Političen list za slovenski narod.
tf«	prejeau r*li»: Zs oelo leto predplačan Id sld., ta pol leta S fld., za četn leta
i	za en meeec 1 ^Id. 10 kr.
V »ČHiHtstraelJi prejeman Telja: Za celo leto 13 ffld., za pol leta 6 jid.. za četrt leta i ta en meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 fld. 20 kr. Teč na leto.
Posauiezne številke veljajo " kr. ffaivžnin* prejema »pravništvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške uiioe št. 2, II., 30.
Naananlla (iMeratl) m iprejemajo in velji triitonna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 18 kr ee se uska dvakrat; 15 kr., ee le tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Sokopiai se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
lahaja vaak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob ",6. uri popoludne.

7 Ljubijam, v petek 14. novembra 1890.
Letnilt
Deželni zbor kranjski.
(Deseta seja, dne 14. novembra.)
Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje in razdele došle prošnje in vloge. Poročilo deželnega odbora glede ogledovanja rarličev na Kranjskem se izroči upravnemu odseku, poročilo glede ustanovitve asisteutove službe na kirurgičnem oddelku deželne bolnišnice iu poročilo glede vravnave Mirne z načrtom dotičnega zakona pa finančnemu odseku.
Potem poruča poslanec Kersnik o vravnavi zdravstvene službe v občinah in predlaga naslednje nasvete:
I.	Slavna deželna vlada in deželni odbor se z ozirom na § 13. zakona z dne 24. aprila 1888, št. 12. dež. zakona I. 1888., poživljata:
Službeno navodilo okrožnih zdravnikov na Kranjskem z dne 16. marca 1889, št. 647 Pr., št. 8. dež. zak. 1. 1889, prenarediti po sledečih načelih: a) Načelnikom zdravstvenih okrožnih zastopov izdajati je okrožn m zdravnikom naročila za obiskovanje bolnih ubožcev le vsled naročila župana občine, kjer se zdravi ubožec (§ 15.); h) daljavna pristojbina V. zap. št. 2. in VI. zap. št. 2. in VII. zap. št. 2. pristojbinske tarife je previsoka in jo je primerno znižati.
II.	Deželnemu odboru se naroča predložiti v prihodnjem zasedanji načrt zakona, s Katerim se
a) spreminjajo določbe o sostavi in volitvi zastopov zdravstvenih okrožij s posebnim ozirom na to, da se zdatno in primerno zniža število članov vsacega zastopa; h) ustanovi določilo, da je troške zdravljenja ubožcev, v kolikor obstoje isti iz taks zdravnikov za obiskovanje, daljavuih pristojbin in troškov za zdravila prevzeti zdravstvenemu okrožju, oziroma zdravstveni občini.
V splošnji razpravi se oglasita k besedi poslanca Hribar in Klun. Prvi govori o zastopih
zdravstvenih okrožij ter pričenja z opazko, da je , pismo gospoda deželnega predsednika do gospoda deželnega glavarja v tej zadevi pisano nemški, dasi imamo pravico zahtevati slovenske dopise. Potem I razpravlja, kako naj bi se vredili okrožni zastopi in predlaga resolucijo, katero pa umakne, ko poročevalec pove, da pismo gospoda deželnega predsednika I sedaj ni v obravnavi, ampak da poroča o njej upravni odsek posebej in pozneje.
' Poslanec Klun govori o ustanovitvi zdravstve-I nega okrožja v Poljanah pri Škofji Loki in izreka I zahvalo deželni vladi, da se je tako dobrohotno ; ozirala na resolucijo, katero je bil on lani o tej za-. devi sprožil. (Ker gosp. poročevalec omeni, da bode ^ o tej resoluciji govoril v posebni razpravi, pridrži \ si poslanec Klun pravico o tej zadevi govoriti v po-; sebni razpravi.)
Baron Švegelj govori tudi o zastopih in sodi, da bi bila vendarle sedaj najboljša prilika, razpravljati pismo gosp. deželnega predsednika glede zdravstvenega zakona, in poudarja potrebo, v tem ozira premeniti zakon. Govoreč o službenem vodilu priporoča deželni vladi, da naj se ozira na zahteve de-, želnega odbora, češ, da službeno navodilo razmer i ni žboljšalo, ampak še poslabšalo; gled^ zdravnikov I pa priporoča, da naj se ozir jemlje na to, da bodo mogli živeti.
Gosp. deželni predsednik baron Winkler od-■ govarja predgovorniku in poudarja, da se njegov : dopis do deželnega odbora naslanja na poročila, ki 1 so mu jih poslala okrajna glavarstva. Potem dokazuje, da se mora navodilo strogo držati zakona, in . da je službeno navodilo žboljšalo nejasne razmere, ; ne jih pa še poslabšalo. Glede tarifov in troškov obeta, da se bode dalo v sporazumu z deželnim od-: borom morda doseči znižanje troškov. Zaradi zdravstvenih zastopov izreka zadoščenje, da je odsek istega mnenja, kakor on.
Dr. Vošnjak pojasnuje, da deželni odbor dopisa deželne vlade še ni mogel predložiti deželnemu zboru, ker mu je došel 4. oktobra, predlog deželnega odbora pa je bil tisKan že 25. septembra. Reč je pa prevažna, da bi jo bil deželni odbor v tako kratkem času rešil.
Gosp. deželni predsednik odgovarja, da poročila ni mogel prej izročiti deželnemu odboru, ker je moral poizvedovati pri okrajnih glavarstvih, kar je trajalo pet mesecev.
Baron Švegelj se še jedenkrat oglasi iu naznanja, da se po današnjem pojasnilu g. deželnega predsednika ž njim popolnoma vjema.
Pri posebni razpravi se na znanje jemlje imenovanje okrožnih zdravnikov, katerih je sedaj 29, namreč 10 doktorjev in 19 kirurgov.
Pri razdelitvi zdravstvenih okrožij predlaga poročevalec, da naj se ponovi lanska resolucija, ki priporoča ustanovitev posebnega zdravstvenega okrožja v Loškem potoku.
Poslanec KI un govori o zdravstvenem okrožji v Poljanah pri Škofji Loki, in izreka zadoščenje, da so je vlada ozirala na njegovo lansko resolucijo in pritrdila ustanovitvi posebnega zdravstvenega okrožja za Poljansko dolino, ki bode dovolj veliko in večje, kakor marsikatero drugo. Deželni odbor načeloma ne nasprotuje temu okrožju, ali boji se za Loko, češ, da bo ta okraj premajhen. Ta bojazen je odveč; če se je za Bled ustanovil poseben zdravnik zarad zdravišča, potrebno je ravno to za Loko, kjer poleti živi veliko tujcev, morda včasih še več kakor v Bledu. Zarad denarja se tudi ni treba bati, ker zdravje največje dobrota in se mora zanj skrbeti v prvi vrsti. Ne smemo torej odrekati podpor za zdravnike, če jih je treba tudi dodajati iz deželnega zaklada. Deželni odbor se tudi izgovarja, da še za sedanja okrožja ni zdravnikov; ah ta ugovor ne velja; morda bi se za Poljane, če bi bila služba ustanovljena, raje oglasil kak prosilec, kakor za kam
LISTEK.
