Sane, Dani Matovič in Leon Žnidarič, še vedno pa imajo sedem prostih mest in iščejo skupino ali glasbenika, ki bi lahko sodeloval na tem mednarodnem srečanju. Ker je glasba medij, ki brez problemov prestopa meje, so jo v tem primeru uporabili kot skupno izhodišče za vse doga Vaša čustva Listu zaupanja! Mori me! V prsih me boli! Kaj se mi dogaja? Na to vprašanje ne poznam odgovora. Pa vendar ti lahko povem, da mi je mar zanj. Mar mi je za njegovo srečo, za njegov pogum... Mogoče res nisem pravična, mogoče res ne! Vendar v globini svojega srca vem, da delam prav. Bojim se izreči tiste besede, saj veš, katere. Če poženeš leto nazaj, sem res močno ljubila, vendar ne, več ne! Ker ne morem! Bežim pred ljubeznijo, ne morem ljubiti. Pa veš, zakaj? Ker so mi uničili vse sanje, uničili mojo dušo. Vse je šlo v pozabo in sedaj se bojim ljubezni. Ne morem ljubiti. Pravzaprav ne smem ljubiti. Nisem pravična do sebe, še sama ne vem, kaj počnem. Res nisem pravična do njega. Ljubi bog, kaj vendar počnem? Razmišljati o ljubezni, tega ne smem! Nisem vredna ljubezni! Nisem vredna, da koga ljubim, da kdo ljubi mene. Nisem vredna nobenega pogleda, nobene pametne besede, še sebe nisem vredna. Duša kliče na pomoč, vendar se srce upira, ker se boji ljubezni, boji se ponovno zaljubiti. Ali sem vredna tega? Obljubim, moje sedanje počitnice so vredne vsega. Ne bodo kot lanske, vendar bodo nekaj več! Ne smem pustiti, da bi ponovno ljubila! Skozi moje srce gre puščica, ne smem mu dovoliti, da se ponovno zaljubi! Ne smem! Hvala za nežne urice spominov! V tebi najdem tolažbo! Si moj najboljši prijatelj, kar jih obstaja, najboljši si!! HVALA ti za zaupanje! Z listom papirja se znam že dolgo pogovarjati, vendar ti nisi navaden list papirja, ti si ZAUPEN list!! Sedim ob oknu, zrem proti steni, na njej visi list papirja. Pogledam v tla, tudi tam je en list papirja. Ne vem pa, zakaj sta različna? Tisti na steni je hladen, ta na tleh poln čustev. Ti povem odgovor? Tisti na steni je prazen nič, ta list, na katerega sedaj pišem, je vreden zaupanja. Ta list je drugačen od vseh, ta list je LIST ZAUPANJA! Andrea janje na srečanju. Cilj srečanja je multikulturno delo z mladimi glasbeniki ter jim omogočiti dva tedna plodnega glasbenega dela. Tudi delavnice, ki jih pripravljajo, so namenjene raznovrstnim dejavnostim, povezanim z glasbo, ozvočevanju, studijskemu delu, vsemu, kar je treba znati glasbenim skupinam Osnovno gibalo mladosti je prav gotovo druženje, srečevanje, dotikanje in stikanje. Prav zaradi tega mladi vedno najraje hodijo tja, kjer je največ ljudi, kjer se kaj dogaja, in kjer je več ljudi, je še več možnosti, da se zgodi kaj norega, nenavadnega, kar ti lahko v tistem trenutku spremeni poglede na svet in razmišljanje. Čeprav se danes mladi radi izražajo potrebo, da bi se gibali v krogu ljudi, da bi imeli skupne prostore, so po drugi strani vedno bolj zaprti vase in se žal vedno manj poznajo med seboj. Mladi so bili vedno gibalo družbe, vedno so prihajali z novimi idejami; s katerimi so razbijali obstoječe vrednote in prinašali napredek. Morda pa se tudi sedaj rojeva generacija, ki sicer nekoliko v zakulisju in zatemnjeni soba tuhta, kako bo izkoristila nove tehnologije, in tudi v naše kraje prinesla napredek. ANRR za odrski nastop, pripravili pa bodo tudi okrogle mize o avtorskih pravicah in podobnem, vse torej, kar se tiče glasbe. Sreča nje je taborniške narave in udeleženci se lahko po svoji presoji odločijo, v katerih delavnicah bodo sodelovali. Oblikovale se bodo tudi skupine Euroband, v katere bodo vključeni posamezni glasbeniki iz vseh štirih držav, na koncu pa bodo odigrali nekaj skupnih skladb. Poleg tega je srečanje na menjeno utrjevanju samozavesti mladih skozi učenje oz. različna strokovna znanja na kulturnem področju. Ob tem pa spodbujajo kreativnost in izboljšujejo skupinsko dela, tudi v smislu evropske identitete. »Mladi bi morali biti usmerjeni k razvoju lastnih idej in jih tudi znati realizirati, obenem pa se naučiti tudi odgovornosti,« je povedal Leon Žnidaršič. »Mladini je treba s čim manjšimi stroški omogočiti spoznavanje kultur različnih držav, da lahko izstopijo iz svoje starostne situacije ter se srečujejo in sodelujejo z ljudmi drugačne mentalitete in mišljenja, saj se lahko le tako naučijo razumeti in spoštovati drugačne od sebe.« Prav taka srečanja tudi omogočajo, da se mladi iz Evrope med seboj povežejo. A. Nana Rituper Rodež Vaše pesmi! Ko bi se vsaj obrnila Ko bi se vsaj obrnila, potem nanj bi pozabila, a ne morem storiti tega, ker še vedno ljubim ga, čeprav je slep za moje solze m še pogleda mi ne vrne, zanj zvezde z neba bi klatila in cel svet bi mu podarila. Ko bi vsaj se obrnila, ne bi solz več točila, ne bi nekomu ovira bila, ampak dekle, ki čisto srce ima in je vredno poštenega fanta. Sonja Štefko So... So besede, ki bodo večno živele! So noči, ki bodo večno žarele! So dlani, ki bodo večno iskale! So dlani, ki bodo večno za nekom jokale! In za vse to je kriva beseda, ki sedaj zbledeva! Majica Ljubezen V sobi samevam, s solzami v očeh mislim le na tebe, dragi, kako lep si. Lepe so tvoje oči, lepi so tvoji lasje, a še lepša tvoja so usta, ki lepo govore. V tebi toliko lepega se skriva, toliko lepih besed. še sama ne morem verjeli, da je to res. Slišim zdaj zvonček, ki v srcu mi cinglja, jaz pa vedno premišljujem, al’ ljubiš res meti. Rada bi, da bi bil sedaj ob meni, me stisnil k sebi, nežno me poljubil in z menoj ostal. Gabriela Pišite, pošiljajte fotografije ošljite nam svoje pesmi, zgodbe iz življenja, pošljite nam svoje občutke, svoje vtise, mnenja, napišite nam, kaj se vam dogaja med počitnicami, ali se vam je zgodilo kaj novega, ali vam je kaj spremenilo življenje, pišite nam o tem, kako ste se zaljubili, o vsem, kar vam pride na misel, poslušali vas bomo tudi, ko boste nesrečni, z vami bomo držali v dobrem in slabem. Veseli bomo vseh vaših pozdravov, kritik in mnenj! Vse mlade nadobudne fotografe ali pa fotografe, ki so bili s fotoaparatom v pravem trenutku na pravem mestu, vabimo, da nam pošljeteful nore fotografije. Najboljše bomo nagradili. Seveda smo veseli tudi vaših klasičnih pisem, ki se vsako jutro znajdejo na mizah. Vašo pošto čakamo na stari naslov: Na sceni, Vestnik, Ul. arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: nasceni@hotmail.com. Nana 7. mednarodni romski tabor Od ponedeljka do sobote bo v Dijaškem domu v Murski Soboti potekal mednarodni romski tabor. V tem času se bo zvrstilo več predavanj. Med drugim bo Alenka Janko Sp-reizer spregovorila o socialni antropologiji, romologiji in znanstvenem rasizmu. dr-:pavla Štrukelj o nošah za romske folklorne skupine, Jožek Horvat o romskem jeziku, kriminalni inšpektor Janez Breznik o Analizi kaznivih dejanj Romov v Pomurski regiji v letih od 1996 do 99., mag. Vera Klopčič bo primerjala položaj Romov v Evropi, prof. Vesna Ackovič o narodnih motivih v romskih pesmih, svetovalka Alenka Pavlovec o vzgoji in izobraževanju Romov, diplomirana sociologinja Simona Bokan pa o družini ter pravni ureditvi odnosov v družini različnih strokovnjakov, ali se ukvarjajo z romsko problematiko, nekaj tematskih sklopov pa bodo posvetilu izobraževanju, delu z romskimi otroki in romskim igram. Predstavili pa bodo tudi Romski zbornik. ANRR BRtZPLAČfN KLIC - VSAK DAN OO tlf DO 20* VESTNIK 16. avgust 2001 MULARIJA 21 Mlin na veter pri Stari Gori kot nova poštna znamka - Narisal (lepljenka) Matija Fašalek, 2. a, OŠ Radenci. Pravljice so mi zelo všeč. Odločil sem se, da bom tudi jaz eno napisal. Nekega dne me je po telefonu poklical Srečko Katanec. Rekel kili Naša hiša je na Cankovi. Ima belo fasado. Na njej je pritrjena številka 54. Ima veliko oken. Znotraj imamo kuhinjo, spalnico, otroško sobo in klet. Najraje sem v otroški sobi, ker imam tam veliko igrač. Okoli hiše je vrt. Nina Tutek, 2. b, OŠ Cankova Plezanje je zabaven, toda nevaren šport. Imeti moraš ustrezno opremo in pogum. V Kranjski Gori smo imeli priložnost, da srhb ! se preizkusili v plezanju z varovanjem od zgoraj. Bil je torek In na urniku smo imeli plezanje. Ustrezno smo se oblekli in šli ven. Počakali smo, da je prišel naš učitelj Lojze. Odpravili smo se k plezalni steni. Že pogled nanjo me je zmrazil. Učitelj nam je najprej povedal nekaj o tem športu, nato pa smo začeli. mi je, naj pridem igrat za njegovo moštvo. Naslednji dan smo imeli trening. Prvo tekmo sem igral proti Jugoslaviji. Na dresu sem imel številko sedem. Zmagali smo z rezultatom 12:3. Pozdravit smo šli navijače in publiko. Vsi so mi ploskali in me klicali k sebi. Moral sem jim dati avtograme. Bil sem zelo srečen. Imeli smo še veliko treningov in tekem. Ker sem bil zelo dober, so me vabili k sebi tudi tuji klubi. Tako sem igral včasih tudi za njih. Mije noge so bile na igrišču kot peresa v zraku. Žoga me je vedno ubogala in letela proti golu. Želim si, da bi postal vsaj del moje pravljice resničen. Matic Maruško, 4. a, OŠ Apače Prvi so se v plezanju preizkusili dečki. Nadeli so si plezalne pasove in začeli plezati. Pri plezanju so si pomagali z oprimki, s svojo iznajdljivostjo ter močjo. Na vrsto so prišle tudi deklice. Med njimi sem bila tudi jaz. Strah me je bilo, čeprav se mi si že večkrat želela^ plezati. Nisem si upala pogledati ne navzdol he navzgor. Dejala sem sf: »če je drugim uspelo, bo tudi meni* In res je bilo tako. Vesela sem bila svojega dosežka. t Nepozabno srečanje je tisto, ki naredi nate tako močan vtis, da ga nikoli n,e pozabiš. Nanj se spominjaš s toploto v srcu in iskricami v očeh. V življenju doživiš le nekaj takih srečanj. Meni je ostalo v spominu srečanje, ki je prineslo v moje življenje novo veselje in neizmerno srečo. Bilo je lansko leto, v decembru, ko smo mamo peljali v porodnišnico. Bila je že v devetem mesecu nosečnosti. Otrok bi se moral sicer roditi januarja, vendar je malo »pohitel«. Rada sem spremljala njegov razvoj in polagala roke na mamin trebuh, v katerem je raslo novo življenje. Nismo vedeli, ali bo fantek ali punčka, jn bilo nam je pravzaprav vseeno. Dojenček je brcal na vso moč. Potem pa smo Na osnovni šoli Prežihovega Voranca Bistrica je začela z delom novoustanovljena skupina mažoretk. Gre za dekleta, ki so vešča plesa. Vodi jih Marija Ku-stec, na harmoniko pa jih spremlja Vlado Majcen. Bistriške mažoretke so učenke 4. in 5. razreda osnovne šole. Skupino sestavlja devet učenk. Svoj premierni nastop so imele ob letošnjih sed- mih Mlinarskih dnevih na obrežju reke Mure pri Kantini. Za začetek so se predstavile s koračnico. V prihodnje načrtujejo pester umetniški repertoar. S pomočjo šole si želijo priskrbeti obleke, in ko bodo oblečene v prave »mažoretske« obleke, bodo še privlačnejše in vabljivejše. Besedilo in loto: Jože Žerdin Najlepše pa mi je bilo, ko sem spet začutila trdna tla pod nogami. Čeprav je plezanje nevarno, lahko prinese tudi veliko užitkov, vendar tega ne veš, dokler sam ne preizkusiš. Upam, da bom imela še več takih preizkušenj. Takrat me več ne bo strah. Zaupala bom svojim sposobnostim. Držala se bom reka: »Ne reči ne, dokler ne poskusiš!« Tadeja Serec, 6. h, OŠ I M. Sobota sončnega decembrskega dne ob devetih dopoldne končno izvedeli. Rodil se je krepak deček. Naslednji dan smo ga obiskali. Nikoli ne bom pozabila najinega prvega srečanja. Bilo je kot v pravljici. Ležal je v belem vozičku, oblečen v bel pajac, na nogicah pa je imel rdeče volnene nogavičke. Imel je čisto majhne roke, navihan nosek in velike oči. Bil je kot majhna štručka. Prvič sva se videla na hodniku porodnišnice v Rakičanu. Mama je žarela. Še nikoli je nisem videla tako srečne. Ko je bratec zajokal, ga je mama potolažila in mi ga položila v roke. Še nikoli nisem občutila ničesar podobnega. Njegovo življenje je bilo v mojih rokah. Začel je jokati, a sem ga potolažila. Na rokah mi je zaspal. {mi Nekega dne sem šla na počitnice k moji teti čarovnici. Ona mi je za kosilo pripravila človeško glavo, za prilogo pa pljuča. Po kosilu sem šla k njenemu morskemu psu. Le-ta mi je odgriznil roko. Čarovnica mi jo je pripravila za večerjo. Bila je zelo okusna. Zelo sem se veselila počitnic. S prijateljicami Stašo, Anjo in Matejo se vsak dan igramo. Zdaj sta Staša in Anja na morju. Njunim mucam in psu vsak dan nosim hrano. Sestri pomagam zalivati rože. Stašo in Anjo zelo pogrešam. Komaj čakam, da prideta domov in mi povesta, kako je bilo v Splitu. Tudi jaz imam zanju presenečenje. Imela sem dolge lase, zdaj pa sem se postrigla čisto na kratko. Ali me bosta poznali? To bo zabavno naše prvo srečanje! Marija Sarjaš, 2. raz., Trnje 'TUcd fzdččtrtčcctnti. Bil sem pri babici v Veržeju. Tam sem se igral z majhnimi piščančki. Bilo je zelo lepo. Babica je imela tudi rojstni dan. Čestital sem ji. Prinesel sem ji darila. Želim si, da bi še dolgo živela. Dušan Fister, 1. a, OŠ Bakovci Kako enkratno je bilo to doživetje in kako nenavaden občutek! Želela sem si, da bi ga moje roke zavarovale pred vsemi nevarnostmi. To je moj mlajši bratec, ki ga ljubim z vsega srca. Kmalu je prišel domov. Sedaj je že zelo zrasel in je najlepši otrok na svetu. Ko je dobil svoj prvi zob, je bil malo otožen. Danes pa se smeje, cvili, se kotali in plazi po celi hiši. Vsi ga imamo zelo radi. Ko sem prvič zagledala svojega bratca, me je obdala neizmerna sreča. Včasih me sprašujejo, kaj bi imela rada, ko bom velika. Želim si vsaj ducat takih otročičkov, kot je moj mlajši bratec, vendar tega nikomur nočem povedati. Tamara Muhič, 8. a, OŠ Bakovci Zjutraj sem šla k njenemu mačku dinozavru. Ta pa mi je odgriznil obe nogi. Teta mi ju je pripravila za zajtrk. Bili sta zelo okusni. Ko sem prišla domov, sem šla spat. Čeprav se mi je vse to zgodilo pri teti čarovnici, še zdaj živim. Katja Fridau, 3. b, OŠ G. Radgona Oča nej bilau domau, na njivi je orau, krave so pa v štale mukale, na duge, duge tulile. Šla san glejdat, ka se godi; poglejdnen pod noge, viden lanc na pode. Včadsik v glavau mi vdare, ka tele je nej na pravon mesti, in te poglejdnen naokaule pa vijden, ka tele lejče od edne krave do druge pa duda od prve do zadnje. Debeli je bio kak boben, skakao je kak friški den, a dirko je friško. Po nesrečnon ovinki se mu je poškalilo, pa spadno je na hrbet in austo je ležečki pa zaspo je namesti. Da je slede oča dauko krave, nej daubo mlejka niti za en pisker. Bio je žalosten, v mlekarno je nej mogo, ka se bi ma nej splačalo. Po daujenje Stalo pucati je začo, skončo je ob pounače i šau je preči triidjen na rebra. Gabriela Takač, Krplivnik Zajček doigoušček skače sem ter tja, spati se mu še ne da. Zajček doigoušček ne zmeni se za korenje, raje spi in glasno dremlje. Rebeka Toplak, 2. a, OŠ Radenci Miška Šiška, kam pa kam? AH greš po par klobas? AH greš v Dolnjo vas? AH greš v Gornjo vas? AH greš v novi dan? Miška Šiška, kam pa kam? Sara Vidmar, 2. raz., OŠ Radenci Petette čn Ulica Tam v daljavi za gorami lepa hišica stoji. Vsako jutro tam za hiško petelin vse predrami: »Ki-ki-ri-ki, zbudite se vsi, ki-ki-ri-ki, na zajtrk se mudi!« Petelin zdaj važič je pravi, ne sluti lisice tam v daljavi. Lisica tatica v grmu tiči, petelina pazi in sline cedi. A glej, nerodna lisica se v past ujela je, tatica! Dario Horvat, 7. a, OŠ Črenšovci SUm Ne govorite mi, da je to slovo, saj ta strašna bolečina, ki me je ubila, nikoli me ne bo minila, nikoli je ne bom pozabila. Nihče ne ve, kako boli, nihče ne ve, kaj moje srce teži. Slovo med bolečimi spomini bo ostalo -srce me je izdalo. Danijela Kočar, 7. b, OŠ Cankova tod Pri Herbajevih v Nedelici jež večkrat zaide tudi v stanovanje. Domači ga običajno nagradijo s hruškami, ki jih ima zelo rad. Foto: J. Ž. 22 DOBRO JE VEDETI 16. avgust 2001 WS1I Pomurske lekarne razkrivajo OVEN ONA: Potruditi se boste morali, da bo ljubljena oseba vašo naklonjenost pravilno razumela, drugače boste doživeli popoln neuspeh. Poskrbite tudi za finančno plat, saj vam precej slabo kaže! ON: Še vedno gojite upanje, da se vam bo potrpljenje obrestovalo, vendar nikar ne čakajte predolgo, ker boste zamudili izjemno priložnost, ki se vam bo ponudila. Za katero možnost se boste odločili, pa je odvisno od vas! zdravilne skrivnosti Od zadetka v žilo do ognjevitega dima ali več veste, boljše je d. d. MURSKA SOBOTA Tišinska ulica 29, Murska Sobota BIK ONA: Na noben način ne boste privolili v kompromis, saj ste prepričani, da je vaša pot edina pravilna. In finančni učinki vaše ideje bodo to tudi obilno dokazali, zato nikar ne popuščajte, ampak vztrajajte. ON: Teden za uresničevanje vaših želja. Toda eno so želje in drugo stvarnost. Svet je krut - tudi do vas, zato ni nobenega razloga, da bi popuščali drugim. Nekdo vas bo hotel neprijetno presenetiti, a bo na koncu presenečen on sam. DVOJČKA ONA: Vaš partner vas bo prevaral, ker se bo želel na ta način maščevati. Najbolje bo, da se v miru razideta z lepimi spomini. Na začetku vam bo sicer hudo, vendar pa se boste vendarle sprijaznili z novo situacijo. ON: Poskusite malo bolj tvegati - izplačalo se vam bo. Toda nikar preveč lahko ne zapravite pridobljenega, ampak držite v rokah tisto, do česar ste se prikopali. