22. štev. PoTgotovfniana V Ljubljani, dne 4. junija 1927. izvod mn vso Leto VII. * UrcdnlStvo in npravnifitvo v Ljubljani, Narodni dom, L nadstropje. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Priloga: »Tedenske slike". Mesečna naročnina , za Inozemstvo • ■ • 6 dinarjev, 8 dinarjev. Anglija je prekinila zveze z Rusijo. To poročilo pravi, da sta dve, po številu i»re- j vino med Anglijo in Rusijo ter obratno. Angle-hivalstva in po teritorijalni razsežnosti najmoč- ^ ške oblasti pa so zaslutile, da to zastopstvo nejši državi prekinile vsako prijateljsko med- opravlja tudi druge posle, ki niso v pravem skla-sebojno občevanje, da je med njima težak' spor, du s sklenjenim dogovorom in ki tudi niso v ki ne dopušča nobenih medsebojnih stikov. Pre- skladu z načeli mednarodne lojalnosti. Angleška kinjenje vsakih medsebojnih zvez med1 posa- j vlada je zato v prostorih ruskega zastopništva meznimi državami more pomeniti neposredno ( odredila strogo in temeljito preiskavo in je pred' vojno nevarnost, ako države ne najdejo drugih! svojim parlamentom o uspehih te preiskave po-sredstev za medsebojno poravnavo. In dejansko dala obširno poročilo in dosegla na podlagi uspe-so časopisi prinesli vest, da je zlasti Rusija hov preiskave sklep, da Anglija prekine vse di-odrcdila mobilizacijo dela svoje armade in da plomatične stike z Rusijo. Poročilo pravi, da je je pripravljena. Kaj se je zgodilo? Med Rusijo’ in Anglijo postojajo stara na-sprotstva, To nasprotstvo je bilo, ko je nad Rusijo še vladal car, isto se nadaljuje, ko v Rusiji vladajo boljševiki. Rusija s svojim ozemljem meji na razsežne angleške kolonije v Aziji, ki Rusijo ovirajo v svobodnem razvoju proti morju. Znano je, da sc je Rusija že stoletja borila za izhod' k morju. Rusko-japonska vojna je bila en krvav del te borbe. V tej vojni je Rusija podlegla in je morala Japonski odstopiti važna pristanišča na Daljnem vzhodu ter trgovsko važne obmorske pokrajine. Ko se je carski Rusiji en načrt ponesrečil, je svoj pogled obrnila na drugo stran. Pričela je gledati proti Indiji, ki je najvažnejša angleška kolonija. Vse ruske načrte, prodreti preko- Indije k morju, je znala angleška diplomacija preprečiti. Boljševiška Rusija je po vojni vsako priliko porabila, da udari Anglijo. Seveda se je to na zunaj predstavljalo kot borbo boljševiškega gospodarskega reda proti vsem drugim gospodarskim sistemom. Ko je Rusija videla, da je Anglija neprijetna tudi Turčiji in da bi Turčija tudi rada v svojo korist oslabila vpliv Anglije v Aziji, je hitro sklenila posebno tajno! pogodbo s Turčijo. Ko so na Kitajskem, kjer ima gospodarsko moč v rokah predvsem Anglija, nastali notranji boji, ki so bili naperjeni proti tujcem, je Rusija krepko in odkrito podpirala vsa proti Angliji naperjena stremljenja. Toraj boj, ki se je vodil za časa caristične Rusije nap ram Angliji, po boljševiškem preobratu ni nehal, ampak se je z vso ostrino, čeprav z d'ru-girni sredstvi nadaljeval. Pa to je umljivo in naravno, oziroma taka je usoda vseh držav. Vse države so ljubosumne na moč in razvoj drugih, zlasti sosednih držav in med njimi se vodijo neprestane borbe v več ali manj prikriti ali odkriti obliki. Države skušajo v medsebojnem življenju kazati medsebojne obzirnosti in hočejo biti ''saj navidezno medsebojno lojalne in se v °oranibi lastnih interesov ali v borbi za svoj razmah posluževati sredstev, ki se splošno vi »icdnarodnem življenju smatrajo dopustnim in častnim. Gledajo na občutljivost, ugled in ponos držav ter nočejo, da bi z neprimernimi načini borbe izzivale medsebojno nezadovoljnost in nezaupanje in tako povzročale stalno nemirnost in napetost, ki vedno diši po vojni ali ki vsaj zadržuje normalni razvoj meddržavnega življenja. Rusija je imela svoje zastopstvo V Londonu ni sicer v glavnem zato, cTn bi to zastopstvo °rganiziralo, posredovalo in pospeševalo trgo- rusko zastopstvo' organiziralo1 v Angliji široko komunistično propagandb, da je posegalo v armado in mornarico1, d'a je jemalo važne listine itd. Očitki proti Rusiji so bili tako težki, da je velika večina glasovala za prekinjenje vseh zvez. Tudi vodja delavcev MacdOnald je bil presenečen. Glasoval je sicer proti, toda tega ni storil iz načelnih razlogov, ampak je smatral, da je korak vlade prehiter. Predlagal' je zato, da posebna komisija vse gradivo, katero je preiskava spravila na dan, pregleda in kritično presodi in šele na podlagi poročila te komisije naj vlada sklepa. Delavska delegacija v angleškem parlamentu torej ne odobrava v načelu početja ruskih komunistov in njih delovanje, ki ovira vsako pomirjenje in ustalitev gospodarskega življenja, samo, da ona z načinom postopanja svoje vlade ne soglaša. Macdonaldov predlog nekako pomeni, da, ako posebna širša komisija iz zbranega gradiva vidi to, kar je videla vlada, potem je energičen nastop upravičen in potreben. Dejanje ruske delegacije je tako1, da ogroža integralne interese angleške države. In te interese hoče braniti tudi angleško delavstvo. Borba med Anglijo in Rusijo je za detavstvo zanimiva. Ta borba predvsem potrjuje, da se tudi boljševiška Rusija ni otresla predvojnih špijo-riažnih metod in da pri sredstvih, s katerimi namerava doseči svoje cilje, ni izbirčna. Obsojamo tajno diplomacijo, obsojamo špijonaže te ali one vrste, ker vse to s pravim demokratizmom nima ničesar skupnega in je samo hudičevo orožje v rokah onih, ki žele, da svet ne pride do mirnega sožitja. Ne zagovarjamo angleškega imperializma in angleških osvajalnih metod in obsojamo tudi konservativizem angleških vlad in njeno z mrežami samih intrig prepleteno stremljenje svoj vladajoči vpliv zanesti v vse d'ele sveta, toda, ker to obsojamo, moramo obsojati tudi enako početje drugih, zlasti onih, ki žive v veri, da hočejo svetu prinesti boljši način življenja. — Dalje pa je ta borba zanimiva predvsem iz stališča ruske teorije nepomirljivega revolucijo-narizma. Komunistična propaganda Rusijo ni popustila, dasi je sovjetska vlada neštetokrat izjavljala, da se v notranje razmere drugih držav ne bo vtikala, da hoče z vsemi državami navezati le trgovsko-gospodarske stike, kar naj pospeši umirjenje duhov in mirno ustvarjajoče delo v blagot vseh. Izvenruska Evropa, o tem danes ni nobenega dvoma, je za komunistični gospodarski sistem po vzorcu Rusije nesprejemljiva. To so krepko dokazale vse države po vrsti. Danes je skoraj le fantazija in udaja se nerednim stremljenjem, kdor živi v domnevi, da je komunistični prevrat mogoč. Delavstvo samo je tako misel zavrglo, ker hoče z mirnim evolucijskim ustvarjanjem v dobi kolikor možno velikega socialnega mira postopno izboljšavati svoj položaj in ne, da v stalni borbi s še znatno močnejšim sovražnikom sebi že itak slab položaj še bolj kvari. Delavstvo se je vrnilo na pot pozitivne socialne politike in noče svojih sil izgubljati v smeri razdiranja in revolucijonarnih pokretov. — Početje Rusije svari vsako državo, da z njo stopi v ožje stike. To pa je tudi na škodo Rusije, kajti boljševiški režim tudi sila trpi pod gospodarsko krizo, zlasti divja tam brezposelnost. V teku 10 let ta režim ni bil sposoben dnevno1 življenje delavca izboljšati. On je še vedno suženj mezde, njegov neizprosen go’spOdar je pač danes režim, kakor je bil preje. Delavčev vsakdanji kruh v Rusiji je črn in trd1. Rusija ne more stalno živeti v osamljenosti, ona v svojem lastnem interesu potrebuje sožitja z drugimi narodi. Ako to hoče, narodom ne sme nekaj usiljevati, česar nočejo, odnosno kar še dblgo ni preizkušeno kot edino pravilno. Pod takimi razmerami more v dobrih oficijelnih odhošajih z Rusijo živeti le država, ki ima dOina nasilen ruskemu režimu nasproten režim, n. pr. Italija. V Italiji bi bil vsak najmanjši poizkus komunizma v kali in v krvi zadušen. Zato Rusija v Italiji ne rovari, to si dovoli tam, kjer je malo več svobode. Želimo biti z ruskim narodom kaj skoraj v ožjih stikih. Vemo, da bodo diplomatski in trgovski stiki posameznih držav z Rusijo marsikako krizo v Rusiji in drugod ublažili, toda Rusija, odnosno njeni boljševiški predstavniki morajo priti do prepričanja, da ni koristno pod vsakim pot-gojem in za vsako ceno usiljevati komunistično-revolucijonarni program. Delavstvo v posameznih, zlasti v industrijskih državah je samo politično in strokovno tako močno, da si bo znalo samo izboljšavati svoj položaj po svojem okusu in pameti. Vsaka roža v vsakem vrtu ne cvete. Vpliv poklica na naše zdravje. V zadnji številki socijalno-politične revije «Radnička Zaštita« razmotriva dr. Željko Halin, šef-zdravnik OUZD v Zagrebu O problemu «poH klic in bolezen* in navaja jako zanimive podatke, ki bodo gotovo interesirali naše delavstvo, ki je pri stvari direktno prizadeto. Pisec navaja, da je že dolgo sem znano, kakega vpliva so poedini jx>klici na človekovo zdravje. Že v starem veku