Pismo.
n.
Gospod vrednik! Danes imam Vam povedati posebno mnogo, in sicer izredno zanimivega. Da bodete pa prav razsojali moje pismo, pozabiti ne izvolite, da znani Seume deli vse ljudi v tri vrste, in sieer pravi, da je "/19 norcev, ' potepinov in V,o ljudij „comme il faut".
Sedaj pa poslušajte: V Londonu so imeli nedavno že dvaindvajseto veliko razstavo — mačk in mačkov. In najlepšo teh razstavljenih živalic, kaj menite, za koliko so jo prodali? Vi ue bodete verjeli, a je resnica. Ormond, znani „konj stoletja", ki ga je vojvoda Vestminsterski prodal leta 1889 v Ameriko za 168.000 gld., naj se skrije pred mačkom, ki je veljal okroglh 240.000 (reci: dvestoinštirideset-tisoč) goldinarčkov.
Seume, Seume, mislil sem si, kako modra je tvoja razdelitev!
Kmalu na to pa sem se mudil v Ljubljani. Šel sem proti večeru s svojim prijateljem mimo ljubljanske mestne sovetnice, kjer so si ravno ob istem času skrbni mestni očetje vbijali glave, kako še lju-
bljanskim davkoplačevalcem po nepotrebnem naložiti kak novi davek. Spodaj pri velikih vratih bilo je razsvetljeno, a vse prazno, le na pragu ste sedeli dve mački, ter čuteč v sebi levovo pleme, varovali mestno hišo.
Tedaj pa se je meni razjasnilo marsikaj; spoznal sem takoj vzroke, zakaj da mestni očetje tako „šarijo" z denarji davkoplačevalcev. Najbrže, — si mislim, — ste živalice pred sovetnico iste vrste s slavnoznano mačko londonske razstave ter reprezen-tujete kapitala blizu pol milijona, menda blizu toliko, kolikor mislijo zopet mestni očetje ljubljanski vzeti na posodo na račun davkoplačevalcev. Pri takih razmerah se seveda kakih 50- ali 100.000 gld. brez škode izvrže tudi za popolno nepotrebne reči, kakor je n. pr. nova višja dekliška šola, odkar imate v Ljubljani že po šolskih oblastvih dovoljeno ustanovljeno šolo pri uršulinkah, ki mesto ne stane nobenega krajcarja.
Pri takih skritih velikanskih kapitalih, — mislim si, — ni se treba ozirati na davkoplačevalce: „quid valeant humeri. quid ferre recusent." — Po pravici Vam povem, gospod vrednik, da me je v trenotku obvladala želja, vsaj jedno teh živalic ponesti seboj; odvrnile so me od tega jedino le Seume-jeve osode-polne '/jo njegove razdelitve.
Občudoval .sem pa tndi pri tej priliki modrost Vaših občinskih svetovalcev, ki še le načelno pre-
tresajo, ali naj mesto ustanovi drago višjo dekliško šolo, ko je v mestu že taka šola. In sicer so se odločili za šolo, ne da bi vedeli, koliko bode stala, ne kakšen je njeni učni načrt; po domače bi rekli ljudje, in m^nim, da tudi jaz ostanem popolno pri stvari, ako pritrdim ljudem, da so „mačka v žaklju" kupili. Bilo jih je nekaj, ki so se taki kupčiji ustavili, 3 večina je le prerada verjela lepodonečim frazam ; pogrešal sem pri tej priliki, — po pravici Vam povem, — kesnovernih Tomažev.
Polno predlogov stavljajo Vaši mladi mestni zastopniki; zato se mi čudno zdi, kako da mestni odbornik Hribar ni še predlagal, da v Ljubljani zavarovalnice zoper ogenj vsaj za polovico znižajo zavarovalnino, ker je vsled vodovoda veliko manj nevarnosti za ogenj; ali pa da bi za vodovod svoje doneske plačevale tudi zavarovalnice, ker bodo od vodovoda imele največ dobička. Strokovnjakov v tej stvari mestni očetje ne bodo pogrešali; upam, da jim vsaj v tej zadevi ne bode treba pošiljati po strokovnjaka na — Ceško!
Ker sem že pri Cehih, Vam še nekaj omenim. Bral sem, da so mestni očetje ljubljanski poslali 500 gld. podpore poplavljencem na Češkem; bral pa nisem, koliko so darovali za uboge pogorelce in sploh stradajoče po Slovenskem. Ako je prvo hvalevredno, bi bilo drugo še bolj, zakaj bratje nam so bližje, nego „bratn".
drugam. Dokler pa okrožje ni osnovano, ne morejo dobiti zdravnika, ie bi hotel kdo tudi tje iti. Zato predlaga resolucijo :
.Ustanovitev zdravstvenega okroija Poljane pri Škofji Loki naj se ne odklada".
Poslanca Pakiž in Višnikar toplo podpirata resolucijo glede zdravstvenega okrožja v Loškem potoku, ki je tako oddaljen od Ribnice, da je zdravniku težko tje hoditi, da-si ja skoraj vsaki tedan enkrat v Loškem potokn.
Gosp. deželni predsednik odgovarja, da zastran Loškega potoka in Št. Petra na Krasu dotične razprave še niso dovršene.
Poslanca Kavčič in Vošnjak govorita za posebno zdravstveno okrožje v Št. Petro in v Logatcu, ter glede poslednjega Kavčič predlaga resolucijo, ki naroča deželnemu odboru ustanovitev lastnega zdravstvenega okrožja za Logatec, Hotederšico in Rovte. V drugi resoluciji priporoča, da naj se zdravstveni okraj Senožeče uvrsti v prvi razred z 800 gld. zdravnikove plače.
Pri glasovanju obveljajo vse resolucijo.
(Dalje sledi.)
Slovensko nadsodišče in pravna akademija v Ljnbljani.
Govoril posl. Svetec v dež. zboru dne II. novembra.
(Dalje.)
Vem, da se mi bode ugovarjalo, vi Slovenci hočete juridično fakulteto, hočete nadsodišče, katero bi večinoma slovenski uradovalo, ali vaš jezik za to že ni goden, vaš jezik še ni dosti razvit za to.
