Poštnina plačana t gotovini Leto XIX., št. 179 LJubljana, četrtek 4. avgusta 19$8 Cena 1 Din Upravniätvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3134, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Se!er>-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova »lica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJtrtv ljana št. 11.842, Praga čisk» 78.180, Wien št 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg ét 7. telefon fit 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Med Rusi in Japonci Na Daljnem vzhodu se je zopet enkrat ognjišče napetosti preselilo na mejo sovjetske Rusije, tjakaj, kjer se stikajo meje Rusije, japonske Koreje in v bistvu tudi japonske Mandžurije. Nič ni to nenavadnega za Daljni vznod, saj so tam incidenti obmejnega značaja' tako rekoč na dnevnem redu-Prav tako navadno je tudi, da se 12 takega -incidenta razvije diplomatska napetost med Rusijo in Japonsko, pa da gredo sirom sveta vesti o novi vojni nevarnosti v vzhodni Aziji. Mejni konflikt, ki se je pripetil pri Cangkunfengu potem takem ne pomeni izrednosti. Spada v serijo podobnih dogodkov, ki se tu dogajajo, odkalovene v Beogradu,« naj odgovore s sličnimi demonstracijami proti dr. Mačku, ko bo prišel v Beograd. »Samouprava« izjavlja, da je letak falzifikat in čisto navadna provokacija. Dveletnica Metaxovega režima Danes bodo obhajali v Grčiji dveletnica novega Metaxasovega režima. Dne 4. avgusta 1936 je general Metaxas, ki je že takrat bil predsednik vlade, z odobritvijo kralja Jurija suspendiral nekatere določbe grške ustave, razpustil parlament in vso državno oblast osredotočil v svojih rokah. Utemeljil je ta svoj korak s tem. da srdite notranje borbe in zaslepljeno strankarstvo ne le onemogočajo normalni napredek c'ržave, temveč zidati zaradi naraščajoče komunistične propagande ogražajo sam njen obstoj. Od daleč se da težko presoditi uspeh dveletnega vladanja novega režima z avtoritarnim značajem. Dejstvo je, da se v tem času ni sli- i šalo več toliko o medsebojnih spopadih in | »Obzor« razpravlja o akciji dr. Mirka Košutiča in prijateljev za osnovanje nove, ekstremne hrvatske nacionalistične stranke. Po »Obzorovih« informacijah je inž. Mirko Košutič, ki je znan kot star fran-kovec, a tudi po svojih zvezah z gotovimi odličnimi beograjskimi političnimi krogi, že izdelal program svoje stranke. Pripravljeno ima baje tudi že deklaracijo, v kateri hoče pojasniti javnosti svoje poglede na pereča politična vprašanja. Sedaj zbirajo podpise za to deklaracijo. Glavno jedro deklaracije je kritika dosedanje politike dr. Mačka in dokazovanje potrebe po »aktivni hrvatski politiki«. »Obzor« končno še napoveduje ,da bodo ljudje okrog dr. Mirka Košutiča, ki ga ne gr,e zamenjati s podpredsednikom HSS inž. Avgustom Košutičem, stopili pred javnost še ta mesec. Takih in sličnih informacij so prinesli »Obzor« in drugi hrvatski listi, ki bi tudi radi sedeli hkrati na več stolih, v zadnjem času že celo vrsto, in smo jih nekaj zabeležili že v »Jutru«. Glasila dr. Mačka so doslej o njih molčala, včeraj pa jim je »Hrvatski dnevnik« posvetil uvodnik, v katerem ostro obračunava s Košutičevo in drugimi sličnimi akcijami. O duševnih očetih teh akcij pravi, da »nobeden od njih ne pomeni prav ničesar v hrvatskem političnem življenju. Noben resni človek ne daje nikake važnosti njihovim »akcijam«, ki jih vodijo za zaprtimi vrati tn katerih cilji so prozorni.