sO boljši zdravniki^ pisali O tem. Vendar pa se je začela medicina šele pred kakimi 50 leti resneje baviti s tem vaznim vprašanjem. Šele v novejšem času se je namreč uvidelo, da je zaščita delavca pred obrtnim za-strupljenjem in poklicnimi bolezni, katerim je iz postavljen v boju za svoj vsakdanji kruh, ne samo zahteva socijalne pravičnosti, marveč tudi obramba industrije same, ki ne more napredovati in sploh Obstojati brez zdravega in močnega delavstva. Znanost deli poklicne bolezni v dva dela. Prvi del obravnava tako zvane obrtne bolezni in za-strupljenja; drugi del pa vpliv in način dela na življenje in zdravje delavca. Obrtne bolezni in zastrupljenja nastanejo radi obrtnega, industrijskega dela s škodljivimi snovmi ali radi dotike z živimi paraisiti. Najraz-širjenejša obrtna bolezen je n. pr. zastrupljenje s svincem. Zastrupljenje z živim srebrom in fosfo-rom pa je pri nas že bolj redko, odkar so bili v tem pogledu podvzeti koraki potom internacijo-nalnih konvencij. Vsled brzega napredka tehnike in industrije, ki u potrebi ja va razne kemikalije, pa se namesto zabranjenili strupov uporabljajo druge snovi, katerih vpliv na človeško zdravje še ni dosti preizkušen. Najbolj pa razsaja med delavstvom tuberkuloza in sicer, kakor dokazuje statistika, predvsem v tiskarski stroki, kjer imajo največ posla s svincem. Tuberkulozi so podvrženi tudi mizarji, klošarji, brusači itd. radi vdihavanja prahu. Peki in natakarji, kateri morajo mnogo stati, dobe često O in X noge in razširjenje krvne žile na nogah. Železničarji trpijo na težkih obolenjih udov, na revmatizmu, delavci v pivovarnah in natakarji pa na težkih oblikah alkoholizma. Te bolezni se morajo pri omenjenih poklicih smatrati nedvomno za poklicne bolezni, četudi obole na njih tudi druge osebe. Dočim so torej bolezni prve skupine posledica strupa in poškodb, odločuje pri drugi skupini več škodljivih vplivov, n. pr. pretimo naporno delo, slaba razsvetljava, velik prah, premajhni in ne- Kraievna organizacija NSS za dvorski okraj v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v sredo, dne 8. junija t. 1., ob 8. uri zvečer v gostilni «Pri panju:s> v Vegovi ulici. Ker se nahajamo tik pred jako važnimi političnimi dogodki, je dolžnost in ,v interesu vsakega somišljenika tega okraja, da se zborovanja zanesljivo udeleži. racijonalni Odmor, a razen tega tudi usodepolni socijalni činitelj, nezadostna hrana, slabo stanovanje in siromaštvo. Od velikega števila škodljivih vplivov poklica na zdravje pa je obrtna higijena pokazala na najvažnejšega, ki obstoji v sledečem: Vsako delo, telesno in duševno, je omejeno s sposobnostjo organizma za dotično delo. Po delu, ki se je približalo meji te sposobnosti, se pojavi utrujenost. Preiskavanja o fiziologiji dela so dokazala, da se vsled delovanja mišičevja ustvarjajo v telesu strupene snovi, katere se pri počitku izločujejo. Ako ni dovoljnega počitka, nastopi vsled trudnosti trepetanje, potenje, bolečine, povišanje srčnih utripov, istotako kakor pri nekaterih težkih boleznih. Nekoč so za poskušnjo ubrizgali sok utrujenega mišičevja v zdravo žival, ki je bila docela spočita, in so opazili na njej znake težke utrujenosti in tudi zastrupljenja. Duševno delo, ako se pretirava, more biti istotako vzrok različna:1 podobnim pojavom. Odredbe o nedeljskem počitku, določitev delovnega časa, izključitev žen in otrok iz poedinih vrst dela so posledice tega izkustva. Odredba svetega pisma o nedeljskem počitku je prva in najvažnejša odredba socijalne higijene vseh časov. Zahtevo po osemurnem delavniku je postavil prvi Hufeland pred 100 leti. Mednarodni kongres za higijeno ga je sprejel leta 1894. iz povsem znanstvenih razlogov. Veliki socijalni pokreti so prevzeli svoje najvažnejše argumente in zahteve iz obrtne higijene. Poleg ostalih samo ob sebi umljivih zadev, tičočih se varnostnih naprav v tovarnah, je od velike važnosti: 1.) izbira sposobnih za razne vrste dela in zaposlitev delavca v mejah njegove telesne in duševne moči. (Pregled dece pred nastopom uka in posvetovanje s strokovnjaki.) 2.) Skrajšanje delovnega časa tako, da ostane na razpolago dovolj časa za počitek, da torej ne nastopi bolezen radi utrujenosti. Gospod dr. Halm zaključuje svoj članek, ki smo ga naravno posneli samo v glavnih obrisih, s sledečimi besedami: «Pogoji dela telesnega in duševnega delavca so podani v težki borbi za obstanek, v konku-i renči z drugimi, pod pritiskom splošnih socijalnih razmer, brez ozira na zdravstvene zahteve in brez ozira na telesne in duševne sposobnosti po-edincev. Močnejši je zmagal v tej neizprosni borbi, slabejši je obolel in podlegel. Pod vplivom socijalnih struj in borb se je razvila zavest moderne družbe. Tako je prišlo do tega, da se dandanes cela znanost bavi z vprašanjem dela na zdravje in življenje delavca. Obrtna higijena zahteva način obrambe delavca pred vsemi onimi škodami, ki se v splošnem dajo preprečiti. Skoro vse kulturne države imajo zakonske predpise o zavarovanju delavcev in o zaščiti delavcev. Imamo jih tudi mi. Naša država je izdala »Pravilnik o higijenskih in telmično-zaščitnih merah v podjetjih*, ki je bil objavljen v Službenih No-vinali dne 28. januarja 1922. in kateri vsebuje zelo dobre, povsem moderne predpise. Le Skoda je, da je ta pravilnik zelo malo znan naši javnosti, naši industriji in tudi našemu delavstvu. Delavstvo bi vsekakor moralo poznati te predpise. Nekaj zdravnikov in dobro hotečih inšpektorjev dela je brez moči, ako jih ne podpira delavstvo s polnim razumevanjem in samodisciplino1. Neizpodbitna resnica je, da je nepoučenost in brezbrižnost velikega dela našega delavstva važen vzrok, da dandanes nimamo več uspehov v borbi proti obrtnemu zastrupljevanju in poklicnim boleznim. Delodajalci in delojemalci tiskarske stroke v Zagrebu n. pr. imajo skupno higijensko komisijo, ki se je dobro obnesla in ki pregleduje delavnice in vpliva na člane, da izvršujejo liigi-jenske predpise kolektivne pogodbe, čistost telesa, higijena stanovanja, pametni način prehrane, planinstvo, šport, vzdrževanje od alkohola, ne-posečanje gostiln in kavarn, odmor na čistem zraku, najpotrebnejše znanje o higijeni bi moglo znatno pripomoči k zdravju delavskega razreda tudi pri današnjem stanju stvari. Da pride do tega je potrebno, da mi delavski zdravniki še mnogo delamo na širjenju zdravstvene kulture med! delavstvom in da nam pri tem pomagajo Najboljši elementi iz vrst našega delavstva.* Priporočajte in. sirite NOVO PRAVDO« ! jv Ivan Albreht: (Konec.) Prva ljubezen ne zariavi. «Kako je ponižen,« veselo spoznava vdova. Vdovine misli so seve obrnjene drugam. «Saj vem, da ni. Saj mi je žal —» Nekoliko zardela pravi: «To ni igrača, veš Janez.» «Saj ni toliko zaradi denarja, dasi je dandanes težko zanj —» «Vem, vem,» potrdi Tine, Janezu pa pravi: «Povej no!» «Daj ti,» priganja Janez. Vdova vmes: «Saj je tako vseeno. Poglavitno itak vem.» Za hip obmolkne, da se pripravi za glavno potezo. Nato odločno: «Jaz sem tako vse premislila, da je škoda vsake besede! Kjer si se zavezal, Janez, tam ostani! Tako je pošteno. Ne rečem, ako bi bile samo besede — tako pa: saj si imel otroka ž njo, ali ne?» Janez je ves poten, tako mu je nerodno. «Franca, poslušaj!» Glas se mu trese in beseda mu zastaja, da vdova komaj še prikriva svojo usmiljenost in svojo ljubezen. «Ali mi moreš odpustiti?* «Odpuščanje je v božjih rokah», pravi Franca. «Pa meni tudi nisi storil nobene krivice.* Tine hiti: «Poslušaj no, Franca, saj ne razumeš. Jezen je bil —» «To si mi že povedal —» «Nič ti nisem povedal,* meni Tine, «tisto ni vse skupaj nič! Sam ti bo povedal, no, samo poslušaj ga!» Zdaj začne Janez pripovedovati, kakor je pojasnil Tinetu. Franca posluša in naguba čelo: «Veš kaj —» Vsa se trese od jeze in od sramu. Tinetu se zdi, da je v sobi zelo vroče in sc Izmuzne natihoma v vežo. Tedaj plane Janez k vdovi. Jeeljaje: «Franca, ne bodi no huda! Saj ti ne veš, kakšen je človek, kadar ima koga toliko let brez upa rad. Saj vem, da sem napravil neumnost, ali Franca —» Ko začuti Mctlakovka drhtenje njegovega telesa, se tudi sama ne more več premagati. «Hudobnež», zašepeče in ga objame. «Aha», se primuza Tine v sobo. «Tak to je zdaj jeza in maščevanje in —» «Stara ljubezen, ki nikoli ne zarjavi*, veselo dokonča Janez. Franca zaprosi: «Bodi no tako prijazen, Tine, pa stopi po Matilkdo k Lebanovim. «Reci, da ji bomo pokazali novega očeta!* Tine odide, Franca prinese hitro na mizo pijače in prigrizka, Janez pa hodi za njo, ka-1 kor senca. Ko sc vrne čevljar z deklico, pravi Janez: «Matildka, ali bi me hotela za očeta?* Otrok ga pogleda in se stisne k materi: «Joj, to je pa tisti mož, ki je naju na Telovo tako gledal!