Gospoda moja, to se je našemu jeziku že mnogokrat ugovarjalo, tudi takrat, ko se je hotela slovenščina vpeljati v gimnazije iu vrh tega se je takrat tudi reklo, nimate profesorjev in učnih knjig. Ali ko je prišlo dovoljenje, našli so se profesorji in našle so se knjige, in prepričan sem, naj se le dovoli Slovencem rabiti svoj jezik kjerkoli v šolah in uradih in bodo se našle vse potrebščine in tudi možje, kateri bodo to izvrševali. Jezik naš se lepo, čudovito lepo razvija. Primerjajmo naš sedanji jezik, kakor se rabi v knjigah, kakor se rabi v javnem življenji in pri uradih, in primerjajmo ga z nemškim jezikom, ako posežemo za dobro stoletje nazaj T čas slavne cesarice Marije Terezije. Oglejmo si nemške postave in ukaze iz tistega časa. Gospoda moja, ako se primeri naš sedanji jezik s tistim nemškim jezikom, mora se reči, da je naš jezik res klasični jezik proti nemščini tistega časa. (Odobravanje na levi.) In jezik, ki se je razvil na tako lep način, vkljub temu, da je bil tako zametavan in zatiran, on ima prihodnjost in je vreden, da stopi v vrsto drugih izobraženih jezikov.
Porečete mi tudi zastran uradnikov, da niso zmožni slovenščine itd. Resnica je, mnogo jih je, ki niso dosti zmožni, še več pa takih, ki nečejo zmožni biti. Nasproti pa imamo tudi uradnike, kateri spoštujejo postavo, ki se drže svoje prisege, katero so prisegli kot uradniki, da bodo osnovne postave na-
tančno spolnovali. Imamo uradnike, ki dandanašnji slovenski uradujejo iu tako lepo pišejo, da se mora človek kar čuditi. Možje, ki se morebiti materinega jezika v šoli še učili niso, ki so vse, kar znajo, z lastnim trudom si prilastili in so takorekoč samouki, ti možje pišejo tako, da se njih pisava sme pred svetom pokazati. To so možje, pred katerimi se mora klobuk sneti, na katere smeta narod in država ponosna biti.
Ali, gospdda moja, jaz pridem še na neke druge zadržke naše narodne ravnopravnosti in ti zadržki so grda navada naših nasprotnikov, pri vsaki priložnosti obsipati nas z denuncijacijami. Komaj kaj dosežemo ali kaj zahtevamo, že se usipajo na nas denuncijacije kakor ploha. Ni dolgo tega, kar ste sami brali v novi preši (.N. Fr. Pr."), da nas je nek prijatelj počastil s celim uvodnim člankom, v katerem je kar mrgolelo od takih denuncijacij. Ker so pa te denuncijacije take, da nam sem iu tje delajo zapreke, ker se od ljudi ne dosti poučenih verjamejo, zatorej dovolite, da v kratkem odgovarjam na te denuncijacije.
Tako na primer se nam očita pansiavizem. Definicije te besede seveda ne poznam, vendar pa jaz mislim, da se misli s tem reči, da vsi Slovani delamo na to, do bi se združili v eno veliko slavjansko državo.
Gospoda moja, ali ima ta reč kaj verojetnosti ? Pomislite, da že mi avstrijski Slovani se ne moremo sporazumeti za skupni program. To bi gotovo bilo nam vsem na korist in tudi državi. Ali dosedaj se nam Slovanom še znotraj države ni posrečilo sporazumljenje za skupni program, in mislite li, da bi to laglje bilo sporazumeti se z vsemi mnogobroj-nimi slovanskimi narodi, z vsemi slovanskimi državami? Kdor to pomisli bode rad priznal, mislim jaz, da je to samo fantom ali fantazija, s katero se strašijo nevedni ljudje, s katero se strašijo, rekel bi, politični otroci.
Drugo, kar se nam očita in kar je bilo tudi v preši („N. Fr. Pr.") brati, je to, da mi hočemo napraviti veliko jugoslovansko kraljestvo. Tistega član-karja, ko bi ga poznal, bi jaz naprosil, naj napravi načrt, kako bi se dala ta ideja uresničiti, naj pove sredstva, s katerimi bi se dala napraviti velika jugoslovanska skupina zoper voljo Avstrije. In mislim, ko bi ga za ušesa prijel, ne vedel bi odgovora, in ko bi le količkaj poštenja imel v sebi, rudečica bi ga od same sramote oblila radi tega, kar po svetu pisari. Velika jugoslovanska skupina bi se s privoljenjem Avstrije najbrže dala narediti in morebiti bi bila tudi jako koristna. (Klici na levi: Dobro, dobro!) Mnogo stoletij so branili Slovani južne in zapadne meje avstrijske proti Romanom in azijat-skim barbarom. (Poslanec Hribar: In proti Nemcem leta 1866.!) Ali ne mislite, da bi taka skupina bila tudi zdaj močna bramba proti jugu in zapadu, proti vzhodu in zahodu? (Odobravanje na levi.) Bog ve, če naši vladni krogi tega ne bodo še enkrat izprevideli in sami v roke vzeli napravo take jugoslovanske skupine.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
v Ljabljani, U. novembra. :Notraii|« dejkel«.
Avstrijska cesarica pripapeiu! To bi bil pai pretrd lešnik za avstrijske in laška diplomate. »Corresp. Bnreau" je zato hitel ter idatil, da )• fM izmišljeno, kar o tem piiejo časniM. Italijanski listi vkljub temu trdijo, da je bilo nekaj resnice na tem. Tako piše n. pr. milanski list »Lega Lombarda", da je avstrijska cesarica, ki popotuje M italijanski deželi, prosila papeža za avdiieneo. Se le ko je avstrijski poslanec pri Kvirinalu vso stvar cesarici pojasnil iz političnega stališča in je bil pri tej prošnji prav krepko podpiran tudi iz Dunaja, se je izrazila cesarica, da noče diplomatom napravljati nobenih sitnostij. Zato se ja opravičila pri papežu, da ne more vresničiti svojih želja.
V deželnem zboru dolenje-avstrijskem rekel je poslanec dr. Scheicher pri razpravi o po-državljenji zavarovalnic: .Skrbeti treba, da veliki kapital ne izkoristi nesreča ljudstva", ter dostavil: .Jaz sem do gotove meje socijalist in pravim: Ako ne bodete zadostili potrebam ljudstva, prišel bode na vrsto deželni zbor, kakoršnega Vi gotovo ne marate," in dr. Lueger je ob tej priliki završil svoj govor z besedami: ,To misel (podržavljenje zavarovalnic) mi pozdravljamo z veseljem; za naše nasprotnike je neprijetna, ker s tem bi odpadle mastno plačane službe, na katere prež^; to so namreč oskrbovalnice, po katerih veliki kapital dobiva duhovite zagovornike svojih idej. Od vlade ni v tem ničesar pričakovati, ker jaz vidim v sedanji vladi le deklo veliko-kapitalističnega gibanja."
Spravna komisija v Pragi je dovršila svoje posvetovanje o predlogih za deželni kulturni svet. Poročevalec je princ Lobkovic. Ta stvar pride prihodnji teden pred deželno zbornico. Mladočehi so kot manjšina napovedali samo kakih 60 nasprotnih predlogov.
TnanJ« dršaTe.