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. okain je poživilo in zasvojevalo, pridobljeno iz listov južnoameriškega tropskega grma koke in uveden v zdravilstvo 1844. Na narkotično nevarnost so prvič opozorili šele leta 1885, še malo prej pa ga je Sigmund Freud preskusil na sebi in se nad njim navdušil, ker poživlja mišljenje. Za njim so ga začeli rabiti turisti, dajali so ga vojakom, v čislih pa ga je imel tudi zdravnik Conan Doyle, bolj znan kot pisec kriminalk, v katerih si pomaga detektiv Sherlock Holmes za razrešitev težje naloge z vbrizgom kokaina. Pred več kot sto leti je bil sestavina različnih izdelkov, med njimi tudi kokakole. Dokler ga ni izpodrinil heroin, je bil najbolj priljubljeno mamilo med revnimi Američani. Pariški bohemi in prostitutke so po njem radi segali med prvo svetovno vojno, po njej pa se je razširil še v Sovjetsko zvezo. Zasvojil je mnoge ljudi in v njih pustil strupeno sled, tako telesno in duševno kot v odnosu do drugih ljudi. RAK ONA: Svoje težave boste zaupali napačni osebi, saj bo le ta vaše intimne skrivnosti raztrobila naokoli in znašli se boste v precejšni zadregi. Drugič bodite pazljivejši in dvakrat premislite preden storite. ON: Zaradi cele vrste nizkih udarcev boste nekaj časa karseda slabe volje. Toda nikar ne skrbite - vse bo še v najlepšem redu, le malo bo potrebno počakati. Medtem pa bi bilo najbolje, da bi malo poskrbeli za svoje zdravje. LEV ONA: Ta teden ni najbolj primeren za ljubezenske dogodivščine, torej ne poskušajte ničesar na tem področju. Raje si malce odpočijte in si naberite moči za kasnejše ljubezenske podvige. ON: Malo ste neučakani. S prehitevanjem dogodkov ne boste dosegli tega, kar mislite. Uspeh vas ne sme uspavati, ampak vam mora še bolj spodbuditi voljo. Le tako boste lahko dosegli tisto, kar nameravate. Kokainisti so družabni, živahni in zgovorni, a želja po delovanju, neješčnost in nespečnost jih naredijo nasilne. Izostajajo z dela, zamujajo v službo, kradejo sodelavcem in delodajalcu. Tepež, spolna razuzdanost in umori v njihovi družbi niso izjema. Ne glede na način in pogostost jemanja postanejo plahi, Združenje potrošnikov Pomurja svetuje DEVICA ONA: Pravega prijatelja spoznate v nesreči. Pot vam bo križala popolnoma nepričakovana situacija, zato boste pristali v precejšnji zmešnjavi, iz katere na prvi pogled ne bo pravega izhoda. Toda samo na prvi pogled... ON: Nekdo vas bo iskal, vi pa se mu boste vztrajno izmikali. Toda pazite, da se vam takšno obnašanje ne bo nekoč še maščevalo, saj bo prej ali slej prišel trenutek, ko boste mogoče tudi vi potrebovali prav isto osebo. Vrnitev kupnine TEHTNICA ONA: Nepričakovana ponudba vam bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje, ali se vam vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti vam ne bi škodilo malo več resnega pristopa pri reševanju le teh. ON: Zmešali boste poslovne in zasebne zadeve, tako da naenkrat ne boste vedeli ne kod ne kam. Kljub temu pa vas čaka izredno erotično doživetje z nekom, ki ste ga doslej bolj spoštovali kot pa občudovali... ŠKORPIJON ONA: Najnovejša ponudba vas bo prijetno presenetila in vse skupaj se bo končalo še veliko bolje, kot pa ste pričakovali. To je vaš srečen teden in potrudite se, da bo tako tudi ostalo. Sprostite se in uživajte! ON: V prijetni družbi boste izvedeli, kar boste želeli. To vam bo veliko pomagalo pri premagovanje vaših finančnih težav, ki so se vam nakopičile. Vendar pa rešitev ne bo padla z neba, ampak se bo potrebno pošteno potruditi. STRELEC ONA: Pogum vas bo rešil pred nečem, kar se vam v tem trenutku zdi neizogibno zlo.-Ozrite se malo okoli sebe in spoznali boste, da le ni vse tako črno, kot pa se vam zdi. Ne pozabite, življenje teče dalje! ON: Vsaka stvar se da prodati, le ponuditi jo je potrebno. Ne odnehajte še preden resnično začnete. Kaj kmalu se bo pokazalo, da ste imeli prav, zato nikar ne nasedajte na prepričevanja tistih, ki še sami ne vedo, kaj bi radi. KOZOROG ONA: Dobro premislite, če je res vredno, da zaradi par minut užitka zavržete vse , kar ste z muko gradili toliko časa. Je že res, da je avantura več kot privlačna, vendar pa zaradi tega ne smete zanemarjati trajnejših vrednot. ON: Obeta se vam nekaj velikega. Nikar se ne delajte, da tega ne opazite, ampak pokažite vsaj trohico veselja. Trdo ste garali, sedaj pa uživajte sadove svojega dela. Sprostite se in uživajte - zaslužili ste si! VODNAR ONA: Najprej boste precej razočarani, kasneje pa boste naravnost sijali od sreče. Potrudite se kar najbolje izkoristiti ugodno priložnost na poslovnem področju, kajti le-ta se zlepa ne bo ponovila. ON: Marsikaj imate prav, vendar s tarnanjem ne boste veliko dosegli. Ljudje vam sicer radi prisluhnejo, za kaj več pa se boste morali pošteno potruditi, saj se stalnega nerganja pač ne da poslušati v nedogled. RIBI ONA: Razmislite o nadaljevanju pred davnim časom začetega razmerja, ki vam nikakor ne da miru, saj imate čuden občutek, da še niste uspeli pobrati vseh sadov. Izkoristite nepričakovano priložnost - ne bo vam žal! ON: Vaša zasanjanost traja že tako dolgo, da vas niti vaši prijatelji ne prepoznavajo več. Streznite se, saj se vam lahko v nasprotnem primeru pripeti prenekatera neprijetna zadeva. Nekdo vas bo iskal, vendar zaman... oklicala nas je gospa iz Ljubljane in nas prosila za pomoč. Kupila si je natikače, na katerih je čez nekaj dni opazila, da sta se paščka na obeh natikačih odlepila. Vrnila se je v trgovino in zahtevala zamenjavo za nove natikače. Trgovec ji je pojasnil, da to ni mogoče, lahko pa jih popravijo, v tem primeru zalepijo. Gospa se s tem sicer ni strinjala, vendar je mislila, da nima druge izbire. Naslednji dan pa je bila v drugi trgovini s čevlji in vprašala, kaj storijo v primeru, kot se je pripetilo njej. Povedali so ji, da bi ji natikače takoj zamenjali. Ker je menila, da jo je trgovec prikrajšal pri njenih pravicah, nas je prosila za nasvet oz. kaj o tem pravi zakon. Med tem se je že vrnila nazaj v trgovino (po svoje natikače), kjer pa so imeli samo en natikač, saj drugega še niso popravili. Ker trgovec ni ravnal v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov (37. člen), smo ji svetovali, da zahteva vrnitev kupnine. Ker trgovec tudi tega ni sprejel oz. jo je zavrnil, smo ji predlagali, da o tem obvesti pristojno tržno inšpekcijo. Čez nekaj dni nas je gospa obvestila, da je po ukrepu tržne inšpekcije dobila vrnjeno kupnino. Uradne ure za stranke za telefonsko in osebno svetovanje so v ponedeljek in sredo od 9. do 13- in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 13. ure. V torek osebno svetovanje od 9. do 13. ure ter v četrtek osebno svetovanje za naročene stranke od 9. do 13. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Vodja pisarne Andrej Čimer ■ I potrti in mrki, nedovzetni za običajno veselje, obiščejo jih prividi in utvara postane temelj za njihove misli, čustva in ravnanje. Domišljajo si, da jih kdo zasleduje in zakonec vara, sledijo izmišljenim klicem, tudi v smrt, imajo se za preroke in velike izumitelje, denimo perpetuum mo-bila. Kmalu ne znajo več razrešiti vsakodnevnih življenjskih nalog. Opešata zdravje in varnost, popustita delovna in družinska odgovornost in izpridijo se medčloveški odnosi. Zloraba vedno zapelje v odvisnost. Zatrapani v kokain bi naredili vse za njegov nakup. Sla po njem je med mamili ena najmočnejših in pogosta uživalčeva spremljevalka, saj se evforija ter lažna bistrost in samozavest hitro razblinijo. Zvečine so bledi in suhi, ker kokain omrtviči želodčno sluznico in odvzame tek. Ker zveča krvni tlak, pospeši srčni utrip in skrči žile, jim pretijo srčno-žilni zapleti, ki se kažejo kot srčni napad, kap, glavobol, potenje, bolečina v prsih, dihalne težave, epileptični napad, nespečnost in upad spolne sle. Njuhalcem kokaina se poleg tega okrni voh, večkrat krvavijo iz nosu, težko požirajo, imajo hripav glas, vnete sinuse ter rane okrog nosu in zgornje ustnice. Kadilci kokaina so dodatno podvrženi bolečini v prsih, hitro se zasopejo, kronično kašljajo in izkašljujejo črn izmeček, imajo suhe ustnice, jezik in grlo ter izrazito hripav glas, v pljučih jim hrope kot pri pljučnici in izkašljujejo kri, pogosto imajo osmojene trepalnice in obrvi, opečene prste in opekline tudi drugod po telesu. Po vbrizgavanju z nečistimi iglami nastanejo vbodne rane, uživalca pa ogrožajo aids ter kužna vnetja na jetrih in v srcu, , Nosečnice so še ranljivejše za škodljive učinke na srce. Prav tako obstaja velika nevarnost za DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: Pomurska banka 12340-19232423 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Z našega štedilnika Zapečene bučke *** Svinjski file z jabolki Krompirjeva gnezda *** Bovla z lubenico Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Zapečene bučke Sestavine: 800 g bučk (4 kosi), 80 g belih drobtin, 60 g masla, 2 jajci, 10 cl sladke smetane, 20 g česna, 600 g paradižnika, 120 g čebule, 5 cl olja, 40 g naribanega sira, sol, poper, peteršilj, origano Priprava: Bučke operemo, po dolžini razpolovimo, sredino malo izdolbemo, solimo in počakamo na nadev. Nadev pripravimo tako, da maslo in jajce penasto umešamo, začinimo, primešamo drobtine in smetano. S tem nadevamo bučke. Čebulo narežemo na kocke, jo na olju posteklenimo, dodamo olupljen in na kocke narezan paradižnik in sesekljan česen ter začinimo s soljo, poprom in origanom. Pokrijemo in. malo dušimo. Dušen paradižnik potresemo s sesekljanim peteršiljem in vlijemo v pekač. Obložimo z nadevanimi bučkami, potrosimo z naribanim sirom in pečemo v pečici 35 minut pri 170 °C. Svinjski file z jabolki Sestavine: 600 g svinjske ribice, 6 cl olja, 80 g zelene, 80 g korenja, 80 g peteršiljevega korena, 240 g jabolk, sol, poper, 5 cl jabolčnega splav in predčasen porod. Razvoj plodu je moten in v njegovih možganih lahko nastanejo krvni strdki. Kokainski novorojenčki so običajno manjši, prej zbolijo in imajo razvojne težave. Mamilo prek mleka doječe matere vznemiri in zmede dojenčka. Kokain so si sprva predvsem injicirali, do nedavna njuhali, sedaj pa je v veljavi kajenje. Drobnim kamenčkom podobno snov (crack) kadijo z majhnimi pipami ali s^pomočjo tobačnih ali ma-rihuanskih cigaret. Zaradi nizke cene (stane 3 dolarje za odmerek) je dostopen tudi najmlajšim in najrevnejšim. Zmotno je mnenje, da je varnejši od zadetka v žilo, po njem segajo tudi ljudje, ki si sicer ne bi privoščili igel-nega užitka, učinkuje pa enako hitro in močno. Ne glede na način jemanja se je kokaina težko odvaditi, ker odvisnost nastopi prej, kot se začne kazati umska, telesna in socialna škoda. Janez Špringer, mag. farm. ■ žganja, 30 cl zelenjavne osnove, 8 cl sladke smetane, 20g škrobne moke, peteršiljeve vejice Priprava: Svinjsko ribico v vodi splahnemo in s krpo osušimo. Narežemo osem enakih filejev, ki jih rahlo potolčemo, solimo in popramo. Olje v kozici segrejemo in na njem opečemo fileje, da dobijo lepo barvo. Vzamemo jih iz kozice in na toplem shranimo. Na preostanku maščobe prepražimo na tanke rezance narezano zelenjavo, dolijemo žganje, flambiramo in zalijemo z zelenjavno osnovo. Dodamo jabolka, ki smo jih olupili in oblikovali majhne kroglice. Dodamo fileje in vse skupaj dušimo do mehkega. Nazadnje dodamo smetano, v kateri smo razmešali škrobno moko, prevremo in potrosimo s sesekljanim peteršiljem. Krompirjeva gnezda Sestavine: 600 g krompirja, 4 jajca, 20 g moke, sol, olje za pečenje Priprava: Krompir olupimo in naribamo na tanke slamice. Dodamo jajca, moko in sol. Vse skupaj dobro premešamo. Olje v ponvi segrejemo in z žlico polagamo krompirjevo maso v obliki gnezda v vroče olje. Počasi z vseh strani zlato rumeno zapečemo. Bovla z lubenico Sestavine: 1200 g lubenice, 50 clpolsladkega belega vina, 80 g sladkorja, 5 cl limoninega soka, 3 cl vodke, 5 cl sadnega likerja Priprava: Lubenico olupimo, razrežemo in odstranimo semena. Meso lubenice narežemo na kocke in damo v skledo. V vinu razmešamo sladkor, dodamo limonin sok, vodko in sadni liker. Vse skupaj dobro premešamo. Prelijemo po narezani lubenici in damo za nekaj ur na hladno. Bovlo ponudimo zelo hladno v steklenih skodelicah. ... za zdravje in dobro počutje I ■ VESINIK 16. avgust 2001 DOBRO JE VEDETI 23 kužbo nog, kakršna je zajela leta 1998 več deset otrok, ki so se kopali v kopališču v Kanadi, je mogoče preprečiti s kloriranjem, boljšo sterilizacijo bazenske opreme in odpravo abrazivnih bazenskih tal, navajajo zdravniki v poročilu, objavljenem v reviji New En-gland Journal of Medicine. Štirje zdravniki z Loretto Fio-rillo z univerze v kanadskem Edmontonu na. čelu imenujejo infekcijsko stanje »sindrom vročih nog zaradi bakterije Pseudomo-nas«. To pa zato, ker je povzročila okužba štiridesetih otrok v majhnem bazenu rdečkasta ali vijolična vnetja na njihovih podplatih. Nekaterim prizadetim je nošenje nogavic oziroma čevljev ali celo dotikanje rjuhe povzročalo hudo bolečino, dodajajo zdravniki. Stik nežnih otroških nog s hrapavimi bazenskimi tlemi je omogočil bakteriji Pseudomo-nas prodreti skozi kožo in povzročiti boleče vozličke. Vnetje je bilo benigno in je minilo samo, »vendar je potencialno po membno zdravstveno tveganje«, opozarjajo kanadski zdravniki. Bazen so morali dvakrat zapreti, preden so ta problem rešili. Prvič so bazen obdelali z visokimi stopnjami klora in groba tla prekrili s peskom, potem pa tla, vodne pipe in vhode v bazen splaknili z amonijakovo spojino in ozonom. N. N. ■ Bioritem in zdravje TVARITEV IN IZZIVANJE STA NERAZDRUŽ-NA, je povedal umetnik Salvador Dali. Danes, ko stvari stojijo drugače, se misli še vedno vrtijo okrog njih. Naj gre za reklamo pralnega praška ali diamantnega prstana. Vsako zgodovinsko obdobje in moment v njem so ovekovečili dragi kamni in žlahtne kovine. Sla po bogastvu in sreči nam je znana že iz pravljic. Zraven sodijo še skriti zakladi in bujna domišljija, ki se je spreminjala vsak trenutek. Lepoto smo osvojili z občutki lastnih in tujih predstav. Zdi se, da je najlepša definicija lepega le vzdih. Ujetost v oblak magičnih predstav, ki nam odkriva vedno nova občutja. Nakit je od nekdaj veljal za simbol sreče, zaščite, usode, čaščenja in lepote. Kljub velikim časovnim premikom lahko ugotavljamo, da vse našteto obstaja z majhnimi razlikami. Najbolj se spreminja oblika in s tem vrsta nakita znotraj stilnih obdobij. Moda je odsev družbenih tokov in tudi nakit je tako povezan z njo. Od devetdesetih let naprej smo se srečevali le z minimalističnim nakitom. Dekorativen nakit nas vodi v osemdeseta leta, ko smo nosili tudi velike broške s sličicami iz ameriških limonad. Poleg vseh vrst kovin so bili barvni kamni v vseh mogočih materialih in izvedbah. Daleč so osemdeseta, vendar po modi sodeč bližje, kot si predstavljamo. Na pistah modnih prestolnic je mogoče videti veliko dekorativnega nakita dragih izvedb in izvedb iz popolnoma duho vitih plastičnih mas in barvnega stekla. Vse z namenom, da se sveti in izziva. Če bo v naslednjih kolekcijah oblačil spet kraljevala črna, kot predvidevajo veliki mojstri iz sveta mode, bo nakit izredno pomemben. Izdajal bo naš značaj bolj kot kdaj prej. Občutje lepega ne potrebuje besed. Čudenje in občudovanje nas delata žive in včasih celo prerojene. Tatjana Kalamar ■ Varčujmo z energijo (10) Kamini amini so posebna skupina ogrevalnih naprav, katerih značil nost je v prvotni obliki odprto ognjišče, obdano s stenami iz bolj ali manj akumulacijskega materiala. Za kamine je v preteklosti veljalo, da so bilo praviloma unikatni izdelki, medtčm ko se danes na tržišču dobijo že izdelani montažni kamini z vsemi sestavnimi deli, potrebnimi za pravilno delovanje. Tako so osnovni deli kamina poenoteni in pravilno oblikovani, da omogočajo pravilen vlek in popolno zgorevanje, medtem ko je oblikovanje zunanjosti prepuščeno lastniku in njegovi domišljiji in dopušča najrazličnejše variante v kombinaciji s preostalo opremo v prostoru. Poleg kurišča so pri kaminu najpomembnejši elementi prik- o boste v zadregi, kdaj naj potrkate na vrata ordinacije, ne pozabite, da je obisk pri zdravniku in zobozdravniku najbolj ugoden v času intelektualnega minimuma (med 13. in 15. uro). Takrat je organizem najmanj občutljiv za bolečino (injekcije, najrazličnejše terapevtske in diagnostične posege, vrtanje in puljenje zob), zato boste v tem času najlažje prenesli napore pa tudi analgetiki, anestetiki, zdravila proti vnetju in podobna sredstva bodo maksimalno učinkovita. Laboratorijske preiskave, jemanje krvi in drugih telesnih tekočin praviloma opravljamo na tešče. To so strokovnjaki modro načrtovali že pred poznavanjem bioritma. Jutranji čas je najprimernejši za odvzem in laboratorijske preiskave, saj so v tem času, ko je organizem še spočit in neobremenjen, vrednosti posameznih telesnih parametrov najbolj verodostojne, hkrati pa se nam ni treba obremenjevati s stradanjem in preiskavami. .»