* «Tisti, tisti*, potrdi Janez in jo poboža po laseh. Sedaj se vsem razveže jezik. Matildka se kmalu sprijazni z Janezom. Kliče ga «oče» in mu pripoveduje vse, kar ima na srcu, dokler na njegove prsi naslonjena ne zadremlje. Rahlo jo prenese tesač na posteljo — ko da nosi zaklad, se mu zdi. Tine jc dobre volje. Janez govori, govori in kar z očmi požira Franco, •medtem ko ona z nekšno vabljivo mirnostjo uživa obnovljeno srečo. Pozno v noč, ko se domenijo glede pisma in poroke, se ženin in 1 ine poslovita. «Zdaj pa že vidim, da prva ljubezen res nikoli ne zarjavi*, pravi Tine, ko odhajata. Janez krepko seže Franci v roko in zanka v noč. Ko je Franca spet sama, stopi k postelji, kjer spi njena hčerka, in jo poljubi. «Bog ti daj srečo, dete moje. Upam, da ta bori košček moje radosti ne bo nikoli pelin za tvojo radost.* Potem leže, a zaspati ne more. Šele jutranji hlad jo premaga, da zatisne oči. Pokojno | se dvigajo njene grudi in razkošno cveto sanje novemu življenju nasproti. Delavsko gibanje na Kitajskem. i. Kaj nas to1 briga, bo rekel marsikdo. Toda ne glede na to, d'a veže celokupno delavstvo jaka vez skupnih interesov, skupne žalosti in trpljenja in končno tudi skupne borbe, je koristno vedeti, kake so razmere v drugih krajih. Iz zgodovine vemo, da sc ona ponavlja. Tol, kar se je dogajalo pred tisoči' leti, se dogaja dandanes v novi obliki. Tudi takrat so stali na eni strani tirani, na drugi sužnji. Dandanes sicer ni več tako, vendar pa v bistvu ne najdemo razlike. Razlika je samo v tem, da so sc tekom časa kulturne razmere iz-premcnilc, s tem pa tudi način mučenja. Ni' pa s tem rečeno, da so današnje muke, pa četudi ne obstojajo več v natezalnicah in prodajanju človeka kakor živine, boljše odi takratnih. Morda nas še bolj bole, ker jasneje vidimo krivico, ki se poravnava na naših hrbtih. To kot kratek uvod. V naslednjem pa nekaj o naših tovariših trpinih na Kitajskem na podlagi poročila, ki ga je izdal mednarodni urad dela v Ženevi. Do leta 1918. na Kitajskem ne more biti govora o kakem pravem delavskem gibanju v organizatoričnem zmislu. Redkokdaj sc je dogodilo', da se je upal kak delavce dvigniti proti stari socijalni hierarhiji in zahtevati svojo' pravico. Šele po svetovni vojni, v katero Kitajska, kakor znano, ni bila zapletena, je socijalni val našel pot tudi v to' ogromno deželo. Predvsem soi bili kitajski študentje, ki so učili delavce, da so enako>-pravni člani človeške družbe ali, da bi vsaj morali biti, opozarjajoč jih na razmere v modernih z a pa dni h državah, v katerih so študirali. K temu je pripomoglo tudi stopnjujoče se gibanje na literarnem polju, ki je imelo za posledico', da sol se tudi delavci začeli učiti čitanja in pisanja v večernih šolah. Dočim je bila stara oblika njihove organizacije «bratovščina». ki so ji pripadali delavci in delodajalci, so nastale sedaj poklicne organizacije, katerih člani so zaposleni v enem, in istem poklicu, kakor je bilo to poprej v bratovščinah, samo da so sedaj odpadli delodajalci. V neka- Strašna noš v sibirskem pragozdu. «l?es je, zablodili snio,» je dejal Potap Maksimovič svojemu spremljevalcu. «Kaj naj napravi va?> «Ali nisi bil še nikdar v tej pokrajini?) je vprašal Stukolov. «Ne. Prvič v svojem življenju sem tu,> je menil Maksimovič plašno. cIn tvoji delavci,> jo nadaljeval Stukolov, cniso bili še nikdar tu?s> «Kaj pa misliš,» je rekel Potap Maksimovič, «živa duša ne pride nikdar v ta kraj.) «l je mrmral zaspano Stukolov. «Kaj jih ne slišiš?) je vprašal Potap Maksimovič ves bled. «Meso vohajo,> je odgovoril mirno Stukolov. «Grozno,» je jecljal Potap Maksimovič. «Ne tako boječe, dragi prijatelj; pazite samo, da ne ugasne ogenj. — Hej, otroci!) je zaklical Stukolov delavcem. «Zbudite se! Kako morete spati! Naložite drv na ogenj!) «Za Boga,) se je prestrašil Potap Maksimovič, ko je zaslišal tuljenje volkov od vseh strani. Živali so se že videle. Osvetljene od ognja so obstopile taborišče in mlele z zobmi. «Nič ne de,» ga je pomiril Stukolov, «samo da ne ugasne ogenj. V sibirskih gozdovih se dožive še strašnejše stvari. Škoda, da nimam puške!> «Molči! Požrle Te bodo vendarle,) je obupaval Potap Maksimovič. «Glej, glej, od vseh strani silijo v nas!> Volkovi so se stalno bližali, bilo jih je že kakih petdeset, če ne še geč. Njihova drznost je naraščala vsako minuto; v oddaljenosti kakšnih deset metrov so sedeli okrog ognja, tulili in kazali zobe. Potekla je ena ura. tajništvo in oddelek za organizacijo*, tiski in blagajna. Drugi važni sklepi te konference so zahtevali združitev delavcev in kmetov, skupno nastopanje delavcev in kmetov z vojaki, pospešitev delavske omike in spojitev strokovnih organizacij v Kantonu in Šangaju. Tretji nacijonalni konferenci delavstva, ki sc je vršila med 1. in 12. majem 1926, je prisostvovalo 400 zastopnikov 400 strokovnih organizacij z 1,200.000 člani, in sicer iz 19 provinc. Razpravljalo in sklepala sc je o sledečih zadevah: Organizacija delavskega gibanja, reorganizacija in delovanje strokovnih organizacij, cilji in program gospodarskega boja, stavke, odnošaji med kmeti in delavci, delavska izobraževalna sredstva, mladostni delavci in strokovno gibanje, brezposelno Politiini K politični situaciji. Nahajamo se pred razpisom volitev. Vlada z vso vnemo proučuje organizacijo volilnega aparata, ki naj ji pribori zmago. Več velikih županov bo izmenjanih. Davi-dovičevci zahtevajo spremembe velikih županov v vseh onih oblasteh, kjer se je državna uprava eksponirala za bivše režime. Radikali branijo nekatere svoje najvišje upravne faktorje, obetajoč si, da bodo tudi sledeče volitve vodili izključno le po njih navodilih. Ravno najlažje ne bo glede velikih županov doseči med radikali in davido-vičevci soglasja. Tudi o izmenjavi velikih županov v Sloveniji se je že govorilo. Ljubljanskega in mariborskega velikega župana so imenovali klerikalci. Ostala sta na svojih mestih navzlic temu, da so klerikalci v opoziciji. Četudi je sedanja vlada protiklerikalna, ima SLS še vedno odločilni vpliv na državno upravo v Sloveniji. Malo je verjetno, da se bo to nenaravno stanje dalo še dolgo vzdrževati. Klerikalci se neprestano trudijo, da pridejo v vlado. S tem njihovim prizadevanjem je baje v zvezi tudi obisk dr. Korošca pri kralju. Ker pa je znano, da je sedanji politični kurz v državi nenaklonjen SLS, ni pričakovati, da bi uspela akcija dr. Korošca. Vukiče-viceva vlada pa ne nasprotuje samo SLS, ampak ima namero, izvesti volilni boj tudi proti radi- Bilo je nemogoče vzdržati v takem položaju do jutra. Toda Stukolov je bil izkušen mož, naročil je svojim ljudem, da se postavijo okrog ognja in na ukaz vržejo goreče veje proti volkovom. «Ena, dve, tri,> je kričal Stukolov in goreče veje so letele po zraku v volkove. Ti so se preplašeni umaknili in se ustavili nekoliko dalje od taborišča. «Ena, dve, tri,» je ponovno zaklical Stukolov in možje so ponovno vrgli goreče veje v čredo volkov. Zverine so zatulile in ko je Stukolov zagrabil kakšne tri metre dolgo gorečo vejo in planil naprej, so se volkovi razpršili in v nekaj minutah je prenehalo tuljenje. «Sedaj se ne bodo več vrnili,» je dejal Stukolov, se zavil v svoj kožuh in legel v sani. On že ve. Tinček in njegova sestrica Elica sta gledala, kako so mala piščeta lezla iz jajc. Bratec je videl, da sestrica tega ne razume, pa ji je rekel: «Jaz vem, zakaj prilezejo piščeta iz jajc!» Elica: «No, zakaj?» Tinček: «Zato, ker se bojijo, da bi jih sicer skuhali!« Ob lobanjah celjskih grofov. Sinko: «Čigava je ta velika lobanja?» Oče: «Zadnjega celjskega grofa.> Sinko: «A ona manjša?» Oče: «Ta pa je iz njegove mladeniške dobe.» vprašanje, zadružništvo, delavska zakonodaja, društveno pravo in delavske razmere. Kar se razmer delavstva na Kitajskem tiče, so1 v splošnem zelo slabe. Do zadnjega je obstojal običaj, da podjetnik ni sklepal pogodbe direktno z delavci, marveč z vodjem kolone. Ta je dobival denar za delavce in jili je sam izplačeval. Obratno vodstvo o tem sploh ni vodilo nobenih mezdnih list. Delavstvo je mnogo trpelo vsled' samovolje teli posredovalcev. Tudi delodajalci sami so bili nezadovoljni, ker sc delavci niso mogli pri njih direktno pritožiti. Pod takimi razmerami so se delavci vedno menjavali. V tem pogledu bo v bodoče bolje, ker je dosedanji sistem napravil prostor novemu. (Dalje prihodnjič.) pregled. čevcem. Da oslabi Vukičevič radičevce, pošilja k raznim Radičevim nasprotnikom svoje emisarje z vabečimi ponudbami. Pri tem pa Vukičevič nima srečne roke. Opira se na Hr.vatskem na politike, ki ne pomenijo veliko. Tako federalisti kot Nikičevci ne bodo dosegli pri volitvah posebnih uspehov in je celo vprašanje, če dobe dvoje mandatov. Vukičevič je napravil pogreško, če hoče svojo protiradičevsko politiko opreti na dr. Trumbiča in dr. Nikiča. Moral bi si na Hrvat-skein poiskati pač druge zaveznike proti Štefanu Radiču. Glede Slovenije se nova vlada še ni odločila v svoji taktiki. Slovenski radikali so poslali