Francija. Upravni svet francoske banke, v kateri sedi tudi Rothschild, je določil dva milijona la izvanredne namene t. j. v podporo časnikov. Napadi, s katerimi se je banki očitalo, da služi posebnim namenom nekaterih kapitalistov namesto obrtnikom in trgovcem, niso vsaj jedini vzrok te radodarnosti. Privilegij banke poteče I. 1897., toda more se pravočasno obnoviti. Zato so kapitalisti skrbeli, da dobe v zbornici sebi naklonjeno večino, kar se doseže vzlasti po časnikih. Rothschild sam je n. pr. dal štiri milijone za republikance pri zadnjih volitvah. Njegov politiški zaupni mož, Leon Saj, je stopil iz senata, da se je dal voliti v zbornico, kjer se je pokazal glavno podporo finančnega ministra Rouvierja — zopet mož prav po Roth-schildovem srci. Zmirom se bolj kaže, v kakošni zvezi je vse to mej seboj. Pri zadnjih volitvah so konservativci zopet pozabili, da stojd kapitalistje na strani republiki. Ti so bili 1878. 1. izddii pri volitvah ogromne svote denarja, da ni bil voljen Mac Mahon, za kar jim je republika zadušila Union Generale, naklonila pogodbe z železniškimi družbami in celo vrsto velikih novčnih zavodov podarila. Zdaj gre za prilastitev državne banke, s katero naj bi se zagotovilo napominanim kapitalistom njih gospodarstvo za nadaljnih deset let. Dočim se stranke ravsajo, republikanci čenčajo o svobodi, jednakosti in ljudski vladi, služi država in narod kapitalistom, ki pleto niti, na katerih politiki drgetajo. Ti si do-mišljavajo, da vladajo svet, in se rot^, da delajo
Menim zato, da ste najbrže Vi, gosp. vrednik, ' to le pozabih sporočiti svojim čitateljem.
Iskal sem ob isti priliki tudi novega gledališča v Ljubljani, a o tem v Ljubljani ni vedel nihče; pravili so mi pač, da v Šiški zidajo gledišče, a bolj za Nemce nego za Slovence, zato da je v ta namen tako globoko segla v žep tudi kranjska hranilnica, ki je popolno v nemško-ndrodnih rokah, ter darovala 20.000 gld. in bo nekaj še primaknila. Občudovati je spreobrnenje dr. Tavčarjevo, ki ja bil nekdaj drugih mislij o kranjski hranilnici, a se je sedaj jej globoko priklonil ter jej izrekel v deželnem zboru iskreno zahvalo za njene denarje, popolno po-zabivši zanesljive prislovice: Timeo Danaos et dona ferentes.
Imam Vam vendar tudi v tej stvari povedati nekaj prav veselega. Ko so namreč kopali temelj za novo gledišče v Šiški, našli so pod zemljo dragocen „šac ali zaklad" in kakor so zračunali Vaši deželni očetje, vreden je .vzdignjeni" zaklad okroglih — 18.000 gld. — Vi, gospod vrednik, me bote zavrnili, da so teb 18.000 gld« že zdaj poslanci več dovolili za gledišče, kakor ja bilo odločeno in sicer večinoma zato, ker so zadeli pri kopanju temelja na vodo, ali recimo na močvirna tla, kakor so jim to že poprej pametni ljudje pripovedovali, a trma se za to ne m^oi, vsaj bo tako vse to večinoma plačal
le kmet. — Jaz pa, gospod vrednik, še vedno mislim, da so našli zaklad, zakaj, ko so sklepali ob onih 18.000 gld. za gledišče v deželnem zboru, samega veselja ni nobeden poslancev, tudi kmetskih ne, žugnil besede. Vendar pa menimo, da bi bili gotovo izpregovorili na korist deželi, kateri je gledišče tako potrebno, kakor lanski sneg, ako bi ne bili prepričani, da so najdeni lepi denarci 18.000 gld. na korist deželi. — Po čemu imajo pač kmetje toliko poslancev, ki molč^, kadar jim je dolžnost govoriti?! O tem, gospod vrednik, sva gotovo oba jednih mislij.
Da pa je svet, kamor so Šiškarjem postavili muzej in gledišče, zelo močviren, to ja sicer resnično, a ne napačno za vsaki slučaj. Tako n. pr. bi si sedaj strokovnjaki belili glave, kam z novo velikansko ladijo, ki so jo našli na ljubljanskem barju, zakaj na suho bi jo ne kazalo pokladati, ker bi takoj razpadla posušena. Sedaj pa jo bodo položili lepo v muzejne kleti in zopet tam bo v močvirju, kakor je bila na barju in dragocen spomenik Argonavtov ostane nam ohranjen.
Bilo je že proti deseti uri v soboto večer, ko sem se vračal po mestnih ulicah v svoje prenočišče. In čul sem iz hiš, vzlasti iz gostilnic veselo petje in godbo, umetno seveda in ndrodno; sploh so se lepo vjemali glasovi, le ko sem šel memo čitalnice.
zdelo se mi je, da je .škant" precej razglašen in .škripal" je tako, kakor da bi se bili ondi prav grdo zmerjali v bratski ljubezni vdani si Slovenci. No pa to le mimogrede, sploh sem bil priča, da se Vam v Ljubljani prav dobro godi, zakaj petje in godba potrebujeta drage .resonančne" podlage.
Gosta megla je legla po ulicah, a meni so se razjasnile misli. Spomnil sem se na Mazarina, ako je namreč hotel ta znani francoski državnik naložiti davkoplačevalcem novih bremen, imel je navado vprašati svoje svetovalce: .Chantent ils?" — ,Ils chantent, monseigneur", so mu odgovorili. .Eh bien, s' ils chantent, ils pajeront, dobro, ako pojo, naj tndi plačajo" in novi davki so bili sklenjeni. — Tega državnika zdi se mi, posnemajo tudi naši. ljudski zastopniki. Da bi se jim le tako ne godilo pri petju in godbi in plesu, kakor nekdaj zali Prešernovi Urški pri plesu s povodnjim možem.
Toda tolažim se: ni še tako hudo, še je nekaj kmetij nerazprodanih in nekaj trgovcev in obrtnikov nezadolženih, Slovenci jo še niso vsi popihali v Ameriko vsled dobrih časov, torej živeli novi davki a r eicos!
Ne vem, kako, še ko sem že zaspaval isti večer, štel sem z Seume-jem ®/,o, Vio comme il faut. Lahko noč!	O.
vse M narod in po narodu. Y republiki ni ravno nobene protiteže, katera naj bi brzdala kapitaliste. 1 I Grecija. Iz Aten se poroča 12. novembra: Boski carjevič je došel danes zvečer. Obilo zbrana množica ga je sprejela z največjim navdušenjem. V čast visokemu gdstu je mesto okrašeno z zastavami in z razsvetljavo.
Nixoxemako. V vkupni seji obeh zbornic je vlada predložila postavni načrt, kateri imenuje kraljico za nizozemsko regentinjo, dokler je kralj ne-smožen za vlado.