^—»»».■,1...™.,.,.»..... . Prav tako je jutranji čas (okrog I 8. ure) najbolj ugoden tudi za I najrazličnejša cepljenja. Zdrav- I niki ugotavljajo, da je zjutraj tkivo i še sproščeno in nerazdraženo, I zato se redkeje pojavljajo neže- ] leni stranski pojavi in zapleti, kot so modrice, otekline, izpuščaji, temperatura, slabost itd. ljuček na dimnik, dimnik in zadosten dovod zraka za zgorevanje, zato je dobro, da razmišljamo o vgradnji kamina, preden zgradimo dimnik, saj le-ta vpliva na obliko, toplotno moč in postavitev kamina. Kamin moramo postaviti čim bližje dimniku, za katerega je priporočljivo, da poteka v notranjosti zgradbe. Tako zmanjšamo izgube pri vleku, ki nastajajo zaradi dolgih priključkov, ter izgube zaradi neprestanega ohlajanja dimnika, če je leta na zunanji steni. Ohišje kaminov je praviloma iz litega železa, redkeje pa iz jekla. Osnovno ohišje lahko kasneje še obzidamo in tako povečamo akumulacijsko sposobnost kamina. Odprti kamini imajo slab izkoristek zgorevanja (15-50 %), in to zaradi kratke poti dimnih plinov, ki hitro vstopajo v dimnik in pri tem oddajo le del svoje toplote, zato je njihova vloga predvsem estetska in ne toliko ogrevalna. Velika toplotna moč kamina zahteva namreč tudi ve- VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si d, 4 i Ift it »S Šidatlš liko količino sveže dovedenega zraka za zgorevanje, to pa lahko predstavlja v prostoru nelagodje in občutek prepiha. Da se temu izognemo, moramo speljati do kurišča posebne kanale za dovod svežega zraka. Orientacijska toplotna moč kamina znaša od 3,5-4,5 kW/m2 odprtine. Izkoristek kamnina lahko povečamo z zaprtim kuriščem, vgradnjo dodatnih kovinskih izmenjevalcev toplote, po katerih kroži voda, ki je speljana po ceveh do ogreval v sosednjih prostorih, in z vgradnjo zračnih kanalov v ohišju kamina, po katerih nato vodimo zrak, ki se segreje, v enega ali več sosednjih prostorov. Izkoristek zaprtih kaminov je lahko do 70-odstoten. Kurišče kamina je največkrat zaprto s steklenimi vratci, ki omogočajo tudi vizualno spremljanje ognja. (Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel: 031 511 414. Jožef Hozjan, energetski svetovalec ■ ... za zdravje in dobro počutje 24 16. avgust 2001 VBINI \V7 k . $ -.a v A * - ■ ■ ©M > • * j AVTOR: I ŠTEFAN 1 HAJDINJAK PRISTAŠ STALINOVE POLITIKE LOK NAD DVEMA STEBROMA ŠT1RI-SEDEŽNA KOČIJA JUNAK ENEIDE ZORAN 3LAVNIČ MED- NARODNO POLICIJSKO ZDRUŽENJE SOL JODOVE KISLINE SMUČIŠČE NA POHORJU NUŠA TOME LETEČA NAPRAVA, PODOBNA BALONU KOVINA SREBRNO-BELE BARVE (Ir) . i A • j ' ■? I KATOLIKI I RED, KI SE | UKVARJA [ Z VZGOJO c® A HI*- ‘J S 1 VOZILO ZA TRANSPORT [ VOJAKOV . L ' t i ■ i b «11 MOZOLJA- VOST AM.PISEC (GEORGE) LUDOLFOVO ŠTEVILO ?W7?7z? 1 3 NEKD.SVET. ŠAH.PRVAK NEKDANJI TELOVADEC - J ■■ - K ; VELIKO PLOVILO Ir MUSLIMAN. MOŠKO IME J« W1 I 1 DOBA, OBDOBJE GRŠKI NOG.KLUB VRSTA SOCVETJA SODOBNIK KELTOV v NASPROTJE DOBREGA VELIKA UPORABA MOČI OBLAZINJENO LEŽIŠČE JAPONSKA LUKANA OTOKU KJUŠU NOŽ ZA REZANJE TRTE JUŽNOAM. POKRAJINA REČNO KAMENJE VESTNIK BOMBARDI- RANJE VPLIV PRESNOVE ENE VRSTE NA DRUGO KRAJNA GORIČKEM 't LASTNOST PRIJAZNEGA TENISAČiCA KRIŽAN TONE KUNTNER SKUPINA MALAJSKIH PLEMEN NA SUMATRI A ATOMSKI DELEC LASTNIK ZLATARNE TISKANO DELO DIRIGENT HUBAD OTOK ZAHODNO OD PAGA OBČUTEK OB NEVARNOSTI ODEJA ŠKRTOST AFRIŠKI DIKTATOR (JEAN B.) KOZMETIČNI PREPARAT NOVAČENJE VOJAKOV AMERIŠKI SKLADATELJ (GIAN CARLO) KRAJ PRI ZADRU MESTO V Z. MAKEDONIJI B PREROŠKO ZNAMENJE SPOLNI NAGON URADNI SEZNAM RAZMOČENA ZEMLJA VODIČ SLONA MANJŠINA V SLOVENIJI JUDOVSKI VERSKI UČITELJ NEM.AVTO IVAN TAVČAR FR.PISEC (PIERRE) NOBELU HERCEGOVEC DIRKAČ LAUDA NEMŠKA PESNICA SEIDEL LASTNOST BELCEV NORVEŠKA KRONA SORTA JABOLK ROMAN V. NABOKOVA RAZ VAŽANJE BOJNI STRUP GRIČEVJE V ZAHODNI SLAVONIJI KOVINA OBDOBJE MEZOZOIKA GORSKI HRBET ROMAN JOSIPA STRITARJA MESTO V JUGO- VZHODNI TURČIJI DIKTAT PRIPADNIK MINORITOV ‘i TRETJI DAN V TEDNU ZOE ATKINS ŠPiSUKAR (SALVADOR) PLEMENSKA SKUPNOST PRAVICA UGOVORA BOG SONCA V STAREM EGIPTU 1 KAROV OČE IME VEČ PAPEŽEV PRIMEREK KNJIGE OMEJENO TRAJANJE RIBJA KOŠČICA 1.PERZIJSKI KRALJ PATR1K IPAVEC GR.MUZA . POEZIJE OTOK PRI ZADRU AMATER, DILETANT HEKTAR VEROVANJE ANTON NANUT . SLAVKO KOTNIK KARL IMMERMANN UGLEDNI ISLAMSKI TEOLOG ZGORNJI DEL HIŠE ALKALOID VTOBAKU PUŠČAVA V ETIOPIJI GOSTA ČRNA SNOV, TER AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 2. 8. 2001: OGLASNA DESKA, PREGRADNI ZID, JADRANJE. LELA, NATO, VAAL, AGAR, ŠTIRAK, BOA, VAŠTE, AHMADABAD, MAIN, DVOR, BARIERA, OPS, DOS, TROMBA, ANE, SABLJA, TEPKA, ALI EN, CA, AKCIDENCA, SALONA, ST, TARIM, SKODLA, PETENT, GORA, AA, GUMBNICA, JIAN, VSAD, NEMKA, URAN, VIEN-NA, RAL, VDIH, SIR, KT, VOZI ME, INI-CIATOR, VLAK V DALJAVE, KUNA, ILA, ELIADE, BARIJ, TOR, ŽIG, AC, VDAJA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: CM CM 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Aljaž Bednar, Trstenjakova 56, 9000 Murska Sobota 2; NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: Damir Koprivec, Kolesarska 90, Tropovci, 9251 Tišina 3.-7. PRAKTIČNE NAGRADE: Romana Markovič, Župančičeva 6, 9220 Lendava Valter Bencak, Bodonci 146, 9265 Bodonci Janez Horvat, Vrtna 6, 9232 Črenšovci Vanja Vidmajer, Fokovci 17, 9208 Fokovci Andrej Anderlič, Mota 33, 9240 Ljutomer E Ji S E >Q S E E | en c £ N Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13. 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka do petka 24. avgusta 2001. Ime in priimek:___________________________________________________________ Naslov: __________________________________________________________________ RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje-18.00 MV-dur -19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in poždravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Dddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila-24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agenčij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila-11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-mbrski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP Brat Džouži Te čas, ka so ceste v našoj maloj državici vousko grlo za dovoz na morje, ge bi se naj človik nadejno morskoga liifta, ideprouti konci. Bela bi se rad zafalo vodilnin v našoj državici, ka so njemifinančno nej dopujstili, ka bi se v tej več kilometerski kolonaj tisko proti morji, pa si prešvicani v avtoji z odprejtimi oknami nakopavo beteg na svoje tejlo. S ten seje tildi izogno torni, ka bi se kakši brezvezni sumar na cesti zaleto z avtojon ali motoron v njega. Un sigdarjako previdno vozi, pa bi smrten grej bilu, ka bi njega nd cesti što fkilp zdriljzgo. Rajši si doma tak popejvle: Poleti vse se veseli, ko čas počitn ic se živi, vsak nekam daleč hoče it, da v vodi bi namakal rit. Ker pa namakanje košta je enim le lav or doma, kdor d’narja 'ma pa polno rit, se v morje lahko gre solit. Domača voda dobra je za naše skromne delavce, od delavca kdor več velja, se kopat gre na kon 'c sveta. Že nekdaj je tako bilo in tak’ostalo vedno bo, je delavec le kruh dobil, vodilnim se je med cedil. Televizijski spored od 17. avgusta do 23. avgusta 2001 (V Petek, 17.8. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Prisluhnimo tišini 9 .00 Kljukčeve dogodivščine 9.15 Volkovi, čarovnice in velikani 9.25 Arčibald, risana nanizanka 9.40 Na liniji, oddaja za mlade 10 .05 Oddaja za otroke 10.30 Slovenski pesniki in pisatelji 10.50 Odkrivajmo znanost: Izgubljeni svetovi 11.20 Slovenski magazin 11.50 Sofie, skandinavska drama, zadnji del - 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.10 Aliča, evropski kulturni magazin 14 .00 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka 15 .05 Vsakdanjik in praznik 16 .00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Rdeči grafit 17.10 Ole Aleksander, norveška na- . daljevanka 17.45 Gore in.ljudje 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Ljubezen na deželi, kanadska nadaljevanka 21 .00 Deteljica 21.10 Fina gospa, angleška nanizanka 22 .00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub: Celibat 0.05 Gore in ljudje TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Dolina potopljenih zakladov, ameriška oddaja 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 18.00 Podarjena sreča, nemški film 19.30 Videospotnice 19.55 Zlata liga v atletiki, prenos 22.15 Plemstvo, angleška nadaljevanka 23.05 Umori na podeželju, angleški film 0.50 Pobeg, angleška nadaljevanka, L 1.40 Iz slovenskih jazz klubov 2.25 Videospotnice POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Newyorška policija, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Pisatelji o pisanju - 16.40 Obala ljubezni, nad. -17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. -23.00 Nevarne dirke, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 24 ur O NAS ZA NAS Vsak dan ob 183Oin 2O00: GNES - inform. oddaja KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Pop’n’roll - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nanj - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Prosti teden mojega očeta, ameriški film - 21.50 Felicity, nan. -22.45 Mesečniki, nan. - 23.40 Striptizete, nan. TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.30 Četrtkov klepet, ponovitev. 10.45 Iz produkcije ZLTV, ponovitev. 12.00 Videostrani. 16.05 Iz produkcije ZLTV, ponovitev. 17.20 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 21.15 N'SYNIC, koncert. 22.45 Gnes, informativna oddaja. 23.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.99 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, nad. - 10.90 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Odločujoče orožje, serija -12.00 Poročila opoldne - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poročila -13.35 Nenadoma Susan, nan. - 14.00 Jack in Jill, nad. - 14.45 Svet živali, serija - 15.35 Osamljena golobica, nad. - 16.15 Glasba - 16.30 Naravna dediščina - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Split: Morje - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Omiš 2001 - 21.00 Kri in vino, ameriški film - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Prijatelji, nan. - 23.30 Dosjeji X, nan. - 0.15 Zlata krila, nan. - 1.00 Skriti, ameriški film - 2.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 16.05 Turistični magazin - 17.20 Nevidni človek, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Poročila - 21.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja - 22.10 Pravi čas - 23.40 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 19.15 Glasbeni program - 19.55 Atletika, prenos Zlate lige iz Zuricha - 22.35 Hrvaški filmski portreti: Duško Jeričevič - 23.20 Na robu mogočega (39/44) - 0.05 Čas je za jazz: Lee Ritenour in prijatelji TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Letalska družba Modro nebo, nan. - 9.35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazini -13.50 Narodno bogastvo - 14.00 Povem, kaj mi leži na srcu - 14.35 Na počitnicah - 15.40 Šolska ulica -16.25 Madžarska umetnost 20. stoletja - 17.05 Ulica Box - 17.30 Upokojenci - 18.00 Poročila -18.20 Okno - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Nenavadna presenečenja ob Štefanovem godu - 22.00 Poročila; aktualno, tema - 22.45 Ogroženi otroci - 23.10 Puščavski oblak, drama TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Mehko gnezdo, nad. - 10.10 Skrivnostna narava - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžarska galerija - 11.50 Komorna glasba - 12.20 Marimar -12.50 Samson in inkovsko bogastvo, film -14.50 Z ena na dva - 15.20 Sanjski otok, nad. -16.05 Zabava za denar - 16.10 Ranjena srca, nad. - 16.35 Zabava za denar - 16.40 Fiorella, nad. - 17.30 Zabava za denar - 17.35 Lucecita, nad. - 18.00 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.30 Divji angel - 20.00 Piedone v Afriki, film - 22.10 Darido TOP 10 -22.35 Dober večer - 23.05 Koristne stvari, film -1.15 Dober večer - 1.40 Avtosalon 2001 AVSTRIJA 1 7.15 Otroški program - 10.15 Moštvo Knight Rider - 10.55 Alarm za Kobro 11 - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 12.45 Formula 1, prenos treninga - 14.55 Felicity - 15.40 Beveriy Hills -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nenavadno obnašanje spolno zrelih prebivalcev velemesta v dobi parjenja, filmska komedija - 21.45 Running Red, akcijski film - 23.15 Beli krokar, srhljivka - 0.40 Zadnja Claridonova vožnja, film katastrofe AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Salzburške zgodbe, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Kako se življenje igra, peti del - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13,40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19,00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi -23.10 V imenu zakona -0.00 Čas v sliki { V Sobota, 18. 8. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček: Figa 9.15 Na liniji, oddaja za mlade 9.45 Oddaja za otroke 10.20 Jonatana in čarovnica, avstrijski film 11.40 Lingo 12.05 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Bila sva mlada oba: Lojze Slak 13.50 Mostovi 14.20 Pod piramido 14.50 Deček Journey, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka 17.05 Carski sel, risana nanizanka 17.30 Risanka 17.50 Navrta 18.15 Ozare 18.20 Raziskovalci, ameriška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Dva moška, dve ženski, štirje problemi, nemški film 21.40 Oko viharja, angleška serija 22.10 Poročila, šport, vreme 22.35 Oz, ameriška nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 9.45 Videospotnice 10.05 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 10.25 Murphy Brown, ameriška nanizanka 10.55 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 11.50 Alpski večer 2001 13.10 Osamljeni planet: Kostarika in Nikaragva 17.00 Zlata liga v atletiki, posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Italijanka v Alžiru, posnetek opere 22.30 Praksa, ameriška nanizanka 23.20 Sobotna noč 1.20 Videospotnice POP TV 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Panda Jin Jin - 10.30 Možje v črnem - 11.00 Zverinice - 11.30 Hroščeborgi, nan. - 12.00 Mladi Herkui, nan. -12.30 Brata, nan. - 13.00 Formula 1, prenos treninga - 14.00 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.00 Prva izdaja, nan. - 16.00 Klic na pomoč, serija - 16.30 Otroški zdravnik, nan. -17.30 Epidemija, ameriški film - 19.15 24 ur -20.00 Rob Roy, ameriški film - 22.30 Princ plime, ameriški film - 0.50 24 ur KANALA 10.20 Kamor gredo angeli, ameriški film - 12.00 Beverly Hills, nad. - 13.00 Pop’n’Roll - 14.00 Mladoporočenci - 14,30 Komedija zmešnjav -15.00 Na sever, nan. - 15.50 Skrita kamera -16.20 Agencija, kanadski film - 18.05 Malcolm in Eddie, nan. - 18.35 Najsmešnejše porode -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Pogumna ženska, ameriški film - 23.20 Striptizete, nan. - 23.50 Najbolj neumni roparji, nan. TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja. 11.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Pom. šport, športna oddaja. 20.45 Svetniki in grešniki, film. 22.20 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Sestanek z Judy, ameriški film - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Mednarodni folklorni festival - 13.00 Prizma, magazin -13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.50 Poljudnoznanstveni film - 15.40 Zlata dekleta, nan. -16.10 Kletarjeve hčerke, nad. - 17.00 Risanka - 17.25 S. 0. S., potrebujejo nas - 17.50 Zabavno-informativna oddaja - 19.30 Dnevnik -20.10 Trije ubežniki, ameriški film - 21.50 Moške svinje, humoristična nanizanka - 22.20 Poročila - 22.35 Ana Pavlova, nadaljevanka - 0.45 Nočni program TV HRVAŠKA 2 12.20 Hišni ljubljenci - 13.05 S polnimi jadri -14.05 Risanka - 14.30 Čarovnija, nad. - 17.55 Moj otrok mora živeti, nemški film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Največje romance 20. stoletja - 20.40 Svet zabave - 21.10 Poročila - 21.20 Festival dalmatinskih šansonov, prenos - 22.50 Dokumentarni film - 23.45 Festival, razglasitev zmagovalca - 0.05 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.00 Atletika, posnetek iz Zuricha - 19.30 Glasbeni program - 20.10 2,4 otroka Vil., humoristična serija (2/7) - 20.40 Cosbyjev šov VI. Televizijski spored od 17. avgusta do 23. avgusta 2001 srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan, - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Mesto angelov, nan. -21.50 Seinfeld, nan. - 22.20 Zvezdne steze, nan. - 23.10 Popolni spomin, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.00 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 19.00 Vredno je stopiti noter, muzej pošte in telekomunikacij. 