v Beograd deputacijo, ki naj zagovarja skupen nastop s SLS. Srbski radikali se zelo čudijo svojim slovenskim somišljenikom, kako morejo sodelovati s SLS, ki je po svojem programu v ostrem nasprotju z vsem dosedanjim delovanjem radikalne stranke. V Beogradu se ne bi toliko čudili slovenskim radikalom, če bi vedeli, da so to prav za prav klerikalci v drugi izdaji. Kar se nahaja v Sloveniji v resnično protiklerikalnem taboru, vedno bolj uvideva potrebo po enotnem nastopu vseh naprednih skupin. Klerikalci bi dosegli v Sloveniji pri bodočih volitvah le v tem primeru svoje stare pozicije, če bi se napredne skupine ločeno bojevale. Kakor hitro je pa dosežena volilna kooperativa naprednih skupin, je pa izven dvoma, da ne dobi SLS več kot 16 mandatov. Pripomniti pa je, da napredna fronta ne bi smela biti odvisna od eventualnega sodelovanja te ali one napredne skupine v vladi. Napredna fronta je sama po sebi nujna potreba, če se zavedamo, da je v interesu Slovencev, da odvzame SLS mesto odločilne reprezentance našega ljudstva. V najbližjem času imamo pričakovati, da se bo zamotani politični položaj popolnoma razjasnil. Z razpustom narodne skupščine in razpisom volitev prenehajo kombinacije in politične intrige, ki sedaj še zatemnujejo pogled v bodočnost. Razveljavljene oblastne uredbe. Veliki župani v zagrebški, splitski, osješki, banjaluški in travniški oblasti so se pritožili na državni svet zaradi uredb, ki so jih sprejele oblastne skupščine, tičočih se zaščite delavcev, odpiranja in zapiranja trgovin, zdravniškega pregleda vojakov pri vrnitvi iz vojaške službe, obveznega zdravljenja spolnih in drugih bolezni, prisilnega zdravniškega pregleda ženinov in umetnega splava. Državni svet je pritožbam ugodil in uredbe razveljavil kot nezakonite. Uredbe so bile sprejete v oblastnih skupščinah z glasovi radičevcev. Borba za notranje ministrstvo. Del radikalov je mnenja da za nje ne bodo ugodno poteklo volitve, če ne bo poverjeno notranje ministrstvo Maksimoviču. Pravijo, da ima Maksimovič že izkušnje, kako je treba razpolagati z upravnim aparatom, ki vodi volitve. V mislih imajo ti radikali .volitve iz leta 1924., ko se je uganjal v raznih delih države nad volilci najhujši teror. Davido- vičevci so za vse izvršene nezakonitosti delali odgovornega takratnega notranjega ministra Maksimoviča. Sestavili so tudi obtožbo, ki pa je s tem pokopana, ker so vstopili ,v vlado. Vendar so pa Davidovičevci stavili kot svoj glavni pogoj, da v novi vladi ne bo Maksimoviča. Ko sedaj del radikalov forsira vstop Maksimoviča v vlado, groze, da takoj izvajajo konsekvence in zapuste Vukičeviča, kakor hitro se ne upošteva njihove zahteve, da ostane Maksimovič izven volilne vlade. T. G. Masaryk je bil vnovič izvoljen za pre-zidonta ČSR dne 27. maja z 274 glasovi od 434 oddanih glasov. Praznih glasovnic je bilo oddanih 104; 54 poslancev in senatorjev je pa glasovalo za komunističnega kandidata Sturco. Ker je znašala ustavna dvetretjinska .večina 261 glasov, je bil Masaryk že pri prvih volitvah izvoljen za pre-zidenta. Prazne glasovnice so oddaii slovaški klerikalci, narodni demokrati, nemški in madžarski nacijonalisti ter poslanec St?ibrny. Velik del nemških poslancev je glasoval za Masaryka, kot nemški agrarci in krščanski socijalci ter so-cijalni demokrati. Še celo komunisti so bili odločeni oddati pri eventualnih ožjih .volitvah svoje glasove Masaryku. Izvolitev osvoboditelja Čehov, prezidenta Masaryka, je izzvala med češkim narodom nepopisno navdušenje. Narodno-socijali-stična stranka je priredila po izvolitvi v Pragi za Masaryka manifestacijo, katere se je udeležilo čez sto tisoč oseb. Volitve na Poljskem. Poljska socijalistična stranka, ki je do sedaj podpirala Pilsudskega, je na svojem kongresu sklenila, da preide v opozicijo in da zahteva takojšnji razpis volitev. Borba Egipta za osamosvojitev. V Egiptu imajo v parlamentu absolutno večino stranke, ki imajo ,v svojem programu zahtevo, da se dežela popolnoma osamosvoji od britanske države. Zadnji čas so nacijonalne stranke v Egiptu priredile številne demonstracije proti Angliji. Demonstracije so navadno končale s krvavimi izgredi. Na po-jačeno protiangleško propagando v Egiptu je londonska vlada odgovorila z noto, ki zahteva od .vlade v Egiptu, da takoj onemogoči nastope proti-angleških elementov. Ako vlada tej zahtevi ne ugodi, bo Anglija s svoje strani ukinila suvere-niteto Egipta, ki jo je priznala s pogodbo iz leta 1922., in zopet vzpostavila angleški protektorat. Pojačenje protiangleške kampanje se spravlja v zvezo s konfliktom, ki ga ima Anglija z Rusijo, ker menijo egipčanski nacijonalisti, da lahko izrabijo sedanjo neugodno situacijo Anglije v svoj prid. Romunija mobilizira. Zaradi spora med Anglijo in Rusijo se je pričela tudi Rumunija pripravljati za vsako eventualiteto, če bi nastal ostrejši konflikt med njo in Rusijo zaradi Besarabije. Odrejena je delna mobilizacija nekaterih letnikov vojske. Izid volitev v Bolgariji. Volitve, ki so se vršile pretekli teden v Bolgariji, so potekle še precej mirno. V nekaterih delih države je sicer prišlo do nemirov in spopadov, katere je pa orožništvo v kali zadušilo. Vlada je izvajala nad volilci velik teror. Izid volitev zato Se ne predstavlja prave slike mišljenja bolgarskega ljudstva. Sobranje šteje 273 poslancev, od teh jih dobi opozicija okrog 100. Vlada ima torej tudi v novem sobranju absolutno večino. Cene tuiemu denarju. Na zagrebški borzi se je dobilo 31. maja t. 1. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800 do 8015 Din; 100 nemških mark za 1347-60 do 135060 Din; 100 italijanskih lir za 311-94 do 31394 Din; 1 dolar za 5670 do 5690 Din; 100 češkoslovaških kron za 168'20 do 169 Din. Narodno-strokovna zveza. Vsem podružnicam. Ta teden smo odposlali m okrožnico, kateri je tudi posvetiti vso paž- novo njo. Za sestanke podružnic je izrabiti še ta mesec, ko ni prevelike vročine. V juliju in avgustu Pa ni sklicevati sestankov, pač pa naj odbori pripravljajo programe za jesejisko-zimsko delo. Centrala bo lahko poslala govornike tudi v juliju in avgustu, toda le v res nujnih primerih. Članski sestanki naj se po možnosti vršijo vsi še tekom tega meseca.— Centralni blagajnik naroča vsem podružničnim blagajnikom, naj čimprej pošljejo obračune za maj. So podružnice, ki še za april niso poslale obračuna. Z 12. majem ustavimo pošiljanje- lista prav vsem zamudnikom brez izjeme. Storite torej svojo dolžnost, da ne ostanejo člani brez lista. — Na zadnjo okrožnico je takoj odgovoriti in sporočiti o sklepih. — T a j -n i š t v o. VIC. Podružnica Narodnostrokovne zveze Vič-Glince-Rožna dolina poziva članstvo, da se udeleži članskega sestanka 7. junija ob 20. uri v organizacijskem lokalu Sokolskega doma. Obenem pozivamo članstvo, da prinese s seboj članske izkaznice zaradi popravka razreda. Isti dan se pobira članarina in zaostanki, da uredi posle-vodeči tov. predsednik blagajniško poslovanje s centralo. — Odbor se je spopolnil po tov. Viktorju Bezjaku. — Tamburaški odsek je začel pod načelstvom tov. Bezjaka agilno delovati. Obenem sporočamo, da se je ,vršil občni zbor tamburaškega odseka 20. maja in je bil izvoljen sledeči odbor: Načelnik in predsednik tov. Viktor Bezjak, tajnica tov. Bogomila Zupan, blagajnik tov. Milan Cvetko, arhivar in gospodar tov. Pepi Križnar, odbornika tov. Rudolf Bart in I. Debevc. — Na članskem sestanku se razgovorimo tudi glede izleta meseca junija in o proslavi enoletnega obstoja organizacije. Prosimo članstvo, da meseca junija agitira za pridobitev novih članov in za naš edini časopis «Novo Pravdo». STRAŽIŠČE. V soboto 4. t. m. ima podružnica Narodnostrokovne zveze v Stražišču svoj članski sestanek ob 8. uri zvečer pri Križnarju. Na sestanku poroča strokovni tajnik tov. Kravos iz Ljubljane. Udeležba za vse člane obvezna. Naj torej nihče ne manjka. — P r e d s e d n i k. Velik majski izlet priredi ,v nedeljo dne 19- junija t. I. podružnica Narodnoslrokovne zveze v Logatcu. Ta dan obišče prelepo in velezani-niivo cerkniško jezero, o katerem prinesemo prihodnjič daljši spis. Po ogledu tega jezera gredo izletniki v Male in Velike Karlovce, kjer je videti zanimive kapnike in še več lepega. Po izletu °bed v Cerknici pri gostoljubnem oštirju Meletu, kjer bo popoldne ob 4. uri velika vrtna veselica z zanimivim in raznovrstnim sporedom. Pri prireditvi svira dobroznana cerkniška godba. Zvečer 1)0 bajna razsvetljava, ki se bo videla daleč naokrog, celo do jezera jo bo videti, ako bo vreme lepo. Vsa^ prireditev bo ljudska in torej brez odiranja. Za celodnevno prehrano bodo izletniki plačali samo 25 dinarjev in bodo za ta denar Pokusili lahko tudi cerkniške ribe, ki slove zaradi dobrega okusa. Kdor ljubi naravo, veselo družbo in bo 19. junija dobro razpoložen, naj Pride na ta izlet. Več in podrobnejše v