Belgija. Narodna izjava za splošno volilno pravico vršila se je zadnjo nedeljo v Bruselji posebno slovesno. Sprevod splošno volilno pravico za-htevajočih rogoviležev je šel proti mestni hiši ter poslal deputacijo s prošnjo na bruseljskega župana. Župan je prošnjo sprejel ter odgovoril, da je pač za to, da se razširi volilna pravica, ne pa ^a bi ee uvedla splošna volilna pravica.
Anglija. Švicarski liberalci se vesele, da ne bode Anglija izročila Švici Castionija, ki je bil usmrtil tesinskega državnega svetnika Rossija. Ker je bil torej svMnik umorjen ob času vstaje, je Ca-stionijev zločin le politiškega značaja, in zato je angleško oblastvo že izpustilo zloglasnega framasona-morilca iz ječe.
Turčija. Nedavno so usmrtili Arnavtje srbskega popa Stojana v Podgorci pri Ohridi v Macedoniji, ko se je vračal od nekega bolnika domov. Eakor so preiskave pokazale, provzročila je ta zločin bolgarska propaganda. Dogodek sam je vzbudil silno nejevoljo mej vsem srbskim prebivalstvom v Macedoniji kakor tudi v Srbiji sami. Tem povodom se je oglasil .Odjek" rekoč: »Turška vlada bi spolnila le svojo dolžnost, ko bi omejila sovražno propagando proti srbskemu elementu v Macedoniji in Stari Srbiji".
Amerika. Neki ameriški list poroča: .Predsednika republike Honduras, Bograna in njegove čete so napali vstaši pod vodstvom nekega Sanheca v glavnem mestu Tekugikalpi. Bogran je s četami prodrl skozi sovražnike ter ostavil s svojimi vojaki mesto. Guatemalske republike predsednik je poslal 1000 mož v pomoč Bogranu. Bati se je najhujših prekucij v Srednji Ameriki".
Izvirni dopisi.
Iz velikolaikega okraja, li. novembra. (Popotovanje v Brazilijo.) Da svet izve, kako znajo agentje slepiti naše ljudi ter jih vabiti v Ameriko, priobčimo tu okrožnico iz laškega Vidma z dnč 4 t. m., katero hranimo v izvirniku, v čisti slovenščini. Kedor jo prebere, razlagal si bode lahko, kaka obljubljena dežela je .Brazilija" za slovenske kmete. Posebno zadnje vrstice so lep poklon rodoljubni duhovščini in krepkim županom I Mi ostro svarimo pred takimi slepih, ponavljaje: v Brazilijo nikar! Dovolj je že ponesrečenih tam, ki so postali žrtva takih brezvestnih agentov in bi se radi vrnili domov, ko bi mogli. Okrožnica slove:
.Naznanjam Vam s tem, da odpošljem dne 15. novembra in 10. decembra 1890 zopet en parobrod iz Genove v Brazilijo. Mislim, da imate časa dovolj ee pripraviti na pot, zatoraj vas prosim mi hitro poslati vse dokumente, da ne zakasnete te lepe priložnosti. Da ne boste toliko za krstne liste potrosili, vzemite samo družinski list, v katerem mora biti opisana vsa vaša družina in natančna starost vsake osebe, ki Vam ga duhovnik napravi, ali pa posamezni fantje in dekleta .mali pos". Otroci od 1 '/« do 16. leta morajo imeti tudi spričevalo cepljenja koz. Vse to mi pošljite hitro, da Vas vpišem in listo naredim.
Da pa ne bodete šh tja, ne da bi znali, kaj Tas čaka in kaj dobite, da bodete mirni na poti, hočem Vam nekoliko stvar razjasniti.
Potne stroške na parobrodu plača vlada braziljanska. Teh stroškov ne plačate nikdar nazaj, tedaj je pot zastonj. Da se pa plača cela železnica iz Udine do Genove, mora plačati vsaka oseba starejša od 8 let 4 gld., mlajša pa 2 gld. —
Ko dobim vse v redu, naznanim Vam, kedaj morate priti sem v Udine, da Vas srečno na pot odpošjljem.
Da je prav dobro v Brazilji za družine, mislim, da ste zvedeli že od takih, ki so pisali od tam; ker odposlal sem jih že več tisoč in vsaki dan mi pride naznanje, da se jim tam dobro godi; da, prišli 80 celo družinski očetje s prislužeoim denarjem v staro domovino, poprodali ostanek svojega premoženja in odpeljali so male svoje otročiče in ženico seboj T novič v Braziljo, kar bi se gotovo ne bilo zgodilot ako bi bilo tam res tako slabo, kakor so tulcaj na Slovenskem raiupiva.
Besnica pa je in ne da se spodbijati, da, kdor ni bil vajen delati doma, noče delati tudi tam, stoži se mu, priklati se na tuje stroške zopet domu in
potem laže in upije samo zaradi tega, da bi mu ljudje malopridnosti ne očitali.
Zakaj pa veliktši in bogataši ljudem v Ameriko branijo, bo jasno vsakemu, ki je v poletji za tridese krajcarjev delal in po zimi z družino vred stradal.
Vsaka kmečka družina, ki pride v republiko zjedinjenih držav braziljanskih, dobi 80 njiv zemlje, hišico, žival in orodje. Do prvega pridelka vzdržuje kmeta vlada, dti mu jed itd.; po prvem pridelku pa mora sam zase skrbeti. Tri leta je kmet prost vsakega davka; po četrtem, petem letu pa mora plačati vladi za vsako njivo zemlje po 4 gld. v zlatu (4 milreis).
Ko plača vso svoto, di'i mu vlada pismo, s katerim ga imenuje edinega gospodarja vse njemu izročene zemlje. Postane tedaj prej ubogi kmet, kateri ni nič imel, sam svoj gospodar, preskrbi sebe in svojo družino in si zagotovi lepo in srečno prihodnost.
Ako bi komu na prvem mestu ne dopalo, ga lahko zapusti in zbere si drugo, katero se mu zdi bolj po godu, kajti sužnosti v Braziliji več ni in omikanec, kateri Vam nasprotno trdi, vedoma laže, samo, da bi Vas v revščini doma pridržal.
Brez dela se pa tudi v Braziliji ne živi, kajti le malo jih je na svetu, ki se morejo brez dela rediti. Delati se mora tudi v Braziliji pridno in pridobljeno blago se mora tudi tam varovati, kajti to je edina pot do blagostanja — tudi v Braziliji nikomur zlato skozi okno ne prihaja. Komur se ne ljubi delati, naj ostane doma; s tem ustreže sebi, nam in drugim.