19.35 Glasbeni spot. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 AS-intervju, informativno-predstavitve-na oddaja. 20.40 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 20.55 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne -12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Poročila - 13.30 Nenadoma Susan, nan. - 13.35 Jack in Jill, nad. - 14.35 Skrivnosti magije, serija - 15.25 Osamljena golobica, nad. - 16.05 Breuegel starejši, slikar - 16.30 Glasba - 16.35 Otroška serija -17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Otok Brač - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Film - 21.50 Aleksander F. Stasenko, portret - 22.25 Odmevi dneva - 22.45 Prijatelji, nan. - 23.10 Dosjeji X, nan. - 23.55 Zlata krila, nan. - 0.40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 17.20 Peter Siska, nad. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Simpsonovi - 19.30 Policija, nan. -20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Tramontana, nad. - 22.05 Družinsko steblo rocka - 22.55 Stil sodobnega plemena, serija -23.45 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 19.30 Glasbeni program - 20.10 Slačilnica: Ivo Gregurevič - 21.05 Animavizija - 21.35 Frostov pristop (3/4) - 23.15 Glasbeni program (opomba: prenos nogometne tekme Mallo.rca -Hajduk) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Stric Tau, nad. - 9.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Srbski ekran - 13.30 Unsere Bildschirm - 14.00 Hrvaška kronika - 14.30 Pet tisoč let stara legenda - 15.00 Šolska ulica - 16.00 Angleščina -16.30 Blažena krčma Triznya - 17.00 Posadimo drevo - 17.25 Ribiški magazin - 18.00 Poročila -18.10 Glasbene minute - 18.25 Rečna policija, nan. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Ni pravnomočno - 20.35 Po vašem izboru - 21.30 Črna skrinjica - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Panorama - 23.15 Poslednji tango, drama ___________ TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Mehko gnezdo - 10.10 Pomagaj si sam! - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Gastronomski magazin - 12.20 Marimar - 13.00 Pobe gnil sem s ferrarijem, film - 14.50 Z ena na dva - 15.20 Sanjski otok, nad. - 16.05 Zabava za denar - 16.20 Ranjena srca'- 16.35 Zabava za denar - 16.40 Fiorella - 17.30 Zabava za denar - 17.35 Lucecita, nad. - 18.00 Lepotica Acapul-ca - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz -19.55 Divji angel - 20.20 Bomba, kabaret -21.20 Priložnost dela zdravnika, komedija -23.05 Dober večer - 23.35 Neskončne meje AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 10.00 Bogus, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.55 Felicity - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Tirol - Lokomotiva Moskva, prenos iz Innsbrucka - 22.50 Izbruh 28, film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Kraljevski valček, film - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.48 Loto - 19.00 Dežel? danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vse moje hčere - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evropska panorama - 23.15 Nočna straža / V Četrtek, 23. 8. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Po vrtovih in parkih 9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Svet narave, angleška serija 11.30 Naravni parki Slovenije 12 .00 Čari začimb: Sadno-zelenjavna plošča 12.30 Gradovi: Kdo je živel na gradovih 13 .00 Poročila, šport, vreme . • 13.30 Pod preprogo: Marko Pogorevc * 14.20 Zgodba Audrey Hepburn, ameriška nadaljevanka 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Volkovi, čarovnice in velikani 16.55 Arčibald, risana nanizanka 17.05 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji 18.10 Odkrivajmo znanost, serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.10 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka 22.10 Odmevi, šport, vreme 22.45 Kulturno poletje 23.35 Brane Rončel izza odra 0.50 Slovenski pesniki in pisatelji 1.20 Odkrivajmo znanost, serija i/ TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Črna in bela sta polni barv, češka oddaja 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18.00 Skrivnost Roan Inisha, ameriški film 19.35 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Mongolija 20.55 Amater, ameriški film 22.40 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.30 Zločinski tango, nemška nanizanka 0.20 Videospotnice POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. -11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Newyorška policija, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Dr. Phil - 16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera -14,45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Temna luka, nan. -17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Med pari, ameriški film - 22.00 Seinfeld, nan. - 22.30 Zvezdne steze, nan. - 23.20 Popolni spomin, nan. - 0.10 Mozaik Slovenije TV AS - kanal 54 09,30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.00 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 10.30 AS-intervju, informativno-predstavi-tvena oddaja, ponovitev. 11.00 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 11.45 Foto Simonka nagrajuje, nagradna igra. 11.50 Videostrani. 15.55 Foto Simonka nagrajuje, nagradna igra. 16.00 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 19.10 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Iz produkcije ZLTV, oddaja v živo iz ZLTV. 22.10 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Poročila -13.30 Nenadoma Susan, nan. - 13.55 Jack in Jill, nad. -14.35 Skrivnosti magije, serija - 15.25 Dan vrtnic, nad. - 16.25 Glasba - 16.35 Otroška serija -17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Dokumentarna oddaja - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Gorska reševalna služba, serija - 20.40 Kulturno poletje -21.40 Iz sveta - 22.10 Odmevi dneva - 22.30 Prijatelji, nan. - 22.55 Dosjeji X, nan. - 23.40 Zlata krila, nan. - 0.25 Legenda o Lizzy Borden, ameriški film - 2.05 Nočni program Se nameravate poročiti? www.bruli.si in vse vam bo jasno! TV HRVAŠKA 2 15.40 V ospredju - 17.15 Tramontana, nad. -18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Brigitte in prijatelji,, nan. - 22.10 Nevidni človek, nan. - 22.55 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.00 Monte Carlo: Žreb nogometne Lige prvakov, prenos - 19.30 Glasbeni program -20.10 Nogomet: Osijek - Dinaburg, prenos tekme pokala UEFA - 22.06 Žreb nogometne Lige prvakov, posnetek iz Monte Carla - 22.35 Nogomet: Flora - Dinamo in Varteks - Vaduz, posnetki tekem v pokalu UEFA - 22.50 Željka Ogresta in gostje - 23.50 Hit depo AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.30 Superman, znanstvenofantastični film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Nogomet Rapid - SP Cosmos, prenos z Dunaja - 20.00 Šport -20.15 Nogomet: GAK - Torshavn, prenos z Gradca - 22.35 Pošlji mi rože - 23.25 Oddaja o kulturi AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Dragi, ti si se spremenil, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Evropska panorama - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Kako se življenje igra, šesti, del - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija -23.00 Primer za dva TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Stric Tau, nad. - 9.45 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Rondo -13.50 Odprti studio - 14.05 Zlata mrzlica, burleska - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Pesmi F. Liszta - 17.00 Zagovornik - 17.30 Upanje za zanamce - 18.00 Poročila - 18.10 Glasbene minute -18.25 Rečna policija, nan. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Živimo kot kralji, komedija - 21.45 V zagonu - 22.10 Poročila, aktualno, tema - 22.50 Skupina za umore, nan. TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.20 Mehko gnezdo, nad. - 10.10 Madžarska vina - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Magazin za mamo in očeta - 12.20 Riviera, nan. - 12.45 Marimar - 13.15 Otok gusarjev, film -14.50 Z ena na dva - 15.20 Sanjski otok, nad.e 16.05 Zabava za denar - 16.10 Ranjena srca -16.35 Zabava za denar - 16.40 Fiorella - 17.30 Zabava za denar - 17.35 Lucecita, nad. - 18.00 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.50 Divji angel - 20.20 Policisti na motorjih, nan. - 21.20 Frankenstein, film - 23.35 Dober večer - 0.05 Lep pozdrav z Bala-tona - 0.35 Temni veter, kriminalka - 2.40 Madžarska vina Televizijski spored od 17. avgusta do 23, avgusta 2001 (19/26) - 21.05 Simpsonovi (19/25) - 21.30 Na zdravje (44/53) - 21.55 Tic tac, švedski film - 23.30 Šport danes TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Za otroke - 8.30 Za počitničarje - 8.55 Bog vam,daj dobro jutro - 9.05 Guliver med velikani - fO.OO Kje in kaj - 10.25 Zlati dim, sporočila preteklosti -12.05 Bravo tv - 12.50 Formula 1, trening -14.15 Naše stoletje - 14.40 Cerkve iz obdobja Arpadovičev - 15.00 Formula 3000 - 16.35 Prenos nogometne tekme - 19.00 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Satelit, kabaret - 21.05 Glasbeni banditi, drama - 22.55 Apartma brez številke, kriminalka TV MADŽARSKA 2 6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 10.40 Knjiga o. ■džungli - 11.00 Spinedžeri - 11.25 Prijatelji - 11.55 V divjini - 12.45 Pustolovščine mladega Herkula - 13.15 Charli, družinska opica - 14,15 Sinbadove pustolovščine - 15.05 Sandokan -15.55 Tarzan - 16.45 Sentinel - 17.40 Ksena -18.30 Dejstva - 19.00 VIP, več kot telesni stražar - 20.00 Strel na lovca, film - 22,00 Zakon puščave, film - 0.00 Neskončne meje -0.50 Divje orhideje, erotični film AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 11.05 Disneyev festival - 12.00 Šaljivec Carey - 12.20 Življenje in jaz -12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.20 Smučarski skoki, prenos iz Stamsa - 16.20 03 Austria Top 40 - 17.05 Srček - 17.55 Solo za dva, filmska komedija - 19.30 Čas v sliki -20.15 Policist iz vrtca, akcijski film - 22.05 Octa-lus - Smrt iz globine, akcijski film - 23.40 Nogomet AVSTRIJA 2 9,00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno 9.30 Dunaj, mesto, mojih sanj, film -11.10 Šofer gospodične Daisy, film - 12.45 Bath -13.00 Čas v sliki -13.10 Ljubezen se začne z vrtnicami, film - 14.40 Zmenek na Dunaju, filmska komedija - 16.10 Podobe Avstrije - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.55 Nori par - 18.25 Bingo -.19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Skrivnost rožnega vrta, romanca - 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.20 Fendrich: Moške stvari - 23.15 Mrtvec iz Temze, kriminalka TV SLOVENIJA 1 8 .00 Telebajski. 8.25 Mumini, risana nanizanka 9 .00 Mali leteči medvedki, risana nanizanka 9.55 Promenadni koncert 10.40 Med valovi 11.10 Srečanja z živalmi, kanadska serija 11.35 Ozare 11.40 Jordan - reka Symbol 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.20 Pod klobukom 14.10 Ljubezen na deželi, kanadska nadaljevanka 15.00 Fina gospa, angleška nanizanka 15.30 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 16.00 Čari začimb: Sadno zelenjavna plošča 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe-Donava-Jadran 18.15 Naravni parki Slovenije 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zgodba Audrey Hepburn, ame. nad. 21.40 Pod preprogo 22.35 Poročila, šport, vreme 22.55 Kamasutra, indijski film TV SLOVENIJA 2 9.30 Videospotnice 10.05 Plemstvo, angleška nadaljevanka 10.55 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 11.35 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 12.05 Evropska glasbena noč 13.10 Plenilci, angleška serija 15.25 Košarka, Slovenija: Turčija, prenos 17.25 Športni film 17.35 Tercet Katrinas na ljubljanskem gradu 18.30 Grand Prix v speedwayu, posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Črna in bela sta polni barv, češka oddaja 21.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 21.30 Turistična oddaja 22.00 Končnica 23.00 Portret plesalke Zizi Jeanmaire 23.55 Videospotnice POP TV 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Pan-da Jin Jin - 10.30 Možje v črnem - 11.00 Zverinice - 11.30 Hroščeborgi, nan. - 12.00 Mladi Herkul, nan. - 12.30 Brata, nan. - 13.00 Skoraj popolni par, nan. - 13.30 Formula 1 za VN Madžarske, prenos - 16.00 Klic na pomoč, serija - 16.30 Gorski zdravnik, nan. - 17.30 Ugrabljena, nemški film - 19.15 24 ur - 20.00 Moja mačeha je z drugega planeta, ameriški film -22.00 Tat za vedno, nan. - 22.50 Osmi potnik 2, ameriški film - 1.10 24 ur KANAL A 10.20 Davy Crockett, kralj divjine, ameriški film - 12.00 Melrose Plače, nad. -13.00 Pop'n'Roll -14.00 Komedija zmešnjav - 14.30 Na sever, nan. - 15.20 Onstran prerije, ameriški film -17.10 Adijo, pamet, nan. - 18.05 Malcolm in Eddie, nan. - 18.35 Melrose Plače, nad. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan, - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Noč odločitve, ameriški film - 23.40 Striptizete, nan. - 0.10 Adrenalina TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.15 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Vita-lis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 12.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 12.45 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 13.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 14.00 AS-intervju, informativno-pred-stavitvena oddaja, ponovitev. 14.30 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 14,45 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 15.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 15.451 feel good, zabavna oddaja s Cinčem, ponovitev. 16.45 Pom. šport, športna oddaja, ponovitev. 17.15 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 17.20 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.10 Poročila - 8.15 Vrnitev štirinožnega detektiva, ameriški film - 9.45 Risanke - 10.25 Spomini naroda - 11.00 Nedeljska maša, prenos -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 Sam She-pard, dokumentarni film - 15.05 Zlata dekleta, nan. -15.30 Poročila - 15.40 Raziskovalci, ameriška serija - 16.40 Hotel Grand, nad. - 17.35 Perry Mason, ameriški film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Berači in sinovi, dramska serija - 21.05 Film - 23.20 Madiganovi, nan. -23.45 Poročila - 23.55 Policija, nan. - 0.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 7.36 Policija, nan. - 10.30 Naša zemlja, nad. - 14.45 Ana Pavlova, nad. - 16.50 Briljantina -17.20 Risanka - 17.40 Viza: Danska - 18.30 Ksena, nan. - 19.15 Fotografija - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Brazilija - 21.05 Poročila - 21.15 Mesečina - 22.00 Dokumentarni film - 23.00 Cabirijine noči, italijanski film - 0.45 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.45 Formula 1, prenos dirke iz Budimpešte -16.00 Košarka: WNBA pregled - 16.30 Dubrovnik: Vaterpolo - divja liga, reportaža - 16.45 Panorame turističnih središč Hrvaške - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Vesoljski otok 1 (17/ 26) - 20.55 Top D. J. Mag - 21.55 Ethno Am-bient - Salona 2001. (3/4) - 22.50 Šport danes - 23.15 Rock Klub: Marilyn Manson in Papa Roach - 0.15 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5,45 Gospodar - 6.00 Danes zjutraj - 7.00 Božja beseda - 7.10 Za otroke - 8.35 Guliver v deželi palčkov, igra - 9.50 Formula 1 - 11.00 Navodila sv, Štefana - 11,15 Cerkev v obdobju sv. Štefana - 12.10 Minute sreče - 12.40 Tv klinika -13.10 Skrajnosti - 13.25 Formula 1 za VN Madžarske, prenos - 16.35 Vesela novica -17.00 Esztergom, mesto svetnikov - 17.38 Modni magazin - 18.00 Jani gre na dom - 18.25 Madžari na ozemlju ljudožercev - 19.00 Tednik - 19.45 Poročila - 20.05 Šlagerteve - 21.00 Gol - 22.15 Cerkev upanja - 23.20 Impropromtu, drama TV MADŽARSKA 2 6.00 Jutranje misli - 6.30 Živalski vrt v nahrbtniku - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network -10.30 Prijatelji - 11.10 Šport - 12.40 Skrivnosti detektiva Gosbyja, nad. - 12.50 Gormenghast, film - 15.00 MacGyver - 15.55 Leteča vipera -16.45 Pacific Blue, nan. - 17.40 JAG-častne zadeve, nan. - 18.30 Dnevnik - 20.00 Najboljša obramba, film - 21.50 Romanje v smrt, film -23.35 Y-akti - 0.05 Internet - 0.55 Frančiškine nedelje, drama AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.05 Disneyev festival - 11.00 Norec, filmska komedija -12.30 Šport -13.00 Formula 1, prenos dirke iz Budimpešte -16.15 Nogomet: Sturm - GAK, prenos iz Gradca - 18.30 šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki -20.15 Jedrski vlak, film katastrofe - 23.00 V začaranem krogu laži, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Stoletje dunajskih akvarelov - 9.50 El Greco na potovanju - 10.35 Teden kulture -11.00 Poročila - 11.05 Budnica - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Univerzum - 15.05 Heidi in Erni - 15.30 Kraljevski valček, film - 17.05 Dežela dolin - 17.55 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19,30 Čas v sliki - 20.15 Cvetovi življenja, romanca - 21.45 Poročila -21.55 Deja Vu - 23.00 Literarni kvartet TV SLOVENIJA 1 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 Pod piramido 9.10 Ole Aleksander, norveška nadaljevanka 9.25 Rdeči grafit 9.40 Oddaja za otroke 10.05 Svet divjih živali, angleška serija 10.35 Gore in ljudje 11.30 Na vrtu 11.55 Raziskovalci, ameriška serija 12.25 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Ljudje in zemlja 14.05 Polnočni klub: Celibat 15.25 Gibljive slike: Ženske na filmu 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Tomažev svet 16.50 Telebajski 17.15 Radovedni Taček: Perjanica 17.45 Downov sindrom, angleška oddaja 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Klinika pod palmami, nanizanka 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Brez reza 23.35 Znameniti umetniki: Lily Laskine 0.35 Downov sindrom, angleška oddaja TV SLOVENIJA 2 15.05 Videospotnice 15.40 Junaki divjine: Tiger, angleška serija 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17 .00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 18 .00 Peta hiša na levi, nanizanka 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Obzorja, angleška serija 20.55 Gospa Brown, angleški film 22.35 Med sosedi, ameriška nanizanka 23 .00 Brane Rončel izza odra 1.00 Videospotnice POP TV 8. 