prihodnjem listu. Za enkrat veljaj parola: 19. junija vsi ■n vse na Rakek, odtod pa v Cerknico s podružnico NSZ. Mariborska borza dela ima na razpolago sledeča prosta mesta: Za 19 hlapcev, 12 viničarjev, H majarjev, 4 vrtnarje, 20 kamnosekov, Iti rudarjev, 2 kleparja, 10 ključavničarjev, Ki mizarjev, i lesnega delavca, 1 žagarja, 2 koša rja, 6 čevljarjev, 4 tkalce, 2 barvarja, 1 tesarja, t slaščičarja, 4 delavce, 2 šoferja, 1 uradnika, 2 ključavničarska vajenca, 1 peča rskega vajenca, 5 pekovskih vajencev; ženska mesta: za 33 kmečkih nekel, 2 natakarici, 1 servirarico, 1 hotelsko kuha- rico, 16 služkinj, 10 kuharic, 3 sobarice, 2 po-strežnici, 1 kuharico k orožnikom, 1 kuharico k financarjem, 2 gospodinji, t varuhinjo in 1 vzgojiteljico. Stanje brezposelnosti. Borza dela v Celju je izdala za mesec april poročilo o stanju brezposelnosti, v katerem izkazuje 555 brezposelnih, od teli 461 moških in 94 žensk. V poročilu pravi, da se je v mesecu aprilu položaj nekoliko zboljšal .v stavbinski in oblačilni stroki, dočim se v kovinarski in lesni industriji stagnacija nadaljuje. Nekaj več povpraševanja je bilo tudi za navadne delavce v raznih panogah. Kljub temu, da je sedaj na deželi veliko povpraševanje po poljedelskih delavcih, se opaža prihod istih v mesto plače prenizke. Pri ženskih poklicih je bil promet živahnejši in je došlo precej prijav za žensko osebje izven Slovenije. Pri celjski borzi dela je iskalo v aprilu dela 606 moških in 126 ženskih oseb. Prostih mest je bilo na razpolago za moške 418, za ženske 100. Posredovalo se je za 70 moških in 22 ženskih oseb. Odpadlo je tekom meseca 75 moških in 20 žensk. Koncem meseca je ostalo v evidenci 461 moških in 94 žensk. — Mariborska borza dela beleži od 22. do 28. maja 162 novih brezposelnih priglašencev, od teh 109 moških in 53 žensk. Medtem ko je 162 novih brezposelnih moči iskalo dela in se pridružilo 1382 brezposelnim prejšnjega tedna, je bilo na razpolago v tem tednu samo 81 mest, in sicer za moške 46 in za ženske 35. Koncerni tedna je bilo število brezposelnih, prijavljenih borzi dela, 1544, od teh moških 1197, žensk 347. V mesecu maju ter ,v industrijske kraje. Taki delavci ponavadi ■ je iskalo dela pri mariborski borzi dela 3570 oseb, nočejo sprejeti poljedelskega dela, češ, da so in sicer 2337 moških in 1233 žensk. Tedenske vesti. Važno opozorilo za naročnike! Cenjenim naročnikom smo letos že opetovano priložili položnice za poravnavo naročnine, žal pa se jih veliko za naše opomine prav nič ne zmeni tako, da nam drugega ne preostaja kakor ustaviti nadlaljno pošiljanje lista. Kdbr ne bo do prihodnje številke poravnal naročnino vsaj do 1. junija 1.1., naj nam zato nihče ne zameri, ako 11111 bomo list ustavili. * Svečana proslava lOletnicc majniške deklaracije v Sloveniji. Ljubljana, vsa odeta v naredile zastave, je proslavila lOletnico majniške deklaracije z manifestacijskimi zborovanji v soboto zvečer in nedeljo dopoldne. Višek proslave je bil nedeljski dopoldanski obhod šolske mladine po mestnih ulicah med špalirji večtisočglavih množic. Kljub dežju so vztrajali odrasli in mladina, dokler se ni spored strnil na ogromnem Kongresnem trgu, kjer se je po kratkem nagovoru predsednika Jugoslov. Matice profesorja gospoda dr. Pretnarja razšel. V mladinskem sprevodu so vzbujali splošno pozornost številni napisi, nanašajoči se deloma na zasužnjene rojake, in veliko število originalnih skupin, ki so jih postavili razni šolski zavodi deloma peš deloma na okrašenih vozeh. Popoldne se je vršila v Tivoliju javna telovadba srednješolske mladine, pri kateri je sodelovalo okrog 2000 dijakov in dijakinj. — Skoro še svečanejše se je proslavila lOletnica majniške deklaracije v Mariboru, kjer se je k taboru na Glavnem trgu zbralo blizu 10.000 ljudi. Otvoril je tabor z nagovorom predsednik Jugo-slovenske Matice g. Stanko Detela. Z Glavnega trga se je razvil orjaški sprevod po mestnih ulicah in so manifestanti vzklikali veliki Jugoslaviji, kralju, Primorju in Koroški. Ko so množice korakale pod oknom generala Maistra, so vneto klicale osvoboditelju Maribora: Živio, Maister! — Tudi iz drugih krajev Jugoslavije poročajo o uspelih proslavah lOletnice našega velikega zgodovinskega dneva, 30. maja 1917., ko so zastopniki slovenskega ljudstva v dunajskem parlamentu objavili vsemu svetu deklaracijo tedaj zasužnjenih avstrijskih Jugoslovenov, da se hočejo oprostiti tuje nadvlade. * Vodnikova družba je prekoračila število članov, ki jih je imela lani. To pa naj še ne zadostuje. Nekaj tisoč jih je treba še nabrati, kar ne bo težko, ako stori vsakdo, ki mu je slovenska knjiga pri srcu, svojo dolžnost. Predvsem se morajo vsi poverjeniki z največjo vnemo lotiti dela. Izmed teh jih nekaj sto še vedno ni poslalo nabiralnih pol, dasi so bili že opetovano pozvani, naj že vendar enkrat zaključijo račune in pošljejo vodstvu denar z nabiralnimi polami. Pri tem naj uvažujejo, da je za družbo čas denar! Kakor smo že svoječasno omenili, nadkriljuje glede števila članstva ljubljanska oblast prav izdatno mariborsko, dasi je ta precej večja. To vsekakor ni v čast našim somišljenikom v mariborski oblasti, zato pričakujemo, da bodo tudi oni v zadnjem trenutku napeli vse svoje sile, da v plemeniti tekmi dosežejo vsaj svoje somišljenike v ljubljanski oblasti. Čvrsto na delo! * Odlikovanje padlega koroškega junaka Malgaja. Poročnik Tone Malgaj, ki je padel na koroški fronti 6. maja leta 1919., je bil odlikovan s Karagjorgjevo zvezdo z meči IV. reda. Odlikovanje je bilo izročeno materi padlega koroškega junaka, ki biva v St. Juriju ob južni železnici. Materi, ki jo je smrt njenega najmlajšega sina-ljubljenca tako potrla, da je ob njeni vesti ohromela in da leži zaradi tega že sedem let v postelji, bo odlikovanje našega koroškega junaka v skromno tolažbo. * Odhod francoskega konzula iz Ljubljano, torek je odpotoval iz Ljubljane dosedanji tukajšnji francoski konzul g. Paul de 1‘ lache na svoje novo mesto v Lvov. Od konzula, ki je bil v Lju >-Ijani zelo priljubljen, so se na kolodvoru prijazno poslovili številni njegovi prijatelji, znanci in zastopniki raznih organizacij ter oblastev. Njegovo mesto je prevzel novi francoski konzul g. Richard. * Ljubljanska opera v Kranju. Ljubljanska opera bo po svojem povratku iz Dalmacije vpri-zorila 15. junija v Narodnem domu v Kranju komično opero «Seviljski brivec». * Miklošičeva slavnost v Radomerščaku. Pišejo nam: Lani se je postavil slavnemu učenjaku Miklošiču spomenik v Ljutomeru. V njegovem rojstnem kraju Radomerščaku (občina Kamen-ščak pri Ljutomeru) pa se je osnoval odbor za odkritje spominske plošče, ki se bo vzidala na njegovi rojstni hiši v Radomerščaku št. 11. Velika slavnost odkritja plošče se bo vršila 7^ avgusta t. 1., zavoljo česar se naprošajo vsa bližnja društva in organizacije, da na ta dan ne prirede nikakih slovesnosti. Natančnejši program bo pravočasno objavljen. * Odlikovanje dolgoletnega kmečkega župana. V Pamečah pri Slovenjgradcu županuje že nad 40 let kmet Luka Pogač, ki je star danes 72 let, pa še vedno stoji na čelu občine. Na predlog oblasti mu je kralj podelil red sv. Save V. stopnje, ki mu je bil v nedeljo 29. maja t L v prostorih sreskega poglavarja v Slovenjgradcu slovesno pripet na prsi. * Vodovod v Trbovljah. V Trbovljah se bo za-čel graditi vodovod, in sicer bo zgradbo izvisia občina v lastni režiji pod vodstvom inženjeijev gg. Pirkmajerja in Petrovčiča. Delo se bo najpiej pričelo v Planinski vasi. * Za ono, ki iščejo delo v Belgiji. Nedavno smo priobčili dopis, ki je govoril o povoljmh delovnih razmerah v Belgiji, češ, da je tamkaj dober zaslužek. Belgijski konzulat v Ljubljani pa izjavlja, da se število brezposelnih ve,"a tudi v Belgiji, zlasti v rudnikih. Zato je belgijska vlada svojim konzulatom prepovedala vidiranje potnih listov onim osebam, ki iščejo dela kot rudarji. Vsi ostali delavci, ki želijo potovati v Belgijo, pa si morajo predhodno preskrbeti od delodajalca v Belgiji potrdilo o sprejemu v delo, ki mora biti potrjeno od pristojnega političnega oblastva. To potrdilo, zdravstveno spričevalo, nravstveni list in dve fotografiji je treba poslati konzulatu v Ljubljani, ki zbrane podatke in listine predloži pristojnemu ministrstvu v Bruslju, ki potem odloči, ali se prosilcu dovoli dopotovanje v Belgijo. * Potres v Mostarju. V soboto ponoči so v Mostarju čutili močnejši potres, ki je tamkajšnje prebivalstvo precej vznemiril. Potres se je v nedeljo zjutraj ponovil. Škode ni bilo. * Na smrt obsojeni morilci pomiloščeni. Kakor poročajo iz Maribora, so nekateri svoječasno na smrt obsojeni morilci pomiloščeni na dosmrtno ječo, tako Šešerko iz Ptuja, ki je svojo ženo utopil v Dravi. V dosmrtno ječo so pomiloščeni tudi morilci neznanega trgovca dva Marocuttija in Zemljič. * Morilec ljubljanskega sejmarja Primožiča pomiloščen. Te