Ko bodete to brali, zdelo se Vam bo čudno, toda vse, kar smo Vam zgoraj glede posestev povedali, je gola resnica. Pomisliti morate, da je Brazilija dežela skoro tako velika, kakor cela Evropa, pri vsem tem nima več kot 13 milijonov ljudi in potrebovala bi jih še nad 200 milijonov delavcev, ki bi rodovitno zemljo obdelovali; zato je vlada sklenila plačati vožnjo vsem tistim, ki se hočejo z družinami tje presehti, ali pa si tam družino ustanoviti. Tudi vlada ljudi enega in istega kraja pošilja zopet skupaj v eden in isti kraj, naše ljudi v bolj hladne kraje na jug, kjer se zlasti kava prideluje in kjer mrzlice ni.
V Braziliji, vrtu sveta, raste vse, kakor pri nas: turšica, pšenica, krompir, vsakovrstno sadje itd. Bazun tega pa tudi kava, sladkor in bombaž in ti trije pridelki so pravi naravni studenec iz katerega izvira kmetu zlato. S tem si ubogi kmet opomore in si lepe denarje prihrani. Delo je lahko, ker pri trgatvi kave in bombaža tudi otroci pomagajo in si lepe solde prislužijo.
Vse, kar sem tukaj povedal je gola resnica. Sram bi me bilo v očigled rodoljubne duhovščine in krepkih županov svoje revne rojake v še večje revščine zapeljevati. Kedor Vas bo reveže pa še zadrževal in govoril .ne hodite!" ta hoče, da do smrti siromašni ostanete.
Kdor ne vaga je brez blaga.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
v Ljubljani dnč 11. novembra.
(Dalje.)
Za njim se oglasi proti temu predlogu obč. svetovalec Prosenc ter govori primeroma tako-le :
ie iz ust poročevalca samega slišali smo, da je vprašanje, hoče li mesto Ljubljana ustanoviti višjo dekliško šolo s slovenskim učnim jezikom, mnogo opravila dalo, jaz |mu pritrjujem, kajti gola resnica je, da je to vprašanje dalo mnogo opraviti sl. deželnemu odboru, mestnemu zastopu, in tudi slovenski časopisi razmotrivali so iz različnih stališč to vprašanje. Na jedni strani izraziti sem namreč slišal bojazen, da bi vsled ustanovitve višje dekliške šole trpela verska vzgoja in na drugi strani se je zopet trdilo, da brez višje dekliške šole naše ženstvo ne bode prišlo na ono stopinjo izobraženosti, katero bi narod slovenski od ženstva tirjati smel.
Jaz za svojo o.sebo se z nobeno teh mislij ne strinjam, kajti imam trdno prepričanje, da je slovenski narod veren narod in zvest sin sv. matere katoliške cerkve.
Gledč višje dekliške šole same stavim pa vprašanje: Ali je tak zavod v Ljubljani potreben?
To vprašanje moram zanikati in sicer iz sledečih razlogov. Slavni deželni odbor sklical je en-keto merodajnih faktorjev, kateri naj bi se posvetovali o ustanovitvi višje dekliške Sole. To vprašanje se je pri tej enketi natančno pretresavalo in idi se mi velevažno poudarjati, da je pri tej enketi stro-
kovnjak v šolskih stvareh povzdignil glas proti ustanovitvi višje dekliške šole, ter predlagal, naj bi se ustanovila dekliška meščanska šola in z njo spojil pouk o gospodinjstvu. Ta predlog je enketa tudi sprejela. Iz tega dejanja izvijam, da so merodajni krogi načelno proti višji dekliški šoli —, in da so imeli za to stališče svoje razloge, o tem ni dvoma. Meni sicer ti razlogi niso znani —, torej se nd-nje sklicevati ne morem. Jaz iz svojega stališča sem proti ustanovitvi višje dekliške šole zato, ker imamo v Ljubljani tri dekliške šole z osmimi razredi in sicer eno mestno v redutu, eno vnanjo in eno notranjo pri uršulinkah. V višjih razredih teh šol poučujejo se isti predmeti, kakor v meščanskih šolah in zatorej smem trditi, da imamo v bistvu v Ljubljani že tri dekliške meščanske šole —, samo še prekrstiti jih je potreba. To je resnica in iz tega sklepam, da je v Ljubljani za žensko izobraževanje dovelj preskrbljeno in torej nova višja dekliška šola nepotrebna.
V omenjenih šolah podučujejo se sledeči obligatni predmeti v slovenskem jeziku: Krščanski nauk, litur-gika, branje, slovnica, spisje in slovstvo ; v nemškem jeziku: branje, slovnica, spisje in slovstvo. Zgodovina (stari, srednji in novi vek). Zemljepisje (phjsična, politična in matematična geografija). Naravoznanstvo (zoologija, botanika in minerologija; v 8. razredu tudi somatologija). Naravoslovje (phjsika, kemija in mehanika). Geometrija (oblikoslovje). Računstvo. Risanje (prostoročno, geometrično in perspektivno). Lepopisje (rond in gotična, current iu latinska). Petje. Bočna dela. Neobligatni predmeti: Francoščina, angleščina, italijanščina, glasovir, gosli, citre.
Vprašam Vas, gospoda, smo li kot stariši svojo dolžnost storili, ako smo našim hčeram priliko dali se v vseh teh znanstvenih predmetih izobraziti? I Vprašam Vas dalje, so li naše hčere, ako so so j z vsemi navedenimi predmeti seznanile, oziroma na njih naravni poklic dovelj izobražene ?
Obe te vprašanji morem z mirno vestjo potrditi. Te šolo dovrši deklica, ko je že izpolnila 14. leto svoje starosti —, osem let hodila je v šolo in dasiravno je slabejše narave nego dečki, morala se je več učiti nego slednji, kajti težavna ročna dela vzela so jej veliko časa in dognana resnica je, da osemletno težavno obiskovanje šole jako slabo vpliva na telesni razvoj deklic.
Skrajni čas je, da se prične v petnajstem letn deklici skrbeti tudi za telesno okrepčanje, skrbeti za to, da se ne muči od tej starosti naprej preveč z vednostnimi predmeti, pač pa, da se prične pripravljati za po Bogu odločeno nalogo, namreč za gospodinjstvo. Ako bi mi ustanovili višjo dekliško šolo, vstopiti bi smela deklica v to šolo še-le, ko je dovršila štirinajsto leto iu končala bi svoje študije s 17. letom. Ne bom tajil, da se je ona v tem času v vednostnih predmetih bolj temeljito izobrazila, a trditi smem, da jo je ta izobraženost in veleučenost odtegnila naravnemu poklicu. Veleučena ženska peči 88 rajši z lektiro, kakor pa z gospodinjstvom in to sebi iu družini na škodo.