« O dr. Košutiču posebej pravi »Hrvatski dnevnik«, da s svojimi prijatelji res pripravlja nov politični tednik. Vodstvu HSS pa je zatrdil, da »Obzorove« informacije niso točne in da njegova akcija ni niti najmanj naperjena proti dr. Mačku in njegovi politila, temveč hoče služiti še večji strnitvi hrvatskih vrst. »Hrvatski dnevnik* pristavlja, da se bo šele pokazalo, kako nameravajo dr. Košutič in njegovi maloštevilni tovariši »krepiti« hrvatsko politiko. Dočim govori »Hrvatski dnevnik« o dr. Košutiču še dosti rezervirano, na koncu prav ostro obračunava s frankovskim glasilom »Nezavisnost«. O njem pravi: »Ta list se razdeljuje zastonj. Nočemo zaenkrat razpravljati odkod imajo ti ljudje denar, da list lahko brezplačno razpošiljajo. Kakor pa se list zastonj deli, tako je zastonj ves njegov trud, da bi zanesel razdor v hrvatske vrste. Dosedaj je njegovo pisanje rodilo le en žalosten sad: hrvatski dijak je dvignil roko na hrvatskega kmeta. Toda to je osamljen primer, ki bo ostal zabeležen v kriminalni kroniki.« Vojna moč češkoslovaške v nemški in angleški luči Nemška vojaška revija »Wehrkraft«, ki posveča že nekaj časa stalno pozornost češkoslovaški vojski, je objavila pred kratkim daljši članek o sedanji moči češkoslovaške armade. Članek podaja najprej geografsko in strateško sliko češkoslovaške republike, nato pa ugotavlja v zvezi s številom prebivalstva, da znaša število za orožje sposobnih državljanov v mirnem času poldrugi milijon, ki ga je pa v vojni mogoče povečati še za en milijon. Letno služi v kadru po 75.000 vojakov, pri čemer pa ni vštetih 50.000 mož rezerve. V mirnem času ima republika pod o:ožjem 150.000 vojakov, 10.000 oficirjev in okoli 20.000 podoficirjev. Vojna obveznost se začenja z 20. in neha s 50. letom starosti. V primeru vojne pa se ta starostna meja razširi na dobo od 17. do 60. leta. Revija pretresa nato češkoslovaška zavezništva in pripominja v tej zvezi: »Ne moremo še z gotovostjo oceniti, kako in v kakšni obliki bi se ta razna zavezništva izkazala v primeru vojne.a Vsekakor pa izraža revija močne dvome v učinkovitost češkoslovaških zavezništev. Svoja razmotri-vanja zaključuje z ugotovitvijo, da bi mogla Češkoslovaška postaviti v primeru vojne na bojne poljane 34 divizij. ★ Češkoslovaška vojna industrija je velesila, tako piše Anglež Jonathan Griffith v zborniku »The Fortnightly«, v katerem s Jubilej dveh kraljev Sofija, 3. avgusta, b. Tu so že začeli s pripravami na velike svečanosti, ki bodo ob priliki 201etnice nastopa vladanja carja Borisa dne 3. oktobra. Istega dne bodo Bolgari proslavili tudi 501etnico zgraditve prve bolgarske železnice z domačimi delavci in inženjerjL Tirana, 3. avgusta, b. Dne 1. septembra bo preteklo 10 let, odkar je bil kralj Zogu I. proglašen za albanskega vladarja. Jubilej bodo v vsej državi zelo svečano proslavili. Obisk jugoslovenskih parlamentarcev v Sofiji Sofija, 3. avg. d. Poleg drugih listov poroča tudi >Nova Kambana« iz Beograda, da bodo jugoslovenski parlamentarci s predsednikom narodne skupščine Stevanom Ci-ričem na čelu v kratkem oficielno obiskali Sofijo. To bo prvi obisk jugoslovenskih parlamentarcev v Sofiji po vojn'. V