dni je bil pomiloščen na 18letno ječo morilec ljubljanskega sejmarja Primožiča mesar Branko Pintar, ki je bil lani pred ljubljansko poroto obsojen v smrt na vešalih. * Predrzno izzivanje italijanskih mornarjev. Te dni zvečer je prišlo v Šibeniku do pretepa med italijanskimi mornarji in skupino nacionalistov zaradi nesramnega izzivanja italijanskih mornarjev. Zato so jih nacionalisti prisilili, da so se nemudoma vrnili na svojo ladjo. Italijanski konzul je vložil zaradi tega protest in zahteva kaznovanje krivcev. Italijanski listi prinašajo sedaj popolnoma lažniva poročila in r.aglašajo, da so bili popolnoma mirni mornarji napadeni od Orjunašev. * Samomor zaradi brezposelnosti. Pišejo nam. da samomorilka, 241etna Frančiška N idiževčeva. ni stanovala na Zgornji Senici pri Medvodah, temveč je tja prihajala le za stanovanje prosit, in sicer je prišla trikrat, vsakikrat opoldne. Na usoden dan pa je prišla ob štirih zjutraj in ni nič prosila, ampak je strup, ki ga je kupila v Kranju v lekarni, spila, nakar se je takoj zgrudila na tla brez vsake besede. Samo hropenje se je slišalo. Toliko v pojasnilo. * Nezgoda z avtomobilom. Te dni se je zgodila šoferju, ki je vozil avtomobil celjskega trgovca Brinovca, pri velikem križu med Žalcem in Petrovčami nesreča. Šofer je vozil pravilno, a pred voz se mu je zaletel neki pijanec, kateremu se je v zadnjem trenutku hotel izogniti. Pri tem mu je voz ušel s ceste ter se je močno poškodoval, ne da bi se bilo onim, ki so bili na vozu, kaj zgodilo. * Vlom v vinsko klet. V noči od nedelje na ponedeljek so neznani tatovi na Vrečarjevem vinogradu v Zavodni pri Celju vdrli v klet ter posestniku pokradli skoro vse vino. Iztrgali so železno mrežo ter se gostili do ranega jutra, ker stoji hiša precej na samem. * Roparju na sledu. Roparju, ki je v litijski okolici napadel mlinarja Avblja, je orožništvo na sledu. Videlo ga je več ljudi. Da si olajša hojo, je vrgel med begom proč zavitek s tobakom, ki ga je ukradel Avblju. Ali veste, kje ste solidno postreženi? Velika izbira moškega sukna in razne vrste manu-fakturnega blaga pri Franc Paulin, Gradišče št. 3. * Tatovi na pokopališču. Upravitelj pokopališča pri Sv. Krištofu v Ljubljani je pri pregledovanju posameznih nagrobnih spomenikov ugotovil, da so se pojavili na pokopališču hudobni ljudje, ki so opustošili več grobov. Ponekod so bile potrgane cvetice, dočirn je neznan tat iz ka-pelne grobnice rodbine Vincenca Seuniga ukradel dve iz okroglih barvanih šip sestavljeni okni, ki sta bili povezani s svinčeno mrežo. Okni je zanesel v podstrešje mrtvašnice, kjer so ju pozneje našli. V podstrešju mrtvašnice je tat pobral z oken ves svinec, ki ga je pozneje bržkone prodal kje v mestu. V podstrešje mrtvašnica se ponoči, kakor je podoba, sploh rade zatekajo razne sumljive osebe, ki tamkaj prenočujejo. Zaradi tatvin na pokopališču je uvedla policija strogo preiskavo. * Um se je omračil rial etni v Hudinji rojeni služkinji Neži Ješičevi. Oddana je bila v opazovalnico za umobolne. * Dve leti ječe zaradi uboja. V ponedeljek 30. maja se je v Celju pričelo drugo porotno zasedanje. Kot prvi se je zagovarjal pred porotniki 271etni delavec Šoban Mešinovič, mohamedanec iz Bosne, obtožen hudodelstva uboja. Na pustno nedeljo je prišlo v Medvedovo gostilno v Pišecah devet Bosancev, zaposlenih v pišeški graščini. Bosanci so sedli v prvo sobo, dočim je bila večina domačino v vdrugi sobi. Med plesom je prišlo med Bosancem Stipo Topalovičem ter Jožetom Černelčem in Kocjanom zaradi nekega dekleta do prerekanja, med katerim je Bosanec sunil Černelča od sebe in začel tepsti Kocjana. Ko je ta bežal, ga je Bosanec udaril z litrsko steklenico, da se je razbila. Bosanci so nato vdrli v kuhinjo, da pridejo v drugo sobo. Domačega hlapca Ivana Makaroviča, ki jih je hotel v kuhinji miriti, so pretepli s palicami in stoli do krvi. Slednjič se je Makaroviču posrečilo poriniti tri izmed štirih napadalcev iz druge v prvo sobo. Ko je ostal Makarovič sam v drugi sobi, je prihitel Šoban Mešinovič z dolgim nožem v roki in zabodel Makaroviča, ki je stal brez orožja pri peči, dvakrat v prsa. Makarovič se je takoj zgrudil in kmalu nato izdihnil. Mešinovič priznava svoje dejanje, trdi pa. da je ravnal v silobranu, češ, da ga je napadel Makarovič z nožem v eni in zadnjim delom stola v drugi roki. Mešinovič je bil obsojen na dve leti težke ječe. * «Dinamit in antidinamit». Pod tem značilnim naslovom je izdal znani pisatelj A. Mrkun brošurico, ki bo naše slovstvo, posebno protialkoholno, pomnožila za eno delo, ki bo brez dvoma obrodilo obilo sadov. Podnaslov brosu-rice: «Dinamit-alkoliol in antidinamit-abstinenca ali ugovori proti abstinenci in odgovori nanje» pove vsebino 62 strani broječe knjižice. Marljivi pisatelj je zbral 58 ugovorov proti abstinenci ter vse te predsodke znanstveno-poljudno, prepričevalno ovrgel in razširil vse dvome. Slog je lep, jedrnat, mestoma celo lapidaren, ognjevit, retoričen, a vedno stvaren, objektiven. Čita se kakor napeta povest. Ueovori so psihološko lepo razvrščeni ter čitatelja hočeš nočeš pridobe, če ne za abstinenta, pa vsaj za sodelavca za treznost in naklonjenost. Želeti je, da se ta knjižica razširi v masah med ljudstvom, ki je vedno dovzetno za dobre nauke. Društva, korporacije, šolska upra-viteljstva ter vplivni posamezniki lahko veliko pripomorejo do razmaha treznostne ideje med našim ljudstvom, če bodo pripomogli do razširjenja te knjižice. Stane 10 Din (po pošti 50 par več) ter se dobi pri «Naši Slogb in «Sveti vojski* v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. Dopisi. JAVORNIK-KOROŠKA BELA. Občina je pri zadnjih volitvah prišla v napredne roke. Večino tvori napredno-delavska lista in združeni marksisti. Gospodarstvo občine vidno napreduje. Večina občinskega odbora je posvečala posebno skrb šoli, za katero se prej sploh niso hoteli brigati občinski očetje. V nedeljo due 22. t. m. je večina občinskega odbora sklicala shod, kjer se je obravnavalo delo izvoljenih funkcijonarjev. Gospod župan je tudi pojasnil, kakšna obremenitev bi zadela občino, če bi se ugodilo vsem klerikalnim zahtevam. Popravljanje cerkve je večina občin- skega odbora odklonila. Sicer pa večino občinskega odbora klerikalci vedno zmerjajo z brezverci, ne vemo, kako pridejo sedaj do zahteve, da bi brezverci* glasovali za popravilo cerkve, katero ravno večino občanov «brezvercev» najbolj obremenjuje. Shod je po udeležbi in odobravanju volilcev pokazal, da ostane občina še naprej v naprednem taboru. Drugi mesec se vrše pri nas občinske volitve. Želeti bi bilo, da se vse napredne skupine zedinijo za enoten nastop vseh proti klerikalcem. LOGATEC. lOletnica majske deklaracije se je kljub slabemu vremenu nadvse častno obhajala tudi v Logatcu. Po 9. uri dopoldne smo se podali proti Gor. Logatcu, kjer se je zbralo nad 500 zavednih Slovencev, ki so prisostvovali naši lepi proslavi. Zal, da imamo pri nas tudi take prostor za treniranje ob času, ko je prost. Ali res ne bi smela delavska mladina gojiti športa in si ustanoviti svoj športni odsek? Prosimo upravo posestva KTD, da posreduje pri športnem klubu glede tega. — V kratkem bo mladi odsek nastopil proti celovškemu «Rapidu» in takrat bo jeseniška športna publika imela priliko videti naše delo. Zahvala. , Zahvaljujem se Izvrševalnemu od- | boru Narodno-strokovne Zveze za poklonitev lepega venca na krsto mojega pokojnega soproga Franca Duha. Rav-notako se zahvaljujem ruški podružnici NSZ, karbidnemu oddelku ruške tovarne in ekspozituri delavk Zbornice v Mariboru za vence ter vsem onim, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžna okrožnemu tajniku NSZ, g. Rudolfu Tumplju, | H za v srce segajoče poslovilne besede H ob grobu. Ruše, dne 25. maja 1927. Roza Duh. Pogovor o tem in onem. Pravilna vzgoja otrok. Naj je žena še tako izvrstna gospodinja, naj je varčna in pridna, snažna in redna, če zanemarja svoje dolžnosti kot vzgojiteljica otrok, je njeno delo prazno. Četudi domače gospodarstvo cvete, ie sreča take družine zidana na pesku, ako ne obogati tudi src svojih otrok. Kar so zbrale delavne roke očeta in matere, to raznesejo malopridni otroci. Za vzgojo ni mati odgovorna samo svojim otrokom, temveč tudi vsej človeški družbi. Otrok postane z rojstnim dnem član države in naroda ter sprejme tudi tozadevne dolžnosti, ki jih bo moral pozneje izvrševati. Dobro vzgojeni otroci vzgajajo Pozneje dobro tudi svoje otroke, slaba vzgoja pa se pozna do neštetih kolen. Opravilo matere kot vzgojiteljice je združeno s tolikim trudom in zatajevanjem ter s takimi žrtvami, da bi bilo skoro neizvršljivo, če bi ne bila narava obdarila materinega srca s plemenito ljubeznijo do otrok, ki vse prenaša, odpušča in pozablja. Kdor bi hotel iztrgati iz duše dobre matere ljubezen do otrok, bi ji moral obenem iztrgati tudi