In če tudi ustanovite višjo dekliško šolo, imela bode isti pomen le za one kroge slovenskega ljudstva, kateri so obdarjeni s posvetnim bogastvom. Imoviti stariši pošiljali bodo lahko svoje hčere v višjo dekliško šolo, kajti njih bodočnost je vsled imovitosti starišev osigurjena. A gospoda — starišev — kateri bi mogli tako postopati, je na slovenski zemlji jako malo. Ogromna večina Slovencev je revna in ta revni ljud za bodočnost svojih hčera drugače računi, kakor bogatin. Manj premožni stariši so in bodo pošiljali svoje hčere v take šole, katere jim obetajo samostalno bodočnost. Pri nas v Ljubljani imamo izobraževališče za učiteljice in ta zavod je zi ženski naraščaj, za žensko bodočnost in za celi nirod slovenski bolj, nego višja dekliška šola pomenljiv; in gotovo je, da se bode to izobraževališče vedno marljiveje obiskovalo nego dekliška šola.
Če tedaj ustanovite višjo dekliško Šolo, ustanovili jo bodete za one kroge, kateri bi si Solo lahko sami vzdržali; v to šolo hodile in v njej izobraževale se bodo hčerke imovitih starišev, in sicer na troške vseh ljubljanskih meščanov, in če bode dežela kako subvencijo dovolila, na troške vseh deie-lanov. Tedaj tudi revni ljud moral bode prispevati troškom za vzgojo bogatašev? Kdor ima vest in pa srce, za tako šolo na škodo našita meičattov glasovati, slobodno mu; jaz pa za tako nepotrebno šolo in nepotrebne troške svojega glasu nikdar oddal ne bodem, iu to tem manj, ker je IjnbljansKo meščan« stvo danes že itak dovolj z davki preobloženo.
Tistim gospodom pa, ki se tako iskreno ogrevajo za višjo dekliško šolo, svetoval bi oni recept, katerega se je posloževalo mesto Lioc pri ustanovitvi višje dekliške šole. Tu nabrali so bolj imoviti meščanje med seboj posebni zaklad, in na podlagi tega zaklada ustanovili privatuo višjo dekliško šolo, in iz tega zaklada jo tudi vzdržujejo. Bogata gospdda posnema naj tedaj meščane v Lincu, in če je že višja dekliška šola neobhodno potrebna, česar pa jaz ne priznavam, ustanovi naj jo po omenjenem receptu, ne pa na troške celega mesta.
Iz navedenih vzrokov glasoval bodem tedaj proti odsekovim predlogom.	(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
(Deželni zbor kranjski) je danes rešil 20 toček dnevnega reda, med njimi poročilo glede ustanove lastne gluhonemnice. Ob '/^S. uro je deželnega glavarja namestnik baron Apfaltrern, ki je proti koncu seje predsedoval, sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal za torek dne 18 t. m. Prva točka dnevnega reda bo cesta čez Wagen8berg.
(Presv. g. prelat dr. Andrej Čebaiek) obhaja danes čil in čvrst sedemdeseto obletnico svojega rojstva. Jeklenemu katoliškemu značaju in vrlemu narodnjaku kličemo v imenu mnogobrojnih njegovih čestiteljev iz dna srca: Na mnogaja leta!
(Predavanje r deželnem muzeja) gospoda kustosa in prof. Alf. Miillnerja o odkriti ladiji na močvirji bilo je sinoči jako zanimivo. Zbralo se je bilo v sobi deželnega muzeja obilo jako odličnega občinstva, da so bili tesno napolnjeni prostori. Poslušalci in poslošalke sledili so živahnemu, nad uro trajajočemu govoru veščega strokovnjaka z vso paz
knjige draga na drugo naložene bi dosegale višino 2019-5 m, torej toliko, kolikor znaša poprečna nadmorska višina Karavank, ali 331 m več, nego je relativna višina našega gorenjskega Stola. Papir, kar so ga porabili za tisek in platnice, bi razgrnen pokrival 91 564 hektarjev zemlje. Primerjajoč te številke, uvidimo, da je to res velikansko podjetje, kateremu bi težko dobili kaj jednakega v tem oziru, in na katero smemo biti Slovenci ponosni.
(Katoliško-politično in gospodarsko društvo) "ia, Slovence na Koroškem priredi sedmi društveni shod dn^ 26. novembra t. I. v veliki dvorani gostilne pri „Sandwirtbu''. Začetek ob V« uri popoldne. Vrsta govorov: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo o delovanju deželnega zbora. 3. O ljudskem štetju. 4. O političnem položaja ia o prihodnjih volitvah v I državni zbor. 5. Poučni govor o gospodarstvu. 6. ! Razni nasveti. — K temu shodu so uljudno vabljeni vsi udje političnega društva in tisti slovenski i rodoljubi, ki se želijo zborovanja vdeležiti iu smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti. Ženstvu vstop k shodu ni dovoljen.	Odbor.
(„Pomladnji sel") — pravi .Tagespost" — je od graškega mestnega sveta izgotovljena — poselska knjižica, ker ima poleg nemškega tudi slovenski tekst. Glasilo graških Prusov se že boji za nemški značaj graškega mesta in jadikuje, da ni daleč ddba, ko se bode pisalo namesto ,Graz" — Gradec. Počasi gospdda! Ime stolnice Vaše je slovenske kore-nike, k&kor je dokazano, da se je celo strmoglavi .Semmering" nazivljal Semernik v prastarih dobah.
skom hvaležnosti in priznanja. Govoril je geologično o zemljišči, katero je obdajalo ladijo, pojr.snoval z obilno pripravljenim gradivom kraj in ladijo, ki je dolga 28 metrov in 4—5 metre široka, kakor smo že omenili svoj čas. Njena starost sega po mnenji gospoda kustosa veliko pred rimske čase. Opiraje se na zgodovinarja S tra bo, ki je živel nekako ob Kristovera času, misli, da sega starost te ladije še v dobo Etruskov, ki so naseljeni v sedanji zgornji Italiji; krog 6. stoletja pred Pilatom potisneni so bili proti vzhodu. Le-ti so trgovali med Oglejem in Vrhniko skozi Hrušico po suhem. Od Vrhnike pa so prepeljavali po ladijah blago proti Savi in od tod proti vzhodnjim Japodom. Ta ladija, katera bi bila držala po sodbi veščakov krog 10.000 stotov ali kakih 10 železniških bi bila služila za prevažanje blaga po jozeru med Vrhniko in Ljubljano v Savo in bi bila ena večjih ladij, tako, da bi se iz nje prekladalo blago v manjše ter potem preva-žab dalje po Ljubljanici in Savi.
(Knjige drnžbe sv. .Mohorja.) Kakor vsako leto, tako se bode i letos objavila prej ali slej obširnejša ocena o vsebini in obliki posameznih spisov v knjigah družbe sv. Mohorja. Da bodo pa čitatelji imeli vsaj kak pojem o delavnosti te za nas prekoristne družbe in o razsežnosti njenih 48.084 udom razposlanih knjig, mislim, da bi ne bilo odveč, ako bi se glede na to priobčili ti le zanimivi računski podatki. Število vseh razposlanih knjig je 288.504. Ako bi te knjige položil podolgoma drugo tik droge, bi potreboval šestnajst ur, da bi to vrito prehodil; spravil pa bi j'h v sobo, ki bi bila nekoliko več nego 4 m dolga, ravno toliko široka in visoka, se-vTdTbi moral vsak prostorček skrbno porabiti. Vse
Teie^rami.