prvi polovici meseca avgusta bo skupina bolgarskih parlamentarcev s predsednikom sobranja Stojčem Mošanovom na čelu vrnila obisk jugoslovenskim parlamentarcem v Beogradu. i i i drugih izgredih. Tudi poskus upora na Kreti, insceniran pred par dnevi najbrž ravno zaradi bližajoče se dveletnice, se je izkazal le za epizodo brez resnega pomena. Grški listi podčrtavajo uspehe novega režima na gospodarskem in socialnem področju, a tudi v pogledu kulturnega napredka. Za nas v Jugoslaviji je bilo ob grškem prevratu najvažnejše vprašanje, kakšen pravec bo ubral novi režim v zunanji politiki. v tem pogledu lahko z zadovoljstvom konstatiramo, da ne le nd oslabil politike balkanskega sodelovanja in zlasti prijateljstva z Jugoslavijo, temveč jo je še poglobil. Mctaxasov režim je okrepil vezi s članicami Balkanske zveze, ki ji pripada tudi Grčija, in je ravno preteklo nedeljo dosegel nov velik uspeh s podpisom solunskega sporazuma, ki pomenja znatno Zbližanje Bolgarije z Balkansko zvezo in posebej tudi z Grčijo. Zaplenjeni listi in brošure »Službene novine« objavljajo odloke državnega tožilstva v Zagrebu, s katerimi je prepovedano razširjanje dnevnika »Hrvatske straže« z dne 28. julija, tednika »Seljač-kega doma« z dne 21. julija in letaka z naslovom: »Zakaj je začasno ustavljeno izdajanje »Naše budučnosti«, ter brošure »Poročilo za glavno letno skupščino Društva hrvatskih sodnikov, v Zagrebu 1. 1938.« Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz v našo državo in nazipečavanje brošure »Bunjevci«. ki jo je v madžarščini napisal in izdal dr. Jenö Mežnerič v Budimpešti. MaSa za uspeh Runcimanove misije Kakor poročajo češki listi iz Londona, je bila v nedeljo pred Rimclmanovim odhodom v Prago v cerkvi m. Trojice r Oo-wesu maša, katere se je udeležil tudi lord Runciman s svojo ženo. Pri maši je duhovnik Patierson molil za uspeh Runcimanove misije na češkoslovaškem s posebno željo, da bi mu uspelo zagotoviti mir v Evropi. StevrEkami potrjuje izjavo, ki jo je dne 14. marca tega leta dal o Češkoslovaški v spodnji zbornic' znani angleški politik Wm-ston Churchill, ko je dejal: »Nobenega dvoma ni, da ima Češkoslovaška dvakrat ali trikrat večjo vojsko kakor Anglija m da je nje-n vojni potencial enak kakor vojni potencial kake velesile.« Griffith navaja nato o češkoslovaški vojni industriji naslednje številke: Tvrdka Skoda zaposluje 40.000 delavcev v osmih tovarnah v raznih krajih države. Razen teh osem glavnih pa je še osem tvor-nic, ki izdelujejo sestavne dele letal, pet tvornic za izdelavo topov, ose*n za izdelavo pušk in strojnic, pet za eksplozivne snovi, pet za izdelavo tankov, sedem za izdelavo traktorjev, pet za izdelavo bojnih plinov in osem za izdelavo plinskih mask. Češkoslovaška vojna industrija ne zadošča samo vsem domačim potrebam, temveč izdeluje mnogo materiala tudi za izvoz. Letna produkcija letal znaša okoli tisoč. Tvornice orožja niso nacionalizirane, toda v nekaterih izmed njih ima država nad polovico akcij. Glede na izpostavljeni položaj nekaterih tvornic je država pravočasno poskrbela, da jih je premestila i% obmejnega ozemlja v notranjost m bolj proti vzhodu. Utrditev meje je prvovrstna. »Čehoslovaki so danes odlično pripravljeni na obrambo svojih mej in razpolagajo v ta namen x najboljšimi sredstvi.