srce iz prsi. loda kakor je razumna materina ljubezen solnce otrokovega življenja, tako je slepa ljubezen smrt vzgoje. Zaradi materine malomarnosti ali pa prevelike strogosti postanejo otroci nezaupljivi, vsem dobrim vplivom nepristopni in osorni. Prevelika slepa ljubezen in nespametna popustljivost jih pomehkužita, jim škodujeta na zdravju, jih učita ustrezati vsem strastem, jih ne navadita premagovanja ter jih tako kaj slabo pripravita za življenski boj. Ker je vzgoja otrok tako važna in ker so zamujeni trenutki nenadomestljivi, se ne ukvarja mati ž njo nikoli prekmalu ali preveč. Neštetokrat se pregreše matere proti načelu dobre vzgoje, ker se v prvih letih ne brigajo za duševni razvoj otrokov, češ, saj ne razume. Tako se otrok navadi jeze, svojeglavnosti, nedostojnih besed, morda še hujšega, potem pa se mati čudi, da ga ne more več odvaditi teh napak. To je usodepolna zmota! Mati, ki ji je dobra vzgoja resno mar, bo od prvega dne opazovala svojega otroka in spoznavala njegovo dušo. Otrok podeduje od svojih staršev ne le njihove dobre in slabe telesne lastnosti, temveč tudi duševna nagnenja. Zato naj bo mati v prvi vrsti taka, kakršnega hoče imeti otroka. Pozabiti tudi ne smemo na veliko moč materinega vzgleda, ki je otroku najboljši nauk. Zato si bodo morali starši malopridnih otrok mnogokrat tudi sami očitati napake, ki jih karajo pri otrocih. Dobro vzgojen zarod je najlepše spričevalo vsake hiše in je tudi najboljše plačilo za ves trud, ki ga imajo starši. Dobro vzgojen otrok bo staršem, ko dodaste, v obilni meri povrnil vse brige in skrbi, ki Jetil|h in‘eli StarŠi Z njhn v njeg°vih najmlajših ★ X Zmagovalec Atlantskega morja Lindbergh v Bruslju in Londonu. Ameriški letalec Lindbergh, ki je prvi preletel Atlantsko morje z letalom iz New Yorka v Pariz in bil zaradi svojega Junaštva v Parizu tako svečano sprejet kakor onn$ uienda še noben slaven mož, se je v soboto letni 6 Pos^ov od PriJaznih Parižanov in po-T. 8 svojim aeroplanoin cSpirit of St. Louis» v Bruselj v Belgiji, kamor je prispel ob 310 po-P° e- Na bruseljskem letališču ga je enako ukor ob prihodu v Pariz čakala ogromna mno-ica ljudstva. V nedeljo je letel junaški letalec a je v London, kjer ga je na londonskem letaku sprejelo okrog 20.000 ljudi. Naval je bil 1 da se je bilo bati nesreč in da je moral J-mdbergli pristati na nekem travniku par kilo-•netrov od letališča. Za svoie junaštvo je prejel 'ndbergh številna odlikovanja in je bil tako v Parizu kakor Bruslju in Londonu sprejet od vrhovnih državnih činiteljev. Med drugimi je letalca sprejel tudi angleški kralj Jurij, ki mu je izročil visoko odlikovanje. Iz Anglije se bo vrnil Lindbergh na krovu posebne ameriške križarke v domovino. X Strašno učinkovanje alkohola. V Brnu se je sprl trgovec Polak s svojo ženo in jo v razburjenosti hotel umoriti. Prizadejal pa ji je le težke poškodbe, na kar se je sam podal v podstrešje in tamkaj zažgal razne lesene predmete. Kmalu je bila hiša v plamenih. Ko so prišli gasilci, da omejijo ogenj, so preiskali hišne prostore in našli Polaka v podstrešju obešenega ter vsega ožganega. Polak, ki je izvršil vsa ta dejanja v popolni pijanosti, je kmalu po prevozu v bolnico umrl. X V skednju zgorelo sedem vojakov. V vasi Kanovo na Poljskem se je dogodila strašna nesreča, ki je zahtevala sedem človeških žrtev. V Kunovo je prispela v nedeljo popoldne vojaška patrulja, obstoječa iz 36 mož. Po dolgi in naporni hoji so bili vojaki zelo izmučeni in iskali so prenočišča. Župan je patrulji nakazal velik skedenj. Utrujeni vojaki so se zleknili po mehkem senu in kmalu zaspali. Ponoči je v skednju nenadoma nastal velik požar, ki se je z bliskovito naglico razširil. V skednju samem so se odigravali strašni prizori. Vojaki, ki so goreli kakor žive bakle, so v smrtnem strahu begali sem ter tja, nihče si ni znal pomagati, nihče ni vedel izhoda. Ko so gasilci ogenj pogasili, so potegnili izpod kadečih se ruševin in ostankov skednja ponesrečene vojake. Sedem nesrečnikov je zgorelo, 15 jih je težko opečenih, a trije so od groze zblazneli. Sledeče srečke, kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani, sv. Petra cesta 19, so bjle izžrebane: Dne 21. maja: Po 2000 Din so zadele srečke št. 15"457, 121.656, 4.494. Po 500 Din so zadele srečke: 14.134, 76.733, 67.749, 100.737, 5.739, 5.754, 15.459, 15.435, 18.163, 18.166, 30.927, 30.971, 30.953, 40.567, 40.598, 40.508, 53.420, 53.404. 66.668, 66.607, 66.689, 91.759, 91.738, 115.613, 115.686, 9.701, 11.508, 11.574, 11.595, 11.587, 11.558, 20.816, 23.465, 23.488, 47.707, 47.794, 48.595, 59.321, 71.860, 71,845, 71.870, 71.842, 83.209, 86.378, 86.340, 80.379, 96.934, 111.111, 120.197, 120.189 904, 901, 116.270, 110.280, 9.154, 9.155, 9.143, 9.139. 9.170, 9.101, 48.009, 48.689, 70 467 70 465 95.841, 95.802, 95.802, 95.889, 111.750, 111.829. 121,503, 121.517, 121.577, 121.074, 121.091, 12\ (P2 121657 24 390 24.379, 71.842, 98.266, 98.292, 121.577, 105.720. ' ’ ' Dne 23. maja: Po 2000 Din so zadele srečke št. 30.986, 115.681, 111.105, 15.125 in 48.633. Po 500 Din so zadele srečke: 14.109, 76.704, 76.743, 100.730, 100.740, 15.428, 15.497, 30.921, 30.908, 30.975, 40.566, 40.596, 40 544, 40.595, 40.574, 40.589, 66.662, 66.646, 79.045, 91.753, 115.660, 115.601, 115.668, 9.729, 9.778, 9.792, 11.543, 11.526, 11.537, 20.831, 20.898, 20.850, 23.470, 23.484, 34.116, 34.138, 34.174, 47.704, 48.571, 48.575, 59.396, 59.371, 71.897, 71.865, 71.824, 96.925, 96.950, 96.938, 120.126, 120.120, 15.130, 15.138, 15.124, 116.282, 9.191, 9.166, 48.622, 48.634, 48.671, 70.473, 70.451, 70.404, 70.491, 95.867, 111.737, JAH' ln-826> 111-835, 111.878, 121.542, 121.606, 121.670, 121.637, 24.366, 99.374, 120.642, 122,807, 4.496, 56.226. Dne 25. maja: Po 2000 Din so zadele št. 20.869, 23.426, 34.126 in 71.821. Po 500 Din so zadele srečke: 76.701, 76.732, 100.710, 100.712, 100.749, 100.734, 5.773, 5.764, 5.702 15 491 15 444, 15.415, 18.131, 18.123, 18.162, 18.173, 18.192, 30.906, 30.951, 40.586, 53.429, 53.496, 53483’ 66 616, 66.606, 66.636, 66.661, 79.089, 91.701, 91.755, 115.654, 9.710, 9.743, 9.790, 9.722 9 721’ 9 762 11.513, 20.853, 23.481, 23.494, 23.427, 23.421, 23.414, 34.111, 34.179, 34.132, 47.791,’ 47 769’ 47 757! 48.596, 59.392. 59.395, 71.844, 71.855, 71.853, 83.233, 83.292, 96.920, 96.915, 96.906, lil' 197 15 128, 78.156, 78.155. 9.150, 48.626, 48.673, 70.427, 95.884, 111.791, 111.782, 121.547, 121.514, 121 507’ 121 529, 121.557, 24.387, 57.666, 57.671, 59.726, 71.855, 71.853, 98.248, 99.345, 121.507, 15.368, 78.307. Dne 26. maja: Po 2000 Din so zadele srečke št. 910, 111.724 in 121.640. Po 500 Din so zadele srečke: 14.121, 100.713, 100.727, 5.723, 15.465, 18.148, 18.144, 30.978, 30.969, 30 909 30 977, 40.538, 40.528, 53.415, 53.468, 66.688, 66.657, 66.650, 66.635, 66.695, 79.037, 91.756, 91 751’ 91709, 91.722, 11.571. 11.596, 11.520, 20.864, 20.866, 20.842, 23.446, 34.145, 34.134, 47.722, 48 567’ 59 382, 59.400. 59.339, 71.875, 71.868, 71.887, 83.283, 83.252, 86.389, 96.994, 111.134, 111.131, 111 147’ 120.156, 120.181, 101.203. 15.112, 116.252, 9.148. 9.181, 9.186, 9.124, 48.651, 48.675, 48.644 48619 48 663, 70.452, 95.894, 84592 '97095’ 199319 '92076 lI1,756, 11L851’ Ul-857- 121.532, 121.667, 121.634,’ 121.635, 46.555, 57.673, Dne 27. maja: 10.000 Din ie zadela srečka St. 34.164. Po 2000 Din so zadele srečke št. 40.511, 115.658 in 41.835. Po 500 Din so zadele srečke: 76.711, 76.702, 100.720, 100.744, 5.772, 5.798, 18.154, 18.156 30965 30.988, 30.982, 40.521, 40.568, 53.464, 53.491, 66.699, 79.042, 79.001, 79.073, 79.090, 79 016’ 91781’ 91.799, 115.671, 115.620, 9.795, 9.775, 9.771, 9.798, 11.546, 11.522, 2.045, 20.861, 20 894’ 23 417,’ 23.428, 23.469, 23.486, 23.496, 23.445, 34.129, 34.135, 47.764, 47.727, 47.771, 47.723 47 787’ 47786, 47.703, 48.582, 48.583, 48.523, 48.538. 48.542. 59.303, 59.387, 59.307, 71.840, 71 874 86363’ 86 330, 96.991, 86.998, 120.134, 120.191, J?’!!?’-, 9>l57’ 9A32' y-,92, 9.128 48635’ 48.630, 48.620, 48.604, 70.463,111.727, 111.768, 111.833, 111.884, 111.809, 111.874, 121.599, 121 513 121 512 121.621,121.615, 24.356, 57.689, 71.840, 72.423, 112.238, 18.774. Izplačevanje dobitkov od 15. junija do 28. septembra t. 1. Na, številna vprašanja sporočamo vsem interesentom, da bomo naročilne dopisnice za srečke državne razredno loterije 14. kola priložili prvi pobinkoštni številki „Domovine“. ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. z. NA SV. PETRA CESTI 19. Prva ln največja razpošlljalnioa srečk v Sloveniji. Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) «Dan,» reče kratko in odločno, «želiin in ukazujem ti, da nadaljuješ s svojimi poizvedovanji.« «Kakor ukažete, vaša milost.» «Vzemi toliko ljudi, kolikor misliš, da jili potrebuješ, prinesi mi le vest, katero hočem in moram vedeti. Saj veste, da zvesto vdanost bogato nagradim.