Dunaj, 14. novembra. Uradni list objavlja Ijivostjo ter se mu odzvali koncem z obilnim plo- | lastnoročno cesarjevo'pismo, poslano Taaffeju,
da je državni zbor sklican na 4. decembra.
Dunaj, 14. novembra. Cesar je vprašal brzojavnim potem, kako se počuti sojiroga finančnoga ministra Dunajevskega; isto je vprašal tudi nadvojvoda Karol Ljudevit.
Dunaj, 14. novembra. Zboleli soprogi j Dunajevski se je zdatno zboljšalo.	j
Zader, 13. novembra. V današnji izredni [ seji občinskega sveta je bil predlog župana ! viteza Trigavija sprejet soglasno in z velikim navdušenjem, da se pošlje cesarju spomenica proti poslova njenju zaderskih srednjih šol. Zupanu so burno ploskali, ko je zapuščal dvorano ter ga spremljevali z evviva-klici domov.
Praga. 1 'i. novembra. Poslanec dr. IVIattuš in tovariši so podali predlog, da se uvede splošna krajcarska tarifa po zonah na vseh čeških železnicah. Poslanca Toužninsky in Sedlak sta podala predlog, da bi se občinski red z leta 1883. preosnoval v tem zmislu, da se varuje društvom prizivna pravica, ko se jim podeljujejo obrtnijske koncesije.
Wels, 14. novembra. Nadvojvodinja Marija Valerija se bolje počuti. Zdravnik Wieder-hofer danes odpotuje.
Reka, 14. novembra. V čistilnici petroleja je začelo goreti. Kako velika je nevarnost, ni znano. Veter je miren.
Lvov, 13. novembra. Deželni zbor je sprejel po daljši razpravi več predlogov poročevalca šolskega odseka z ozirom na srednje šole; mej drugim predlog, v katerem se vlada poziva, naj pomnoži število učiteljev
za nemščino ter uvede v galicijskih srednjih šolah prej ko mogoče dijaško uniformo.
Beli Grad, 13. novembra. Skupščina seje sošla, da osnuje začasni bureau. Slovesno otvorjenje se bode vršilo s prestolnim govorom po overjenji mandatov.
Umrli ho:
10. novembra. Prane Šim,»n, podobarjev sin, 21 dii Rožne ulice 21, slabost.
11. novembra. Jakob Koren, biini posestnik, 73 let, Študentovske ulice 11, marasmus. — Tomaž Pirnat, hišni posestnik, 77 let, sv. Jakoba trg 8, kap.
Tremensko sporočilo.
a M a	Cas *	Stanje		Veter	Vreme	jS S O« « s ca a
opazovanja		trftkomera T mm	toplom.ra po Ctizija			
	7. u. zjut-	^37 Ž	46	sl. vzh.	oblačno	
13	2. u. pop.	738-1	7-2	sl. svzh.	jasno	0 00
	9. u. zveč.	740.1	33	t)	n	
_Srednja temperatura h 0°, za 0 9° pod normalom.
l>una{Hka borzn.
(Telegratii-no poročilo.) 14 novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. s 16^ davka) 8ts	gld.	70	kr.
Srebrna „ „ 100 „ , 16% „ 88	,	85	„
5% avstr. zlala renta, davka prosta . . . 108	„	15	„
Papirna renta, davka prosta......101	,	50	„
.\kcije avstr-ogerske banke...... 987	,	—	„
Kreditne akcije .......... 303	„	60	„
London.............115	„	55	„
Srebro . ...........—	„	—	„
b^rancoski napoleon.i.........9	„	14','j»
Cesarski cekini...........5	„	46	„
Nemške marke ... .... 56	_	65	.
Zahvala.
Globoko užaljeni vsled smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Tomaža Pirnat-a
zahvaljujemo najsikreneje vse sorednike, prijatelje in znance za veličastni sprevod k zadnjemu počitku, posebno pa darovatelje krasnih vencev, prečast. duhovščino, slav. katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, katoliško družbo in Marijanišče, kakor tudi gospode meščane, ki so svetili pri krsti.
(1)	Žalujoči ostali.
t
Tužnim srcem naznanjamo, da je Vsemogočni v Svoji modrosti našo nepozabljivo koleginjo, gospo	'
Eriiestiiio Pribil -Keniovo,
nvitel/ico,
previdono s svetimi zakramenti za umirajoče danes ob % 1 uri popoldue'k Sebi poklical po kratki, a silno mučni bolezni.
V L j u b 1 j a n i, 14. novembra 1890.
Včiteljstvo mestne dekliške šole pri sv. Jakobu.
Tujci.
12. novembra.
Pri Matiju : Heis. nadzornik južne železnice, z Dunaja. — Kriiger, ravnatelj, z Dunaja, — Kukel, Reingruber, Lemberger, Miick, Peterka, Pliiifred, Tem^.es, trgovci, z Dunaja. — Rappolt, podjetnik, u Gradca. — Reindl, nadporočnik, iz Helovara. — Fieozzi, trgovec, iz Milana.
Pri Slorm : Nigrinyi iz Budimpešte. — Hiver iz Berolina. — Pavlovic. župnik, iz Zagreba. — Kuželka, učitelj, iz Trsta.
Premija ta svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878,
Klavirji na obroke za na deželo
MaloiiHki krllantl klavir, planine (52 42)
iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld.. 4.50 gld., 500 gld., 550 gld., 6(X) gld., 660 gld., pianine za .350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 360 gld. Izposojilo klavirjev za na deielo pod naj-ngodnejiiml pOgoJl.
^ Prodajainica in posojilnica klavirjev A. Thierfeider, Dunaj, VIL, Burggasse 71.
Sargove glicerinove specijalitete.
Odkur sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovino, kakor tudi mnoge tn • knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Lle! ig, prof. pl. Hebra, pl. Žeissl, cesarski svitnik pl. Scherzer itd. itd, dvorna zobozdravnika Thomas na Dunaji in Meister v Gothi itd.
(Jlicerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji (}(» kr., v škatljici tJ,j kr., v deščicah
po 3 koščke vkupe itO kr., v škatljici po 3 koščke......«0 kr.
Medeno irlleerlnovo milo v zavitku po 3 koščke........«0 „
Tekoče gllcerinovo milo v steklenici............6.'» „
(Najboljše sredstvo /.a razkave noge in nečisto polt.)
Glicerinova ustna krema v steklenici............50 „
(ilikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1.— Toaletno karbol-gllcerinovo milo v zavitku po 3 koščke ...,■„ 1-0
U^il šinilglicerinova zobna krema po........n
ilAIi^Flf^ril (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)
F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji.
Dobiva se v vseh leknrniih in parfumerljali.	(3)