30 Oprah Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Newyorška policija, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Dr. Phil -16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Raztresena Ally, nan. -21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Tanka linija smrti, ameriški film - 22.00 Seinfeld, nan. - 22.30 Zvezdne steze, nan. - 23.20 Popolni spomin, nan. - 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, po novitev. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 12.00 Pom. šport, športna od daja, ponovitev. 12.00 Vide- ostrani. 16.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes>. informativ- p- na oddaja. 18.15 Te- > den ob / x Muri, in- / formativna oddaja, ponovitev. 19.30 Pom. šport, športna oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. Televizijski spored od 17. avgusta do 23. avgusta 2001 20.15 Spomin na Leona Ščapa,. dokumentarna oddaja. 20.40 NK Era Šmartno : NK Mura, posnetek nogometne tekme. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.05 Digitalna enciklopedija vesolja - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Odločujoče orožje, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Poročila - 13.30 Nenadoma Susan, nan. -13.50 Jack in Jill, nad. - 14.35 Svet živali: Volk - 15.25 Osamljena golobica, nad. - 16.10 Pleme Dany, dokumentarni film - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Glas domovine - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Raj, pekel in nirvana, serija - 20.55 Turistični magazin - 22.10 Odmevi dneva - 22.30 Prijatelji, nan. - 22.55 Dosjeji X, nan. - 23.40 Zlata krila, nan. -0.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 17.20 Zakon in red, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 2,4 otroka, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila -21.15 Zgodbe Ruth Rendell, nad. - 22.05 Moški in druge katastrofe, nemški film - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 19.30 Glasbeni program - 20.10 Črno-belo v barvah - 20.15 Keoma, italijanski film - 21.50 Črno-belo v barvah - 22.35 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 7.20 Jutranje misli - 7.25 Za otroke - 8.45 Ostani z nami - 8.55 Posvetitev madžarske državne zastave - 9.30 Za otroke - 10.00 Letalski miting, prenos - 11.05 Madžari na prehodu stoletja - 12.10 Madžarska krona - 12.30 Nagrobniki s turških glav, film - 14.00 Tako nastaja film Člo-vek-most - 14.10 Cerkve iz obdobja Arpado-vičev - 14.25 Nemeskurty, portret - 14.50 Sv. Štefan, utemeljitelj države - 16.30 Esztergom, mesto svetnikov - 16.55 Procesija s sv. Desnico - 19.30 Dnevnik, šport, vr^jne - 20.30 Mile-nijske pravljice - 21.00 Praznični ognjemet -21.30 Lep in svetel dan, drama TV MADŽARSKA 2 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 10.40 Knjiga o džungli - 11.10 Csi-nom Palko, film - 12.50 Gormenghast, film -15.10 Poslednji Mohikanec, film - 16.40 Črni gusar, film - 18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.55 Rešite Willyja, film - 21.35 Prenos gala predstave iz gledališča Thalia -22.35 Pregled dogodkov - 22.55 Konec zime, drama - 0.45 Mobilparty - 1.00 Koncert AVSTRIJA 1 7.05 Otroški program - 10.00 Policist iz vrtca, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Bogus, filmska komedija - 22.05 Atletika, posnetek iz Linza -22.35 Sleepers, film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Skrivnost rožnega vrta, romanca -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi Torek, 21. 8. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus 9.25 Radovedni Taček: Perjanica 9.35 Tomažev svet 9.45 Lahkih nog naokrog 10.30 Downov sindrom,'angleška oddaja 11.30 Naokoli po Nemčiji 12 .05 Klinika pod palmami, nanizanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 14 .05 Gore in ljudje 14.55 Znameniti umetniki: Lily Laskine 15 .55 Pod Pekrsko gorco 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Oddaja za otroke 17.00 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka 17.45 Odmevi preteklosti, angleška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tramontana, francoska nadaljevanka 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Ona in on, nemška drama, 1. del 0.20 Odmevi preteklosti, angleška serija TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Portret Mile Kačič 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18.00 Hitra smrt, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Alpski večer 2001 20.55 Mesečina, ameriški film 22.40 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.30 Kaj bi še rad, slovenski kratki film 23.50 A, B, C Manhattan, ameriški film 1.25 Videospotnice POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Orni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Newyorška policija, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Dr. Phil -16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.15 Miss Slovenije, regionalni izbor -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Raztresena Ally, nan. -21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Rickj Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Temna luka, nan. -17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Univerzalni vojak 2, ameriški film - 21.40 Seinfeld, nan. -22.10 Zvezdne steze, nan. - 23.00 Popolni spomin, nan. - 23.50 Mozaik Slovenije TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.50 NK Era Šmartno : NK Mura, posnetek nogometne tekme. 11.25 Videostrani. 16.15 NK Era Šmartno : NK Mura, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Spomin na Leona Ščapa, dokumentarna oddaja. 18.40 Pom. šport, športna oddaja, ponovitev. 19.10 Zgodovina avtomobilizma, oddaja o avtomobilizmu. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20,15 Vredno je stopiti noter, muzej pošte in telekomunikacij. 20.45 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 22.00 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Odločujoče orožje, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Poročila -13.30 Nenadoma Susan, nan. - 13.55 Jack in Jill, nad. - 14.40 Znanost o magiji - 15.35 Osamljena golobica, nad. - 16.15 Glasba - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Živeti z... - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ljudje, ki spreminjajo čas, dok. oddaja - 20.40 V ospredju - 22.15 Odmevi dneva - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.00 Dosjeji X, nan. - 23.45 Zlata krila, nan. - 0.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 17.20 Zgodbe Ruth Rendell, nad. - 18.10 Naša zemlja, nad. - 19.05 Cosby Show - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Becker, nan. - 21.40 Peter Siska, nad. - 22.40 Aralsko jezero - jezero smrti - 23.15 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 19.30 Glasbeni program - 20.10 Matador, francoski TV-film - 21.35 Monoplus - 22.15 Glasbeni program (opomba: mogoč prenos tekme Lige prvakov) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Stric Tau - 9.25 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romski magazin - 13.25 Domovina - 13.55 Glasna iz Gyime-ša - 14.00 Prosci, film - 15.30 Šolska ulica -16.30 Za otroke - 17.00 Magazin o knjigi -17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.10 Glasbene minute - 18.25 Rečna policija, nan. -19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Malo mesto, nad. - 21.05 Bilo je nekoč -22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Madžarski salon - 23.15 Andrea in Marie, film TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Mehko gnezdo - 10.10 Hura, potujemo! - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Okno v Evropo - 12.20 Riviera, nan. - 12.45 Marimar -13.10 Vse za mojega otroka, drama - 14.50 Z ena na dva - 15.20 Sanjski otok, nad. - 16.05 Zabava za denar - 16.10 Ranjena srca - 16.35 Zabava za denar - 16.40 Fiorella - 17.30 Zabava za denar - 17.35 Lucecita, nad. - 18.00 Lepotica z Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.55 Divji angel - 20.20 Angel varuh s Karibov, nan. - 21.20 Zaklad na otoku ljudožercev, film - 23.10 Dober večer - 23.40 Usoda, drama - 1.40 Svetovni'popotniki - 2.10 Madžarska jutri AVSTRIJA 1 6.40 Otroški program - 10.15 Norec, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Anna - Izginotje brez sledu, srhljivka - 21.55 Nočna mora brez konca, srhljivka -23.30 Usodna strast, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Zmenek na Dunaju, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 75.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled -23.05 Križem kražem I V Sreda, 22. 8. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Trojčice, risana nanizanka 9.35 Carski sel, risana nanizanka 9.55 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka 10.20 Oddaja za otroke 10.35 Enciklopedija znanja 10.50 Lingo 11.15 Odmevi preteklosti, angleška serija 12.05 Tramontana, francoska nadaljevanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Srečanje tamburaških orkestrov Slovenije 13.40 Jordan - reka Symbol 14.00 Jonatana in čarovnica, avstrijski film 15.20 Aktualno 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Svet narave, angleška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Lepa dekleta, ameriški film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Gilles Apap igra Mozarta 23.35 Svet narave, angleška serija TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.30 Turistična oddaja 16.00 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18.00 Nepozabna noč, angleški film (č.-b.) 20.00 Hrepenenja, songi Kurta VVeilla 20.50 Federico Garcia Lorca, angleška oddaja 22.10 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.10 Umori, ameriška nanizanka 23.45 Videospotnice POP. TV 8.30 Oprah Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Newyorška policija, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Dr. Phil - 16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H, nan. - 0.20 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s idea tv POMURSKA REGIONALNA tele vizij a 10 38UHF ■■ 16. avgust 2001 O TEM IN ONEM/OGLASI 27 Bliža se pomembna brigadirska obletnica Pred 55 leti udarniško na MDA Pesnica Posebej se izkazala 1. PMDA Štefana Kovača Nalagale! in samokolničarji 1. PMDB Štefana Kovača (od leve proti desni): M. Babič, J. Hujs, A. Horvat, E. Titan, D. Beton, I. Kučan, H. Tanacek, J. Norčič, F. Bencik, Š. Vučak in v samokolnici »počivajoči« I. Mozer (fotografijo je posredovala Vera Kotnik - Rituper). O b 55. obletnici MDA Pesnica 46 organizira Klub brigadirjev Ptuj srečanje slovenskih brigadi rjev, ki bo 15. septembra ob 10. uri v Dornavi. Slavnostni govornik na osrednji prireditvi bo predsednik države Milan Kučan. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi daljši kulturni program ter razstavo fotografij in dokumentacije o mladinski delovni akciji, ki je potekala leta 1946. Pozornost bodo pritegnili tudi filatelistična razstava s posebnim žigom in pisemskim ovitkom za filateliste ter priložnostna razglednica in značka. Lepe želje, čestitke in pozdravi! Bretonski osvajalci Triglava Turistično društvo Bratonci je organiziralo vzpon na Triglav. Udeležilo se ga je devetinštirideset pohodnikov. Najmlajši je bil star enajst, najstarejši pa šestdeset let. Z nami je bil tudi predsednik PD Matica M. Sobota Jože Ružič. Za motivacijo je poskrbel Martin Virag, za vodenje in varnost pa Pavel Jerebic s svojimi štirimi prijatelji -visokogorskimi vodniki. Vreme nam je bilo naklonjeno, če odmislimo veter, ki nas je pozdravil na Planiki. Jasnina pa nam je razkrivala lepote čudežne narave. Na vrhu smo bili vsi kot ponoreli otroci. Uspeh smo zabeležili s fotografskimi aparati. Zanimiv je bil krst za novince. Na poti v dolino pa smo se znova in znova obračali proti Triglavu in bili smo ponosni, da smo se povzpeli nanj. Maja Koštric Znak Pesnica 1946 (lastnik Karel Fujs) Izšla bo tudi knjiga, s katero bodo zaznamovali ta dogodek. V njej bosta osrednja članka Pesnica 1946 izpod peresa Janeza Švajncerja in o prvi prekmurski mladinski delovni brigadi Štefana Kovača, ki je bila kar trikrat udarna, katere avtor je prof. Evgen Titan. Ta brigada je bila med najboljšimi, za kar je prejela leta 1958 orden dela 3. stopnje predsednika SFRJ Josipa Broza - Tita. Prispevek z naslovom Realizem časa 1946-2001 prof. Titana je v bistvu raziskava in domoljubje o delu v preteklosti, ki vzneseno pripoveduje o povojnem razpoloženju in mladinskem poletu. Kot je zapisal avtor, je »veliko skupnih spominov na tek življenja in opominov. Človeški duh ima svoj kraj. Veselja tok ne vrne se nazaj!« Milan Jeršei motorna vozila MERCEDES 230 E, letnik 1988, prodam. Tel.: 031 569 333. m9247 LADO 1700, KARAVAN, letnik 1997, kot nova, prodam. Tel:. 041 712 044. m9250 HYUNDAY SONATO 1,8 i, letnik 1994, kovinsko srebrne barve, prodam. Tel.: 041 684 896, Gaberje 96. m9268 JUGO 45, letnik 1987, registriran do 21. 