* «Za vas damo tudi svoje življenje!® vzklikne Dan navdušeno. «Dobro, sedaj pa zopet na delo!« Mož s krinko je zopet sam, grozna bol, ki jo je le s silo prikrival, bruhne sedaj nemoteno na dan. Sai niti ne more zvedeti, kje se nahaja grob njegove ljubljene Ellene, kjer bi se mogel naplakati in objokavati svojo nemilo usodo. Oh, ta udarec je prehud celo za njega, ki se more in zna obvladati kljub divjini strastem, ki tle v njegovem srcu. Iz svojih mračnih sanj se šele zbudi, ko se zopet nalahko odpro vrata, med katerimi se pojavi krasna, mlada deklica — Maggija Burke. Deklica se spoštljive) prikloni možu s krinko, njene temne oči skoro docela zakrivajo dolgi, svileni veki. Mož s krinko sc takoj dvigne s stola. »Gospodična Burke,» nagovori vstopivšo deklico z običajnim resnim glasom, «ali vam je bila sreča pri vaših poizvedovanjih naklonjena?« «Da.» «Kaj, vi ste v tem kratkem času že našli lopova?« «Da. Lopov je bančnik Alfred Bell, stanuje v Dik-sonovi ulici štev » Mož s krinko se zamisli. «Ne bo ravno lahek posel lopova od tamkaj semkaj spraviti, ulica je ena najbolj obljudenih.« Maggiji se pojavi okrog usten lahek smehljaj. «Milostivega gospoda sem ravno hotela prositi za uslugo, da se mi poveri naloga, da lopova zvabim na tak kraj, odkoder ga bo mogoče spraviti semkaj, ne da bi to vzbudilo pozornost. Napravila sem tudi že načrt, ki bo morda uspel.« «Vi ste zelo pogumna in tudi zelo razumna deklica,« odvrne mož s krinko vljudno. «Vendar pa mislim, da se podajate v veliko nevarnost.« Maggija zardi od veselja, da mož s krinko hvali njeno odločnost in podvzetnost. «Nevarnosti ni nobene, saj imam Billa in Jima poleg sebe. Vendar pa to ni edin povod, da sem prišla semkaj. Zvedela sem še, da namerava ta lopov zapeljati ubogo deklico, še popolnoma nepokvarjeno, ki pa se nahaja v veliki bedi.« »Prosim, povejte vse, kar ste zvedeli o deklici.« Maggija pripoveduje pozorno poslušajočemu možu vse, kar je ponoči zvedela od Billa, potem pa še pristavi: «Danes mi je Bill prinesel še vest, da bojuje družina Hopkins, ki obstoji iz matere, ki je perica, in njenih treh otrok, težak boj za svoj obstanek in da se nahaja v največji bedi. Zdi se, da se je mlada deklica žrtvovala za svojo mater ter nedoraslega bolehnega bratca in majhno sestrico, ter niti ne ve, v kaki nevarnosti sc nahaja.* «Prav, gospodična Burke, prav veseli me, da ste me opozorili na to revico. Pomoči naj bo kaj kmalu deležna, sam se bom podal v Salisburško ulico.« «Tedaj jaz takoj zopet odidem. Cim mi uspe, da lopova omamim in preslepim, pošljem takoj po Jimu semkaj vest, da pride ponj voz, da ga odpelje semkaj.« Mož s krinko stopi k deklici in ji ponudi roko. «Gosppdična Burke,« jo naprosi prijazno, «v vas sem dobil tovarišico in pomočnico kot bi se je boljše niti želeti ne mogel. V polni meri mi boste nadomeščali Bessy Wilkes in prav hvaležen sem vam za vaše nič manj srečno kot razsodno in uvidevno ravnanje.* Škrlatasta rdečica oblije dražestni obraz lepe deklice, boječe stisne desnico moža s krinko, potem pa tako rekoč zbeži iz njegove sobe. Zunaj je že čakal Dan. Videl je, da 'je prišla Maggija k zagonetnemu možu, ter je sedaj dozdevno čakal na deklico, ki mu je prej izkazovala precejšnjo pozornost. «Gospodična,» jo nagovori nekam boječe. Ona obstane pred njim. «Kaj želite?« vpraša tjavendan brez najmanjšega izraza prisrčnejših občutkov. Dan jo na tihem, občuduje in se divi njeni ljubkosti, tako lepa se mu še nikdar prej ni zdela kot v tem trenutku, ko je bil njen obraz še ves zardel. «Prav nedostopni ste postali,« reče čez nekaj časa tiho. Maggija pogleda svojega prejšnjega častilca s skoro zaničljivim izrazom. «Ncdostopna, ohola — kako, zakaj?« «Ker greste mimo mene kot da vam nisem prav nič mar.« Ona zmaje z rameni. «Kaj hočete, Dan? Moške sovražim iz dna duše, o njih ne moretn prav nič več slišati.« «Tako, tako!« odvrne Dan ter pokaže na vrata, ki so se ravnokar zaprla za njo. «Ali sovražite tudi moža, ki je tu notri?« Znova jo oblije rdečica. ((Sovražim? Ne. Oh, prej sem se napačno izrazila. Mene puste moški docela hladno, se pravi, le dobri, podleže in pustolovce sovražim divje, strastno.« «Napram možu s krinko ste torej tudi docela hladni?« vpraša Dan nekam zbadljivo. Njene temne oči se sedaj zapičijo vanj, iz njih odseva pritajena nejevolja in jeza. ((Nočem več odgovarjati,« reče kratko. «Gospodična Burke, nikdar vam nisem ničesar žalega storil, nasprotno na vašo prošnjo sem vas privedel semkaj. Zakaj se mi hočete sedaj popolnoma izneveriti, ko ste bili iprej napram meni vse drugačni?« «Zakaj? Oh, to že še zveste. Nikoli vas nisem ljubila, Dan, le na videz sem se delala tako, ker sem se hotela maščevati nad lopovom Cliffordom. Sedaj je zamrlo v mojem srcu vsako čuvstvo, nisem nič drugega kot stroj brez lastne volje, brez ljubezni, brez naklonjenosti, moje srce je mrtvo.« Dan gleda žalostno v tla. «Tako vas ljubim, gospodična Burke,« zatrjuje Dan z odkritosrčno iskrenostjo, «vi ste bili edina moja misel. Postal sem ves brezumen, ko niste nič več hoteli vedeti o meni.« «Dan,» reče ona, ravnodušno zroč v njegove oči, «vi ste še tako mlad, uživate zaupanje zagonetnega moža in boste našli še dovolj lepih deklet, ki bodo z veseljem pristale na vašo resno mišljeno ponudbo.« «Toda taka kot ste vi ni nobena,« vzklikne Dan otožno. «Prav žal mi je, Dan, toda vedite, da ne gojim do vas prav nobenih čuvstev, pa tudi do kakega drugega moškega ne.« «Tega vam ne verjamem, gospodična Burke, vetn več kot si mislite. V svojem srcu nosite vendarle podobo moža — našega gospodarja.* Maggija skomizgne, vendar pa zavrne Dana z zanikujočo gesto. Dan stopi sedaj tik k njej. «Menda ne mislite, gospodična Burke, da sem radi tega nejevoljen na vas ali da celo mrzim svojega visoko čislanega gospodarja, ker bije vaše srce zanj. Toda svariti vas hočem, gospodična Burke. Spoštujem strašnega moža, na njegovo povelje bi šel z veseljem tudi v smrt. Vendar pa ne bi maral biti žensko bitje, katero on ljubi. Kajti njegova ljubezen prinaša smrt.« Maggija se sedaj ozre vanj ter zgrabi s svojo majhno ledenomrzlo roko njegovo desnico. «Ljubil je,« šepne težko sopeč, «to mi je znano, Dan. Njegova nevesta je mrtva.* «Da, gospodična Burke, šla je prostovoljno v smrt, ko je zvedela, da je bil njen ljubimec Jak, morilec deklet. Sedaj pa niti njenega groba ni mogoče najti. Gospodična Burke, ljubezen moža s krinko pomeni pogubo.* Mlada deklica krčevito stiska roki na valujoče prsi. «Ce je tudi tako,* šepečejo njene ustnice neslišno, «za srečo, da bi smela biti njegova, se rada odpovem pokoju po smrti. Njemu enakega ni na celem širnem svetu.* Dan seveda ni razumel njenih besed. Otožno gleda j Maggijo, ki jo tako iskreno ljubi, ki pa ne mara nič slišati o njegovi ljubezni. Maggija se sedaj zopet obrne k Dami. (Dalje prihodnjič.) Zabavni kotiček. Ubogala jo. Mlado dekle, ki se je hotelo posvetiti gleda* lišču, je pri prvem nastopu sredi govora obtičalo. Ravnatelj ji je ves razkačen za kulisami po-šepnil: «Zbrbrajte nekaj na pamet in izginite!* Bodoča igralka se je poklonila občinstvu rekoč: «Zbrbram nekaj na pamet in izginem.> Očetov nasvet. «Hčerke, skrajni čas je, da si preskrbite može. Od vas, sinovi, pti pričakujem, da ne bo nobeden tako neumen, da bi se ženil.> Stara riba. Ožbovt pride v' gostilno in si naroči postrv. Čez nekaj časa opazi natakar, da Ožbovt živahno govori z ribo. Gostje se spogledujejo in slednjič pristopi gostilničar in vpraša Ožbovta: «Kaj pa tako govorite z ribo?> ,Dober dan, riba1, sem rekel, ,odkod pa prideš?* ,Iz Savinje,* odgovori riba. ,Kaj pa je novega ob Savinji?* jo zopet vprašam. ,Kaj me to vprašate? V tej gostilni sem že mesee dni.‘» Dvomi o njegovem junaStvu. Miha: «Ti se bojiš, da se bom vrnil brez konja ?» Matija: «Ne, ne, baš nasprotno. Bojim se, da se bo vrnil konj brez tebe ...» 11» Ne bo nič. Mož in žena stojita pred trgovino klobukov. Gašper: «Ni mogoče!* Melhijor: «I?es, res! Veš, žena me je presenetila z brhko deklico ...» Ix otrokovih ust. Mihec: «Mati, zatisnite malo oči.s> Stara mati: «Zakaj?» Mihec: «Ker atek pravi, da bomo dobili mnogo ! denarja, kadar zatisnete oči.» Prevelika vnema. Trgovec sliši svojega pomočnika, ki prijazno reče dami: «Ne, tega pa že dolgo nimamo. Ves jezen pogleda pomočnika in pristopi k dami: «Oprostite, gospa, to je pomota. Takoj vam bom pokazal, kar želite.s Dama ga začudeno pogleda, se zasmeje, nato pa odide. «Po čem vas je spraševala gospa ?» «E, govorila sva o solncu in sem samo potrdil, ( da ga že dolgo ni.. .> Birmanska prodaja J0K0“ čevljev za botrice, botre in birmance po globoko znižanih cenah se bo vršila ves teden! Za Binkošti vsem ,,DOKO“ čevlje! Trgovina „DOKO“ Iv. Čarman Prešernova ulica št. 9, dvorišče. Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič)■