3- 2002, cena po dogovoru, prodam. Tel.: 541 24 27. m9274 AUDI 80, letnik 1988, prodam. Cena 470.000 SIT. Tel.: 031 591 030. m9295 OPEL KADETT 1,4 i, letnik 1989, obnovljen, na novo registriran, in OPEL ASCONO 1,6 S, letnik 1988, belo, na novo registrirano, prodam. Rogašovci 6, tel.: 041 625 560. m9314 živali NESNICE, mlade hisex, rjave in gra-haste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48, in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m9270 TELICO, brejo v 9. mesecu, prodam. Domajinci 19, tel.: 540 11 91. m9271 KRAVE PO IZBIRI prodam. Tel.: 551 14 47. m9277 NESNICE, mlade jarčice hisex, rjave, cepljene, stare 13 tednov, prodam. Dostava na dom. Cena 500 SIT/ kos.Tel.:792 35 71.m9282 PUJSKE prodam. Partizanska 30, Bakovci. m9286 PURANE za nadaljnjo rejo dostavljamo brezplačno v vsak kotiček Slovenije. Tel.: 02 584 80 73, 031 219 379. m9298 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, vsak dan v Babincih 49. VZREJA NESN1C TIBAOT, tel.: 582 14 01.M9320 MLADIČE BERNARDINCE, čistokrvne in cepljene, prodamo. Tel.: 031 642 399. m9299 posesti DVODRUŽINSKO HIŠO NA HOTIZI z veliko parcelo prodajo. Tel.: 0049 69 344 680. m8944 HIŠO v Radencih - Šratovci, med-etažno, nizkopritlično, na parceli 1200 m2, znotraj urejeno, prodam. Tel.: 553 12 67 ali 0049 1754 67 63 35. m9249 TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v M. Soboti oddam ali prodam. Tel.: 546 11 61. m9278 ENOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote oddam. Tel.: 031 859 53Lm9303 MORAVSKE TOPLICE - GOSTIL- NO kompletno opremljeno prodam. Tel.: 02 538 14 83.m9313 kmetijska mehanizacija KOMBAJN ZA KROMPIR Hasija prodam. Tel.: 588 82 60. m9251 350 L HIDRAVLIČNO STISKALNICO prodam. TeL: 02 588 16 89. m9255 PREDSETVENIK PANONIJA, 2,10 m, prodam. Tel.: 041 343 570. m9259 CISTERNO ZA GNOJEVKO CREI-NA, 2200 1, ugodno prodam. TeL: 570 17 95. m9273. SAMOHODNI KOMBAJN NEPTUN prodamo za 280.000 SIT. TeL: 570 14 83. m9276 TROSILNIK VIKON, predsetvenik, drobilnik (šrotar) in borove deske prodam. TeL: 041 904 767. m9284 SEJALNICO IMT, 3 m, in dvoredni siloskombajn prodam. Tel.: 041 711 854. m9287 URSUS 335 ugodno prodam. TeL: 031 410 379. m93O2 STISKALNICO ZA GROZDJE IN JABOLKA, prevozno, hidravlično, na 2 cilindra, s košem, okrog 1.0001, leseni pod, 2,5 x 3,5 m, in TRAKTOR ZETOR 52 45, na prednji pogon, 650 delovnih ur, letnik 1986, prodam. TeL: 568 10 60. m93O9 kmetijski pridelki VINO, beli pinot in laški rizling, za 250 SIT/1, prodam. Tel.: 576 18 91, 031 388 393-m9272 SEME STEBELNEGA OHROVTA in PŠENICO PIRO prodam. Tel.: 525 10 77. m9300 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da odkupujemo sveže bučno seme po najvišji tržni ceni. Plačilo takoj. Ponujamo tudi storitve trebljenja in sušenja buč in koruze. TeL: 562 11 93, 041 860 138, Oljarna Šeruga, Mele 10. m9311 delo TAKOJ ZAPOSLIMO NATAKARICO V DNEVNEM BARU, v bližini M. Sobote. TeL: 041 684 874, Bernarda Horvat, s. p., Mladinska 5, M. So-bota.M 9318 Dragi mamici Lidiji Horvat iz Turnišča in očku Simonu Berdenu iz Filovec, ki sklepata zakonsko zvezo, želim, da bi se vedno razumela in me imela vedno tako rada - vajin sinek Tilen. Poročni zvonovi bodo zvonili dragi botrici Lidiji Horvat iz Turnišča in botru Simonu. Vse, kar si najbolj sama želita, jima želijo tudi Petra, Aleš, Sašo in Lana. Na skupno življenjsko pot stopata draga sestra Lidija Horvat iz Turnišča in izvoljenec Simon Berden iz Filovec. Naj jima sonce sreče sije vsak dan, jima želi sestra Majda z družino iz Odranec. Poročila se bosta draga hčerka in sestra Lidija Horvat iz Turnišča in izbranec Simon. Mnogo sreče, Simonu pa prijeten novi dom želijo mama, oče in brat Stanko. Lidiji Horvat iz Turnišča in izbrancu Simonu želimo na skupni poti veliko sreče, zadovoljstva, medsebojnega razumevanja, največ pa ljubezni -botrina Černi - Zelko. Mariji Rantaša pošiljam v Los Angeles iskrene čestitke za god, obenem pa veliko zdravja -Tre-zika iz Radenec. Dušanu Ščapu iz Črne pri Apačah želimo za minuli roj stni dan mnogo zdravja in uspeha pri nadaljnjem študiju, predvsem pa pri diplomi - starša Franc in Anica, brat Dani in babica. Rojstni dan je praznoval Bojan Kolar iz Moravskih Toplic. Sprejmi iskrene čestitke in mnogo zdravja ter izpolnitev vseh želja - mama in Urška Mariji Časar izPlitvicpri č. Radgoni vse najboljše za rojstni dan in god. Veliko zdravja in ljubezni želi Marija iz Radovlji ce. 15. avgusta bo minilo 17 let, odkarje prijokala na svet draga sestrična Danijela Trstenjak s Tu-Janškega Vrha. Si v najlepših letih svojega življenja, ki so polna KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo:_______________________________________________________________ Naslov pošiljatelja: ---------------------------■------------------------------- radosti, sreče in veselja. Želimo ti, da bi te zdravje in sreča spremljali tudi v prihodnje ter obilo uspeha v šoli - sestrična Štefka z možem in teta Ana. Posebno pa ti vse to želi mala Niveska. 17. rojstni dan praznuje Daniela Trstenjak s Turjanskega Vrha. Veliko sreče in zdravja ti želimo Andrej, teta in stric. Dragi mož, oče ih dedi Avgust Pajek iz Polic! Prišel je slove? sen dan, ko bil je tebi rojstni dan izbran, da bil bi srečen, zdrav in vesel ter še veliko let živel. Odloži delo in skrbi ter uživaj lepe dni. To ti želijo žena Anica, otroci in vnuki. Dragi babici Frančiški Fartek želijo ob 80. rojstnem dnevu vse najboljše, dosti sreče in zdravja - vnukinja Ana Marija ter pravnuka Marko in Jožek. Dragemu Borisu vse naj, naj za njegov osebni praznik, veliko zdravja, sreče in ljubezni -tvoja mala. Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Križevci z dne 9.8. 2001 in Pravilnika o štipendiranju (Ur. I. RS, št. 34/00) Občina Križevci RAZPISUJE za šolsko leto 2001/02 eno štipendijo - smer gradbeništvo, univerzitetni študij (VII. stopnja) K prijavi na razpis je treba priložiti: - dokazilo o vpisu v tekoči letnik izobraževanja, iz katerega naj bodo razvidni program in smer izobraževanja ter izobrazbena stopnja; - dokazilo o učnem oziroma študijskem uspehu zadnjega letnika izobraževanja; - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije; -življenjepis; - potrdilo o premoženjskem stanju; - potrdila vseh prejetih dohodkov družinskih članov, ki morajo biti prikazani za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2000 v bruto zneskih; - fotokopije odločb o odmeri dohodnine za leto 2000. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na Občini Križevci, Križevci 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pisno. Občina Križevci NJIVI, 70 ali 44, v k. o. Gorica, prodam, tudi na obroke, ali zamenjam za osebni avtomobil, kupim pa njivo do 40 arov v k. o. Puconci (lahko zamenjava). Tel.: 545 13 73 ali 041 340 373. m9254 DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem. Tel.: 526 10 94. m9310 srečanja IŠČEM VERNO, POŠTENO VDOVO z avtomobilom, staro od 60 do 65 let. Tel.: 02 560 14 5O.m9317 razno PREKLICUJEM veljavnost H K št. 17900-2, HKS PANONKA, na ime Jo-lanka Poredoš, Kuštanovci 52, p. Mačkovci. m9265 PREKLICUJEM veljavnost HK št. 37716-8, HKS PANONKA M. Sobota, na ime Anton Gomboc, Korovci 29, p. Cankova. m9280 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO z dvema dvosedoma zelo ugodno prodam. TeL: 536 10 20, po 15. uri. m9281 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO prodam. Tel.: 581 14 31. m9304 FIESA - ugodno - polni penzion za odrasle 4.400 do 5.500 SIT, do 12 let, 3400 do 4.200 SIT. ZA SKUPINE' 3.500,00 SIT. Tel.: 01 515 35 76 ali 031 692 227.M9319 storitve PRODAM IN DOSTAVIM rezan les za ostrešje, deske, late, brune, opaž, talni ladijski pod. Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s. p., Dravinjska c. 62, Poljčane, tel.: 041 459 090. m9178 28 OGLASI/ZAHVALE 16. avgust 2001 VESINK Na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91) in določil Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem Stanovanjski sklad Mestne občine M. Sobota objavlja RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem I. Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota razpisuje pogoje in merila za dodelitev dveh neprofitnih stanovanj v najem. II. Razpisujeta se naslednji stanovanji v Murski Soboti: - Stara ulica 9 (trisobno, 85,91 m2, centralno ogrevanje, leto gradnje 2000) - Razlagova 24a (enosobno, 42,17 m2, centralno ogrevanje, leto gradnje 1998) Obe stanovanji sta vseljivi takoj. III. UPRAVIČENCI DO PRIDOBITVE STANOVANJA Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da ima prosilec stalno bivališče v Mestni občini M. Sobota najmanj tri leta; 2. da se mesečni dohodki na družinskega člana v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem; 3. da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ni presegal naslednjih odstotkov nad povprečno plačo v državi v letu dni pred razpisom: Tam, kjer si ti, nobene ni luči, a upanje živi, da srečamo se mi. Praznina pa zelo, zelo boli, ko se zavemo, da skrbne mame, tašče in vesele babice več med nami ni. ZAHVALA V 67. letu nas je zapustila draga mama, babica, tašča, sestra in sorodnica Terezija Šarkan iz Domajinec 49 - za enega člana gospodinjstva - za dva člana gospodinjstva - za tri člane gospodinjstva - za štiri člane gospodinjstva - za pet in več članov 80% 50 % 20% 5% največ do povprečne plače v državi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče in za sv. maše ter v dobrodelne namene. Vsem hvala za izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči njeni najdražji V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin! ZAHVALA V 56. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta 4. da prosilec in ožji družinski člani niso lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili po določilih stanovanjskega zakona; 5. da prosilec in ožji družinski člani niso lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše oziroma stanovanja; 6. da doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja (razen tistih najemnikov socialnih stanovanj, za katere je bilo ugotovljeno, da niso več upravičenci do socialnega stanovanja). IV. VLOŽITEV ZAHTEVKA IN DOKAZILA Vlogo za pridobitev stanovanja dobijo prosilci v pisarni Stanovanjskega . sklada Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, II. nadstropje, soba št. 19, ob uradnih urah (ponedeljek od 7.30 do 14.30, sreda od 7.30 do 15.30 in petek 7.30 do 13.30). Vlogi je treba priložiti še naslednje listine: - kratek življenjepis, - dokazilo o državljanstvu, - potrdilo oz. izvid ustrezne zdravniške komisije o morebitni invalidnosti, - najemno oz. podnajemno pogodbo, potrdilo o lastništvu ali drugo dokazilo o stanovanju, v katerem stanuje, - potrdilo o strokovni izobrazbi (maturitetno spričevalo, diploma itd.). Podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi potrdi izplačevalec prejemkov na vlogi. Podatke o stalnem bivališču in število družinskih članov potrdi pristojna upravna enota. Popolno vlogo z vsemi prilogami je treba vložiti najkasneje do vključno 14. 9. 2001 v vložišču Mestne občine Murska Sobota. Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota DRAGA BABICA - ZELO TE POGREŠATA TVOJA VNUKA - Tomaž in Denis Marija Kikec iz Sevranske ulice 23 v Odrancih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence in sveče, izrekli ustno in pisno sožalje ter darovali za svete maše. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in moškemu pevskemu zboru iz Odranec. Hvala internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, govornici za ganljive besede slovesa, sodelavcem Izolaterstva Raduha in pogrebništvu Ferenčak. Še enkrat hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč ter jo pospremili k njenemu preranemu počitku. Žalujoči vsi njeni najdražji Ni hujših bolečin kot srečnih dni spomin. V SPOMIN 12. avgusta so minila tri leta od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Jožko Kopinja iz Lendave Hvala vsem, ki se ga spominjate. Njegovi najdražji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČ1CA TEL.: |»2) 53 411 <>(.0, FAX: (02) 52 51 170. 9000 MURSKA SOBOTA Zbledijo listi, usahne cvetje, utihne smeh, veselo petje. Dušo objame žalost, a lepi spomini ne zbledijo in z nami živijo do konca dni. N SPOMIN Minila so štiri leta od takrat, ko smo se poslovili od dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in ujca KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, prezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 Janeza Kovača iz Trnja 20 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska č., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 Srce zdaj tvoje mirno spi, nas pa zelo boli, ker te med nami ni. Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi najdražji A. V 85. letu nas je nepričakovano, brez slovesa zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo. 7ARNMA Marjeta Rituper iz Tešanovec Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v žalostnih trenutkih pomagali. Zahvala velja vsem prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in v dobre namene. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Lepa hvala g. duhovniku Škaliču, pevcem, pogrebništvu Banfi in Stanku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni najdražji Moma stara - pogrešali te bomo - tvoji pravnuki Anja, Mateja in Primož Tam, kjer si ti, nobene ni luči, a upanje živi, da srečamo se mi. Praznina pa zelo, zelo boli, ko se zavemo, da skrbne žene, mame, tašče in vesele babice več med nami ni. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča Esterka Bobič roj. Kučan iz Križevec 48 v Prekmurju Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence in sveče. Posebna hvala gasilkam in gasilcem PGD Križevci. Lepa hvala tudi g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, sinovi Robert, Jože in Aleksander z družinami ter vnuki Dejan, Jožica, Darja, Dani in Aleš Življenje tvoje trpljenje je bilo, a dobrote mnoge nepozabne so. 21. avgusta bo minilo 5 let, odkar te ni več med nami, draga V SPOMIN Irena Hajdinjak iz Vučje Gomile 57 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu. Vsi tvoji naj dražji 19. avgusta bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj Tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN Marija Časar iz Stanjevec Prisrčna hvala vsem, ki se je spominjate, saj spomin je edini cvet, ki ne ovene, je edina luč, ki ne ugasne. Tvoji najdražji Mar prav zares odšel si tja v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ti ne zmotimo miru. V SPOMIN Damjan Ladiha iz Veržeja Minilo je žalostno leto, polno bolečin, ko zapustil dom in svoje drage si. Življenje tone v noč, le žarek upanja si išče pot. Nam pa ostajata le bolečina in solza večnega spomina. Za vsako prižgano svečo, poklonjen cvet in lep spomin nanj -iskrena hvala! Vedno s teboj - tvoji najdražji Na grobu, kjer sveča zate gori in cvetje, ki zate, draga mama, cveti, je bolečina, ki jo občutimo in poznamo le mi. V SPOMIN 18. avgusta 2001 bo minilo žalostno leto od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša najdražja mama, omama, sestra in teta Gizela Lanjšček iz Prešernove 59 v Murski Soboti Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu ter prižgete svečo spomina. Njeni najdražji MK 16. avgust 2001 ZAHVALE 29 Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vsakega osrečiti si znala, vendar pred usodo neizbežno vsa nemočna si zaspala. ZAHVALA V 66. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in sestra Marija Donša iz Partizanske ulice 42 v Bakovcih Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se ji prišli zadnjič poklonit in ste nas v najtežjih trenutkih tolažili. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter za dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja Marjani Fister za nesebično pomoč, hvala Mimiki in Dragici ter družini Jurišaga. Lepa hvala g. duhovniku iz M. Sobote za pogrebni obred, dr. Zvezdici Rajnar - Vereš, gospe Kamili za besede slovesa, pogrebništvu Banfi, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi kolektivu Mure Ž. P. - brigada 426 in NK Bakovci. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 94. letu nas je zapustil dragi oče, stari oče in dedi Koloman Kočiš iz Lončarovec 43 Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke za dograditev mrliške vežice. Hvala g. duhovniku Štefanu Beznecu za pogrebni obred in pevcem s Hodoša za odpete žalostinke. Hvala gasilcem iz domače vasi za pomoč in gasilcem iz sektorja Prosenjakovci za udeležbo. Hvala pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi dragi Lončarovci, 5. avgusta 2001 Dragi dedi - pogrešamo te! Tvoji pravnuki Tomaž, Selina in Tadej Saj sploh nisem hotel, nisem želel - bil usode je klic, bil je le hip in sem odšel... ZAHVALA Prerano nas je zapustil Maksimiljan Štelcl iz Radenec Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter Maksovim sodelavcem, ki ste ga pospremi i na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete mgše in izražena sožalja. Žalujoči: mama, brat in sestre z družinami V tihem grobu mimo spiš, v naših srcih še živiš. V SPOMIN 12 avgusta je minilo eno leto od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi Štefan Kranjec iz Črenšovec Hvala vsem, ki posiojite .b »»vem pr— g* - Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja le spomin nate nam ostaja. ZAHVALA V 59. letu nas je zapustil dragi nečak, bratranec in dober sosed Ludvik Kerčmar iz Adrijanec 62 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in v druge namene. Prisrčna hvala g. duhovniku za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, gasilcem in pogrebništvu Hozjan. Še enkrat hvala vsem, ki ste Lajčeka imeli radi, z nami pa delili žalost in bolečino. Žalujoči: stric Štefan z družino iz Peskovec in sestrična Adela z družino iz Šalovec Pogrešali te bomo: soseda Helena, družina Belec ter družini Ludvika in Štefana Kovača iz Avstrije ZAHVALA jA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi brat in stric Matija Puhan iz Bogojine 73 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, za svete maše in orgle v Plečnikovi cerkvi ter druge dobrodelne namene. Hvala gospodu dr. Jožetu Smeju - pomožnemu škofu za vodenje pogreba in sočutno mašo, dr. Zveru in drugim duhovnikom za udeležbo ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat -iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ni te na vrtu več med gredicami, ni te na polju več med meglicami. Nikjer te ni več, kjer bil si prej, a v naših srcih ostal boš za vselej. N SPOMIN 21. avgusta minevata dve žalostni leti od takrat, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubi sin, brat, stric, nečak, sosed in dober prijatelj Jože Ficko iz Boreče 6 Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo ali položite cvetje. Žalujoči njegovi najdražji Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje... (M. Kačič) ZAHVALA V 77. letu se je iztekla življenjska pot drage mame, stare mame in tašče Terezije Kalamar roj. Malačič, iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali cvetje, sveče, nam izrazili ustno in pisno sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem knjižnice. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči tvoji najdražji Nekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, češ zmogel bom, , močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. Kako je prazen dom, dvorišče, moje oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno mi ostaja. ZAHVALA Težko je dojeti, da nas je nenadoma v 52. letu zapustil dragi brat Jožef Sobočan iz Gomilice 105 Iskrena hvala družini Tivadar, botrini, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in izrekli sožalje. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili k večnemu počitku. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, g. Maroši za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak za pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej - prisrčna hvala! Z bolečino v srcu vsi, ki smo te imeli radi Nekje v tebi bila je bolečina, a zamahnil si z roko, močnejši sem, zmogel bom, a ni bilo tako. Bil je sončen dan, ko zadnjikrat rekel si, vse vas rad imam. Zdaj oblačno je nebo, ker vemo, da nazaj k nam te več ne bo. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, stric in boter Franc Smolko iz Kotne 4 v Rakičanu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče, iskrena hvala tudi za izrečena pisna in ustna sožalja. Lepa hvala kolektivu Radenske Zvezde - Diane M. Sobota. Hvala g. župniku Francu Režonji za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Kuzmiču, pogrebništvu Banfi, orkestru godbe na pihala in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, spomin nate večno bo ostal. V SPOMIN 10. avgusta je minjlo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Ludvik Čahuk iz Križevec v Prekmurju Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te išče. Ni več tvojega smehljaja, le spomin nate še ostaja, čeprav te že dve leti ni. V SPOMIN Apolonija Bertalanič od Svetega Jurija 86 Hvala vsem, ki se je spominjate in obiščete njen grob. Vsi njeni! 30 OGLASI 16. avgust 2001 VESTNIK P r o FI H A L Leander Zelenko, t p. 2230 LENART, Kraigherjeva 19a Tel: 02/729 28 66/67 GSM: 041 802 497,031 388 994 ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU ZA VAS HITRO, UGODNO, KAKOVOSTNO IN POCENI! Montiramo gips plošče, naredimo predelne stene, spuščene stropov«, obdelamo mansardo, vgrajujemo vratne in okenske podboje. I STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI Jože Novak, s. p„ Lendavska 29,9000 Murska Sobota tel./faks: 02 527 10 01, GSM: 041 673 551 Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL. Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota dvoriščna vrata '4 daljinski pogoni • ograje - kovane ograje i zapornice • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police • žaluzije tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com 15!» VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA 15» DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tei.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO-GOZDARSKI ZAVOD MURSKA SOBOTA Ulica Štefana Kovača 40 9000 MURSKA SOBOTA razpisuje na podlagi 31. člena Statuta zavoda in sklepa sveta zavoda delovno mesto DIREKTORJA za dobo štirih let. Kandidat za delovno mesto direktorja mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - da ima visokošolsko izobrazbo naravoslovne, ekonomske ali pravne smeri, - ustrezne organizacijske in upravljalske izkušnje, - deset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih ali vodstvenih delih, - daje sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo ih izkušnjami prispevati k razvoju zavoda in dejavnosti. Poleg tega je treba priložiti še program dela za mandatno obdobje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo poslati kandidati v osmih dneh po objavi razpisa na gornji naslov s pripisom »za razpis«. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v petnajstih dneh po odločitvi. NOVA GENERACIJA MINERALNO-VITAMINSKIH DODATKOV Z BLAGOVNO ZNAMKO Kravimin® Mineralno-vitaminski dodatki (MVD) niso čudežna sredstva. Učinkujejo le, če dobro usmerjamo celovito rejo in prehrano živali in če jih pravilno uporabljamo. Na osnovi rednih analiz krme, ki jo pridelujemo v Sloveniji, in analiz tipičnih obrokov, s katerimi se srečujemo na slovenskih kmetijah, je za rejce izdelan zelo učinkovit model vodenja prehrane krav (A. Orešnik, Vodenje prehrane krav molznic, ČZD, Kmečki glas, Ljubljana, 1996). Pravilna prehrana in uporaba mineralno-vitaminskih dodatkov sta temeljna pogoja tudi za dobro plodnost krav. Dobro plodnost krav dosežemo takrat, ko pravilno usmerjamo prehrano in reprodukcijo v čredi (A. Orešnik, Koledar za spremljanje plodnosti krav, Kmetijska založba, Slovenj Gradec). Spremljanje novih dognanj v znanosti o prehrani goved in dogajanja v slovenskih čredah krav nam je omogočilo, da smo sestavo mineralno-vitaminskih dodatkov prilagodili novim zahtevam. Tako rejcem lahko ponudimo'možnost, da s pravilnim krmljenjem in sočasno uporabo dodatkov Kravimin izboljšajo oskrbo krav in dosegajo dobre proizvodne rezultate. NOVOSTI PRI MINERALNO VITAMINSKIH DODATKIH BLAGOVNE ZNAMKE Kravimin® - Izboljšali smo okusnost mineralno-vitaminskih dodatkov. MVD so melasirani. - Vsebnosti makroelementov (Ca, P, Mg in Na) smo prilagodili novim normativom v prehrani krav in novim ugotovitvam analiz krme, pridelane na slovenskih kmetijah. HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, lel. & faks: (02| 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948 KURILNO OLJE PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Rojan Jakšlč, s. p. Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790 Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: VRATARIC, PUCONCI 296 ŠANTAVEC, PEČAROVCI 66 SEČKO, PREDANOVCI 40 ŠIFTAR, STRUKOVCI41 KURONJA, GORICA 42 DERVARIČ, BEZNOVCI 44 KO VEŠ, KAJ JEŠ! ercator Plese 1. Murska sobota PRIREDITVE V AVGUSTU 2001 petek, 17. avgust ob 17. uri f -MERCATORJEV j PIKNIK g Zakaj na piknik v Mercatorju? tr Mmmm... že opojno diši po dobrotah z žara, družba je prava in za pravo zabavo je > poskrbljeno. 5 NAJ VAM TEKNE! i M Mercatornajboljši sosed S proizvodnjo in prodajo mineralno-vitaminskih dodatkov blagovne znamke Kravimin* smo začeli v letu 1990. Naši mineralno-vitaminski dodatki so prilagojeni lastnostim pridelane voluminozne krme in značilnim obrokom za krave, telice in pitance na slovenskih kmetijah. Makro- in mikroelemente ter vitamine vsebujejo v količinah in razmerjih, ki zagotavljajo ob pravilni uporabi ugodno oskrbo živali ter s tem optimalno izkoriščanje vseh hranljivih snovi v obroku. - Dodali smo dva nova izdelka: Kravi-min* 4 in Kravimin* 5- Nova izdelka sta pripravljena na osnovi ugotovljenih potreb krav na kmetijah z manjšo mlečnostjo krav, namenjena sta kravam dojiljam, plemenskim telicam in kravam na kmetijah z znanim presežkom fosforja in pomanjkanjem kalcija v obroku! - Zvečali smo vsebnost vitamina E. Vsebnost vitamina E smo povečali za 100 odstotkov. V novejših raziskavah so dokazali, da dodatne količine vitamina E ugodno vplivajo na plodnost krav in na zdravstveno stanje vimena. - Mineralno-vitaminskim dodatkom za krave molznice smo dodali vitamine skupine B. Čeprav mikroorganizmi vpredželodcih pri prežvekovalcih lahko sintetizirajo zadostne količine vitaminov, kijih živali izkoriščajo, v novejših raziskavah ugotavljajo značilne probleme. Pri večji mlečnosti krav so potrebe po vitaminih skupine B zelo velike. Zaradi velike spremenljivosti sinteze teh vitaminov vpredželodcih so živali lahko pomanjkljivo oskrbljene z njimi. Posebej neugodna je sinteza vitaminov skupine B pri kravah v obdobju po telitvi in pri kravah s subklinično acidozo ali ketozo. To spoznamo po premajhni vsebnosti maščob in laktoze v mleku. Lek Veterina - Ljubljana Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali naslednji darovalci: družina Jolanke Lončar, Zenkovci 62, namesto cvetja za pok. Kamilo Kuhar iz Puconec - 10.000 SIT; nekdanji sodelavci uprave Pomurskega zdravstvenega zavoda Murska Sobota, namesto venca za pok. Emo Kuhar iz Vanče vasi - 18.000 SIT; nekdanji sodelavci uprave Pomurskega zdravstvenega zavoda Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo Anice Kardinar - 8.000 SIT; sošolci Ekonomske šole iz M. Sobote namesto venca za pok. Emo Kuhar iz Vanče vasi - 15.000 SIT; Občinski odbor LDS Beltinci namesto cvetja za pok. Marjeto Perdigal iz Beltinec - 5.000 SIT; družina Makoter, Moravske Toplice, namesto venca za pok. Gizelo Erniša - Rebernik iz Moravskih Toplic - 10.000 SIT; družina Emila Šeboka, Šalovci 148, namesto cvetja za pok. Rudija Droleta iz M. Sobote - 5.000 SIT; družina Barbarič - Trajbarič, Filovci 2, namesto cvetja za pok. Rudija Droleta - 5.000 SIT; družina Balek, Budinci 7, namesto cvetja za pok. Rudija Droleta - 5.000 SIT; Kolo-man Barbarič, Šalovci 144, namesto cvetja za pok. Rudija Droleta - 5.000 SIT; družina Rudija Abrahama, Šalovci 138, namesto cvetja za pok. Rudija Droleta - 5.000 SIT; MURA - Tovarna ženskih oblačil Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo sodelavke Mire Kuhar - 18.500 SIT; Gimnazija Murska Sobota namesto cvetja za pok. Uroša Gomboca iz Moravskih Toplic - 10.000 SIT; družina Jakič, Veščica, namesto cvetja za pok. Viktorijo Čontala - 5.000 SIT; družina Farič, Veščica, namesto cvetja za pok. Viktorijo Čontala - 10.000 SIT; družina Zelko - Banfi, Veščica, namesto cvetja za pok. Viktorijo Čontala - 5.000 SIT; Pomurske lekarne Murska Sobota namesto cvetja za pok. sodelavko Terezijo Antolin s Hotize - 10.000 SIT; Pomurske lekarne Murska Sobota namesto cvetja za pok. Emo Kuhar iz Vanče vasi - 10.000 SIT; Rozikini sodelavci Pomurke Mesne industrije Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo Viktorijo Čontala s Krajne - 5.000 SIT; družine Gomboc, Fujs in Šiftar namesto venca za pok. Viktorijo Čontala s Krajne - 6.000 SIT; Sindikat upravnih delavcev Občine Ljutomer namesto venca za pok. Marto Bogdan iz Pristave - 10.000 SIT; Društvo kmetic Ljutomer - Razkrižje namesto venca za pok. Marto Bogdan iz Pristave - 8.000 SIT; družina Gruško-vnjak - Šiftar, Veščica, namesto venca za pok. mamo Rozike Drvarič iz Veščice - 5.000 SIT; sodelavci Pomgrada Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo Jožefa Bagarija iz Rakičana -15.500 SIT; Ludvik Janža, Beltinci, namesto cvetja za pok. Marijo Kovač z Melinec - 3 000 SIT; Marjan Makovec, Beltinci, namesto cvetja za pok. Marijo Kovač z Melinec - 3.000 SIT; Karel Nemec, Kupšinci 1, namesto cvetja za pok. Viktorijo Čontala s Krajne - 5.000 SIT; družina Gorčan - Maučec, Kupšinci 11, namesto cvetja za pok. Viktorijo Čontala s Krajne - 5.000 SIT; Kristina Schreiner, Banfi 160, Štrigova, namesto venca za pok. Marto Bogdan iz Pristave - 10.000 SIT; Letnik -Saubermacher Lenart, d. o. o., namesto venca za pok. mamo Rudolfa Horvata iz M. Sobote - 50.000 SIT; družina Bertalanič, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Alojza Šturma -5.000 SIT; Marta Zemljič, Črnci 15a, Apače, namesto venca za pok. Antona Sukiča - 20.000 SIT; družina Šenčur - Peček, Kajuhova 2% Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Alojza Šturma -7.000 SIT; družina Šenčur - Peček, Kajuhova 28, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Rudija Droleta - 7.000 SIT; Gizela in Jože Gruškovnjak, Gregorčičeva 9, Ljubljana, namesto cvetja za pok. Marijo Hari iz M. Sobote - 10.000 SIT; Saubermacher Puconci, d. o. o., namesto venca za pok. mamo Rudija Horvata - 10.000 SIT; Komunala, d. o. o., Murska Sobota, namesto venca za pok. mamo Rudija Horvata - 20.000 SIT; Terezija Gomboc, Cankarjeva 48, Murska Sobota, prostovoljni prispevek za porodnišnico -10.000 SIT; Franc Knaus, Murski Črnci, namesto venca za pok. mamo Rudija Horvata - 15.000 SIT; Rudi Gerlec, Cankova, namesto venca za pok. mamo Rudija Horvata - 18.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA. VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si m 1 imm 2 i® 3 - • ® rt /innn 4 • « ® r- imin 5 - - ® M Imin 6 „imin® 7 ob pomanjkanju fosforja In presežku kalcija v obroku kadar v obroku za krave molznice manjkajo samo Na, mikroelementi In vitamini ter kot dodatek k obroku za presušene krave In telice na koncu brejosti k obroku na osnovi koruzne silaže k obroku s presežkom fosforja o k obroku za krave z manjšo povprečno mlečnostjo, za krave dojilje In za plemenske telice dodatek za pripravo krmne mešanice (koncentrata) za mleko mineralno-vitaminski dodatek za goveje pitance • več vitamina E • dodatek vitaminov skupine B (Kravimin® 2, 3,4) Za večji dohodek od prireje mleka in mesa Lek Veterina, Verovškova 57, Ljubljana, tel 01 580 28 42 Lek Lipovci, Lipovci 251a, Beltinci, tel. 02 542 14 14 veterina@lek.si www.leksi VESTNIK 16. avgust 2001 NAPOVEDNIK 31 Napoved kulturnih prireditev KONCERT BELTINCI - V petek, 17. avgusta, ob 19. uri bo v okviru proslave 5. občinskega praznika družabno srečanje z ansamblom Strici. - V soboto, 18. avgusta, ob 20. uri bo v parku koncert Tinkare Kovač. - V nedeljo, 19. avgusta, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Ladislava orgelski koncert izvajalca Milka Bizjaka. OTVORITEV BELTINCI V četrtek, 16. avgusta, ob 20. uri bo v gradu otvoritev razstave likovnih del Ivana Hircija. Razstava bo odprta do 19. avgusta. DOGODEK DOKLEŽOVJE - V soboto, 18. avgusta, ob 18.30 bodo odkrili spomenik Ivanu Jeriču. Ob tem bo tudi kulturni program. - V nedeljo, 19- avgusta, bo Števankralovo senje. BELTINCI V petek, 17. avgusta, bo slavnostna seja občinskega sveta, kjer bodo podelili priznanja za leto 2001. GORNJA RADGONA V soboto, 18. avgusta, bo na mestni tržnici prireditev 5. Radgonska noč. MORAVSKE TOPLICE V soboto, 18. avgusta, bo postavljanje klopotca. KOBILJE V soboto, 18. avgusta, bo tradicionalno srečanje prostovoljnih gasilskih društev. ŠALAMENCI V soboto, 18. avgusta, bodo vinogradniške igre in postavitev klopotca. PEČAROVCI V nedeljo, 19. avgusta, bodo proslavili 70. obletnico PGD Pečarovci. LEMERJE V nedeljo, 19. avgusta, bo srečanje evangeličanskih duhovnikov. PREDAVANJE DOKLEŽOVJE V soboto, 18. avgusta, ob 16. uri bo v vaškem domu okrogla miza o Ivanu Jeriču. BELTINCI Do 18. avgusta bodo otroške in mladinske delavnice. * RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji so do 16. septembra razstavljena dela Mednarodnega trienala male plastike. - V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo! - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava članov foto kluba iz Murske Sobote oz. Ingolstadta. LJUTOMER - V muzeju sta na ogled splošna muzejska zbirka in zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem. - V galeriji Anteja Trstenjaka so do konca avgusta na ogled izbrana dela iz zapuščine likovnega umetnika svetovnega slovesa, tržaškega Slovenca Avgusta Černigoja. VELIKA POLANA Na domačiji Miška Kranjca je na ogled stalna razstava. LENDAVA Na gradu si lahko ogledate razstavo likovnih del udeležencev 7. mladinske likovne kolonije. PUCONCI V občinski stavbi so na ogled dela osnovnošolcev na temo Voda. MORAVSKE TOPLICE V galeriji Ajda razstavlja do 3. septembra slikarka Ida Šprah (olje na platnu in mešana tehnika). GABERJE V prodajno-razstavni galeriji Erbija so na ogled umetnine Ma-riann Zsiros iz Berlina. KOROVCI Na domačiji Ernesta Bransberge-rja si lahko ogledate razstavo likovnih del s V. kolonije »Fuks graba«. ZREČE V avgustu je v hotelu Dobrava v Termah na ogled razstava Rapsodija življenja Otilije Kreft iz Kro-£4.———--------------------— kino • kino Murska Sobota Četrtek, 16. avgusta: ob 20.00 francoska akcijska srhljivka Doberman Petek, 17. avgusta: ob 18.00 ameriška vojna drama Podmornica U-571, ob 20.00 Doberman Sobota, 18. avgusta: ob 18.00 Doberman, ob 20.00 Podmornica U-571 Nedelja, 19. avgusta: ob 18.00 Doberman, ob 20.00 Podmornica U-571 Gornja Radgona Petek, 17. avgusta: ob 20.30 ameriška drama Zelena milja Nedelja, 19- avgusta: ob 20.00 Zelena milja kino • ki n Dva dogodka v Lendavi O d 20. do 29- avgusta bo v Lendavi 29. mednarodni likovni simpozij, tradicionalna kul- turna prireditev pod geslom Umetnost, vino in nasmeh. Sodelovalo bo 11 umetnikov, v času simpozija pa bo predstavljena tudi izdaja faksimila Postile Gydrgya Kult-sarja, ki je izšla v Hoffhaleterjevi tiskarni v Dolnji Lendavi leta 1574. V torek, 21. avgusta, ob 10. uri pa bo v prostorih občine Lendava svečana otvoritev XI. Mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. Zbrano gradivo bo predstavljeno v soboto, 25. avgusta, ob 18. uri v vaškem domu v Domanjševcih. T. K. ■ Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo DELAVEC BREZ POKLICA PLESALKA; določen čas 6 mes.; UR/ TEDEN: 20; Samsko stanovanje; ostali pogoji: VSAJ NEKAJ OBVLADANJA PLESA; do 22.08.01; SONJA ANGELCA S.P.,BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI POMOŽNI ŽIVILSKI DELAVEC; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 17.08.01; MIR, MESNA INDUSTRIJA RADGONA D. D., LACKOVA 22, G. RADGONA; št. del. mest: 3 GRAFIČNI POMOČNIK SITOTISKAR-OBLIKOVALEC; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 25.08.01; ŠMID RIKI, S.P. RIKI, VRATJA VAS 7/A, APAČE NATAKARSKI POMOČNIK POMOŽNA NATAKARICA; določen čas 24 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; Samsko stanovanje; do 22.08.01; SONJA ANGELCA S.P.,BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE: BETONARNA PETELIN S.P., TRATE 23, 9250 G. RADGONA, INFORMACIJE NA TEL.:041-646-570; do 22. 08. 01; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA KLJUČAVNIČAR; določen čas 6 mes.; do 21.08.01; KUTSENITS INTERNATIONAL D. 0. 0. MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, MURSKA SOBOTA KLEPAR KLEPAR; določen čas 6 mes.; do 21. 08.01; KUTSENITS INTERNATIONAL D. 0. 0. MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, MURSKA SOBOTA STAVBNI KLEPAR STAVBNI KLEPAR; določen čas 3 mes.; Območje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba l-ll HI-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 6 29 0 2 6 43 ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI OBDELOVALEC KOVIN MOŽNOST P0- DALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 25. 08. 01; TE-KRO D. 0. 0. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE, DOLNJA BISTRICA 22, ČRENŠOVCI MONTER VODOVODNIH NAPRAV VODOVODNI INŠTALATER PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 17.08.01; RADENSKA - EKOSS D. 0. 0„ ZDRAVILIŠKO NASELJE 14, RADENCI MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER CENTRALNIH IN ELEKTRO IN-“ ŠTALACIJ; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije:- B; ostali pogoji: ALTERNATIVNI POKLIC: KATERAKOLI DRUGA IZ0 BRAZBA ALI NEKVALIFICIRAN DELAVEC: do 17. 08. 01; RAJBI D. 0. 0., JANŽEV VRH 24, RADENCI ŠIVILJA ŠIVILJA; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj' jeziki: slovenski jezik - govorno; do 05.09.01; CAFUTA BRIGITA S.P. ŠiviLSTVO, CEZANJEVCI 40/A, LJUTO- MER ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 12 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 17.08.01; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. 0. 0., KOBILJE 36, DOBROVNIK ■ DOBRONAK; št. del. mest: 10 GRAFIČAR OBLIKOVALEC-GRAFIK; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Uporaba interneta - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 25.08.01; ŠMID RIKI, S.P. RIKI, VRATJA VAS 7/A, APAČE ZIDAR ZIDAR; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE: BETONARNA PETELIN S.P.,TRATE 23, 9250 G.RADGONA,INFORMACIJE NA TEL. :041-646-570; do 22.08.01; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA POLAGALEC PODOV IN TLAKOV POLAGALEC VSEH VRST PODOV IN LESNA GALANTERIJA; določen čas 6 mes.; 3 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: DEL.IZKUŠNJE S POLAGANJEM PARKETA,STAROS T DO 35 LET; do 12.09.01; LESOPLAST MURSKA SOBOTA, JUŽNA ULICA 032, MURSKA SOBOTA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK II. TOVORNEGA VOZILA; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B,C,E; ostali pogoji: KATERAKOLI DRUGA POKLICNA IZOBRAZBA,STAR OST OD 21 LET NAPREJ; do 28.08.01; AR AVTO, D. D. GORNJA RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 29, GORNJA RADGONA PRODAJALEC PRODAJALKA; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: MOŽNOST STALNE ZAPOSLITVE; do 24.08.01; KOZEL SLAVKO S.P., TRGOVINA PALMA,GOSTIL.IN DISKOTEKA KOZEL, ŽIBERCI 37, APAČE KUHAR KUHAR; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: MOŽNOST STALNE ZAPOSLITVE; do 24.08.01; KOZEL SLAVKO S.P., TRGOVINA PALMA,G0STIL.IN DISKOTEKA KOZEL, ŽIBERCI 37, APAČE NATAKAR NATAKAR-RECEPTOR; določen čas 3 mes.; do 18.08.01; FORMING D. 0. 0. TRGOVINA, GOSTINSTVO, TURIZEM IN AVTO ŠOLA, LACKOVA 6, RADENCI NATAKARICA; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - pisno; do 16.08.01; AJVAZI ŠABAN S. P. OKREPČEVALNICA MIMOZA, HOTIZA 9A, LENDAVA -LENDVA; št. del. mest: 2 NATAKARICA; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: ŽENSKI SPOL; do 24. 08. 01; KOREN ALOJZ S. P. POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA PICERIJA POTAČ, TRG SVOBODE 19, GORNJA RADGONA NATAKARICA; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali, pogoji: MOŽNOST STALNE ZAPOSLITVE, ZAPOSLI SE LAH KO KANDIDATKA S KATERIM KOLI DRUGIM POKLICOM; do 24.08.01‘KOZEL SLAVKO S.P., TRGOVINA PALMA,GOSTIL.IN DISKOTEKA KOZEL, ŽIBERCI 37, APAČE NATAKAR; nedoločen čas; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 08. 09. 01; PLASTRON D. 0. 0. GORNJA RADGONA, PREŠERNOVA 38, GORNJA RADGONA INŽENIR ELEKTROTEHNIKE KOMERCIALIST; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: SMER IZOBRAŽEVANJA: TELEKOMUNIKACIJE,ZAPO SLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; do ^1.08.01; ELTI D. 0. 0. GORNJA RADGONA, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA EKONOMIST KOMERCIALIST-EKONOMIST; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -zahtevno, Delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 08. 01; ŠMID RIKI, S.P. RIKI, VRATJA VAS 7/A, APAČE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA TEHNOLOG; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK,ALI ING STROJNIŠTVA (VI.STOP.IZOBRAZBE);’do 16. 08. 01; AR CONT IP D.O.O., LJUTOMERSKA Delimo vstopnice za kino David Duchovny je zaslovel v seriji Dosjeji X, to pa je med številnimi, ki so pravilno odgovorili, vedel tudi naš nagrajenec Aleš Zorko, Slovenska ulica 46, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi: Alije bila o Dosjejih X napisana tudi knjiga? Da ali ne? Odgovor:............................................. Kupon št. 33 Odgovore pošljite do 21. avgusta na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. ME GUSTAS TU - Manu Chau 2. LADY MARMALADE - Christina Aguilera 3. TURN OFF THE LIGHT - Nelly Furtado 4. ANGEL - Shaggy 5. A GIRL LIKE ME - Emma Bunton 6.1 FEEL LOVED - Depeche Mode 7.1 ’M A BELIEVER - Smash Mouth PBEDLOGI: HYPERVENTILATING - Peppercorn BOOTYLICIOUS - Destiny’s Child POP - N’SYNC LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. B MASHINA - Siddharta 2. HOROSKOP - Polona 3. LETIM - Katrinas 4. MUCA - Tina G. 5. NISEM JAZ - Slavko Ivančič 6. PRVA LJUBEZEN - Foxy Teens 7. VRNI MI ŽIVLJENJE - Irena Vidic PREDLOGI: NAJ VSEM LJUDEM SE DOGODI - Damjana DELAM TO KAR ŽELIM - Wellblott RADA BI - Ana Dežman LESTVICA NARODNOZARAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SBCA 1. NA DOLENJSKEM JE DEKLE - Slapovi ■2. SRČEK MOJ IN SRČEK TVOJ - Štrk 3. NOCOJ S TEBOJ - Mlade frajle 4. GORENJSKA BEJBA - Jevšek 5. KO SVA MIDVA SKUP HODILA - Štajerski objem 6. MOJE POTI - Žerdoner s prijatelji 7. MOJA MICKA - Alpski kvintet PREDLOGI: OSTALA SVA SKUPAJ - Vitezi celjski PRAVA LEPOTA - Krjavelj FANTIČ MOJ - Ans. Matjaža Kokalja LESTVICA OBMUBSKE ZABAVNE GLASBE: »DOMAČA PLOŠČA « 1. HEJ BABY - Drago Jošar 2. VROČE POLETJE - Pajdaša 3. KO LJUBI TE NEKDO - Avokado Band 4. CESTA LJUBEZNI - Šarm 5. KAJ ME PA BRIGA - Marina Huber 6. KO PREBUDI SE TI SRCE - Darko Kegl 7. ŠE ZMERAJ NIČ NOVEGA - Ans. Štrk PREDLOGI: ANITA - Dva zeta SREČA JE OPOTEČA - Gnila jajca POLETNA AVANTURA - Halicanum Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 23. avgusta 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 33 - glasujem za skladbo | NSTSNMV:................... .'........................ 7 VELIČASTNIH:............................................... ! GLASBA NAŠEGA SRCA:................................................. LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«............j............ .......... Ime in priimek ter naslov:................................... I---------------------------------------------------------------1 CESTA , GORNJA RADGONA DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA IVS) KONSTRUKTER-TEHNOLOG; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ZNANJE KONSTRUIRANJA S PROGRAMSKIM ORODJ EM AUTOCAD; do 24.08.01; ELTI D. 0. 0. GORNJA RADGONA, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA DIPLOMIRANI EKONOMIST KNJIGOVODJA - LAHKO JE PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; do 16.08.01; AR CONT IP D.0.0., LJUTOMERSKA CESTA , GORNJA RADGONA DIPLOMIRANI INŽENIR VARSTVA PRI DELU IN POŽARNEGA VARSTVA IVS) STROKOVNI SODELAVEC VARSTVA PRI DELU; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; do 17.08.01; PRELOG BORUT S. P. TRGOVINA BETTY BLUE BELTIN- CI, MLADINSKA ULICA 1, BELTINCI PROFESOR ZA MATEMATIČNO NARAVOSLOVNE PREDMETE UČITELJ ICA MATEMATIKE (MOŽNOST DOPOLNJEV.DO POLNE OBVEZE); nedoločen čas; UR/TEDEN: 20; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Uporaba interneta - zahtevno; do 21.08.01; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI PROFESOR GLASBENE VZGOJE PROFESOR GLASBENE VZGOJE; nedo-. ločen čas; UR/TEDEN: 12; ostali pogoji: VODENJE PEVSKEGA ZBORA; do 21.08.01; OSNOVNA ŠOLA KAPELA, KAPELSKI VRH 95, RADENCI; VESTNIK 32 Država Predmeti Pomurska bi 'anka stara 72 Banovci 'c- Eno od Murski Priimek: Ulica: Pošta. ’ Sobota, 's*e banke Tudi prekmurski kmetje ugibajo. Zanima jih, katera zadruga, naslednica nekdanje Pa-nonke, bo šla prva v stečaj. 145.7299 ~TE366T z dne 14, g od 00.00. Mlinaričev Tinek je moral zaradi zasedenosti prireditvenega prostora svojo predstavo odigrati kar ob vaški cesti. bitin PGD, Gospod Šrok, operativni vodja Čiste narave v moravskoto-pliški občini, se je odločil, da ne bo več vgrajeval borovih mosnic, obdelanih z zračnimi kanali, ki so jih naredili črvi, na most čez Krnski potok. 1 avtomobila L/utomer. MariJe Seršen sta un sopotnika, zakonca Zaradi intenzitete obiskov inšpektorjev na Polanskih dnevih se je Strajh banda železničarja Tunija iz Žižkov odločila, da bo imela v prihodnje svoje koncerte v Kapitanovem lougi. Komitenti Pomurske banke ugibajo, kdo bo nasledil divizijo. Optimisti omenjajo bataljon, pesimisti pa bodo zadovoljni že s četo. 1 Albina Horvat, ki na Pomurskem sejmu skrbi za promocijo in stike z javnostjo, se ni uvrstila na svetovno prvenstvo v oranju. Ali bo kljub temu odpotovala na Dansko, zdaj še ni znano. I Čeprav so bili že deseti po vr-I sti, na Bujraških dnevih ni bilo j nič kaj slavnostno v žepih I obiskovalcev. Čevapčiči po 900 in ribe po 1000 tolarjev so poskrbeli, da se bodo ljudje še dolgo spominjali prireditve. Tako so specialitete ukradle show Milanu Kučanu, ki si j je privoščil izostanek. I j I Medtem ko kmete pesti suša j i in jim jemlje pridelek, sončna I I pripeka prija ministrom in po- I slancem, ki so pozabili na / svoje obveznosti do kmetov. I Znesek 3 milijarde 400 milijo-/ nov tolarjev, ki bi ga morali I izplačati za lansko sušo, visi v j zraku. Minister But se izgo- I varja na kolega Kopača, ki pa l je tako ali tako izjavil, da vse- I ga denarja kmetje nikoli ne I bodo dobili. Naj se ve, kdo je j glavni in kdo si lahko privošči / kršenje zakona. / Nikamor pa v teh dneh ne bo potoval direktor sejma Janez Erjavec, ki še ne ve, koliko gumijastih škornjev in dežnikov naj naroči za letošnjo prireditev. vročam vestnik Imperator Ivan, Jezuit in Omer paša Latas, imenovani Kume, so začeli odstavljati bege, ki se pitajo iz državnega proračuna. Datum naročila. eno leto) trupel so iz raz-tzrezali gasilci Nakupni S1^3524_ _J5-8683~ 111.6418 mia se njena 1 Katarina in in 70 let, iz | V prepolovljenem avtu so umrli voznica in starejša zakonca z Grlave sobotni tragični nesreči na nezavarovanem železniškem prehodu zunaj naselja Grlava na lokalni cesti Noršinci-Banovci so umrli trije ljudje. J^odajni L^0793__ LjK9938_ _^T5509_ 245.3750 I j.-.ncjsd oblika shranjevanja dokumentov, nakita, raznih dragocenosti in vrednostnih papirjev. Sef lahko najamete v Poslovni enoti Pomurske banke v M. Soboti, Trg zmage 7. NAJEM MOŽEN TUDI SAMO ZA EN MESEC! (Cena, odvisna od velikosti sefa, že od 1.700 tolarjev naprej) Pomurske banke, d. d.. Menjalniški tečaj Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, 2001, srednji tečaj Banke Slovenije velja od 14. 8. 2001 I----------r " —7------------------— Enota BankaSlovenije 1_________218.6432 I kem prehodu, kjer stoji le an I drejev križ, je doslej ugasnilo pel človeških življenj. Domačini si že več let prizadevajo, da bi tu postavili zapornice, vendar se vedno zatakne pri denarju. — !EURO_ jAvstrij, L Nemčij, L Francija ZDA Švica Italija Če bi izbirali najlepši balkon ali urejenost bivalnega prostora, bi se domačija s hišno številko 13 v Otovcih gotovo uvrstila v najožji izbor. Zasluge za to si lahko pripiše Marina Bokan, ki je po poklicu živilska tehnica, čeprav bi ji, sodeč po fotografiji, bolj pripisali poklic vrtnarke. Na cvetočih surfinijah, ki krasijo balkone njenega doma, se ustavi pogled številnih, ki jih pot zanese skozi Otovce. Okolico njenega doma pa krasijo tudi druge okrasne rastline. Marina je ponosna na svoje rože, ki pa zahtevajo veliko ljubezni in seveda skrbi, zato jim kljub zaposlitvi vsak dan posveti kar lep del svojega časa. Nihče od 45 potnikov na vla-I ku, ki je po približno sto metrih ustavil, ni iskal zdravniške pomoči. Škode na vozilu in vlaku je za 500.000 tolarjev. Ob tem tragičnem dogodku je bila za več ur zaprta lokalna cesta med Banovci in Noršinci, moten pa je bil tudi železniški promet. Na tem nezavarovanem železniš- _JT2876 242^778^ 144.0093 ~1E2770~ ---m- Po zagotovilih odgovornih pri Slovenskih železnicah naj bi bil projekt za ureditev (pol)za-pornic na Grlavi, kjer je čedalje gostejši potniški promet do bližnjega dobro obiskanega zdravilišča Banovci, že pripravljen, toda kdaj bo prehod zares zavarovan, ni znano. Milan Jeršei Nina, ki ima odgovorno delo v službi, je s prostim časom, še posebej pa zdaj, ko pripravlja magisterij, zelo na tesnem, zato kakega posebnega konjička nima. Najrajši je seveda s svojim Sašom in v dobri družbi, včasih si natakne rolke ali rada vzame v roke dobro knjigo in, to pa je Saša še posebej poudaril, rada tudi dobro kuha. To pa je lastnost, ki je nimajo prav vse mladoporočenke. Saša in Nina, ki je prevzela priimek Žuman, sta se poročila na matičnem uradu v Ljutomeru, nato pa je bila gostija v ljutomerskem hotelu Jeruzalem. I Gostov je bilo sto, zabavali so jih in jim igrali člani vokalno-inštrumentalnega ansambla Bratje Kur-bus. Po poroki sta zakonca Žuman odpotovala na desetdnevni dopust v Dalmacijo. - Š. S. ib. avgusta bo sonce vzšlo ob 6. uri in 2 minuti, zašlo pa ob 20. uri in 9 minut. Dan bo tako dolg 14 ur in 7 minut, torej bo skoraj za četrt ure krajši kot pred petimi dnevi. 19. avgusta ob 4. uri in 55 minut bo na nebu nastopi! mlaj. Ob 10.45 je 74-letna voznica osebnega avtomobila Yugo Koral Marija Seršen iz Banovec neprevidno zapeljala čez progo v trenutku, ko je iz ljutomerske smeri s hitrostjo okrog 80 kilometrov na uro pripeljal mednarodni potniški vlak Inter City, ki vozi med Ljubljano in Budimpešto. V silovitem trčenju je osebni avtomobil prepolovilo in odbilo na bližnje polje. Poleg voznice umrite Kemijske Hf ~ £ tehnologoje. Prav ta čas pripra-vlja magisterij. »Nina je zaposlena na Inštitu- HeL_______ tu Jožefa Štefana v Ljubljani, jaz pa ostajam zvest 130-letni lončarski tradiciji Žumanov v Ljutome ru,« je povedal Saša - samostojni podjetnik lončar. Dejavnost je prevzel od svojega dedka Karla, ki pa je pred tremi leti žal umrl. Mladoporočenca sta zaradi služb čez teden »narazen« (ona v Ljubljani, on v Ljutomeru), zato pa jima je toliko lepše ob koncu tedna, saj nimata kakih posebnih obveznosti. Tedaj se snideta s svojim prijatelji, jo kam mahnejo in se imajo lepo. Saša pa ima tudi kar nekaj konjičkov: rad igra odbojko, tenis, squash; se rolka, deska po Gajše vskem jezeru ... Že dolgo pa je tudi ljubitelj streljanja z lokom, zato je tudi član Lokostrelskega kluba Maribor in se s svojim lokom udeležuje takmn^-’~ po Sloveniji. _2JL7905_ 24^2883^ 144.4906 ~1E2920~~ V dvoje je lepše Nina Ule iz Izlak pri Trojanah in Saša Žuman iz Ljutomera sta se prvič srečala kot dijaka kemijske j šole v Rušah pri Mariboru. I Preskočila je iskrica ljubez- I ni. Kmalu potem sta se od- I ločila za skupno življenje v I Ljutomeru. I Od takrat je minilo deset let. K Medtem sta oba sklenila izobra- r ževanje na srednji šoli, Nina pa L je celo končala fakulteto in si I pridobila naziv univerzitetne di-plomirane inžent-i»» 1 ____PAVEL ^JiELENA LJUDEVIT BERNARD IVANA TIMOTEJ ^.Ust^četrtek^ ^-^SSstsobota^ ■^SBSk^onedeljek ®!®«Uorek Usoden prehod .........-.. VESTNIK znova preseneča in nagrajuje