« zaključuje svoja izvajanja angleški novinar. čestitke patriarhu Gavrilu Peč 3. avgusta. AA. Ob priliki ustoliče-nja na prestol srbskih patriarhov je dobil patriarh Gavrilo čestitke od kraljevih namestnikov Radenka Stankovida in Ivana Peroviča, od predsednika vlade dr. Stojadinoviča, od banov, senatorjev m poslancev, od beograjskega župana ter drugih predstavnikov in prijateljev. Patriarh Gavrilo je na čestitke odgovoril s temile brzojavkami : Kraljevskemu namestniku Radenku Stam-koviču: »Prisrčna zahvala za čestitke in za lepe želje ob našem ustoličenju na prestol naših patriarhov. Pošiljamo Vam naš patriarhov blagoslov.« Kraljevskemu namestniku Ivu Peroviča: »Prisrčno se zahvaljujemo za čestitko in za tople želje ob priliki našega ustoliče-nja na prestol pcckih patriarhov.« Predsedniku vlade: »Najtopleje se zahvaljujemo za iskrene želje, ki ste nam jih izrekli v imenu kraljevske vlade ob priliki našega ustoličenja na staroslavni prestol srbskih patriarhov. Pošiljamo Vam iskren pozdrav m naš patriarhijski blagoslov.« Ladjedelnica v Senju pogorela Senj, 3. avgusta, o. V Senju je danes pogorela ladjedelnica. Požar je nastal v zgodnjih jutranjih urah,in se je radi hudega vetra z vso naglico razširil na vse objekte ladjedelnice ter je zajel tudi neko večjo jadrnico in dva velika čolna. Požar se je malone razširil tudi na klavnico m nekaj sosednih stanovanjskih hiš, gasilcem pa se je posrečilo ogenj omejiti na ladjedelnico. V eni uri so bili vsi objekti tvornice v plamenih. Požar je trajal ves dan. Do večera še niso mogli ugotoviti škode, ki jo je pozro-čiL Vojvodinski železniški problemi Sabatica, 3. avgusta, e. Na tuka^njem železniškem ravnateljstvu je bita včeraj konferenca o spremembi voznega reda, ki so se je udeležili poleg zastopnikov generalne in subotiške železniške direkcije tudi zastopniki trgovskih in industrijskih zbornic iz Novega Sada, Petnovgrada in Osjeka ter subotiškega trgovskega udruženja. Posamezni govorniki so pred. vsem naglašaH potrebo ,da »e na progi od Novega Sada do Stare Pazove zgradi še drugi tir, ker bo le tako mogoöe odpraviti vsakdanje zamude vlakov. Nadalje so zahtevati uvedbo nekaj novih vlakov in da se k vlakom, ki vozijo iz Novega Sada Sn Vinkov cev proti Kranjski gori, do Za-grefoa priključijo direktni vozovi tudi za Split. Končno so zahtevah zboljšanj^ prometa na lokalnih progah v vsej Vojvodini, Vremenska napoved Zemunska vremenska napwed: Delno oblačno s krajevnimi nevihtami v severozahodnih krajih, po večini jasno in toplo vreme v ostalih predelih. Dunajska: Pretežno jasno in vroče, morda nevihte. > JUTRO * št. 179« Četrtek, 4.YIH. 133S. Naši kraji in lfudje Po vpadu hladnega oceanskega zraka Močne nevihte z dežjem so pregnale neznosno vročino Ljubljana, 3. avgusta Po hudi vročini, ki je v drugi polovici julija pritisnila nad južno Evropo, v Podu-navju, južni Rusiji in na Poljskem, je vdrl prvega dne avgusta hladen morski zrak z Atlantika na celino. Kakor mogočen klin je prodiralo vlažno ciklon sko jedro nad Evropo, pred njim se je umikal segreti zrak in povzročil, da so se temperature v navedenih krajih še ponovno dvignile. Močno deževje je ohladilo ozračje povsod, kjer se je v prvih treh dneh velikega srpana raz-lezel atlantski vlažni zrak. Kraji, ki so posebno v našem kraškem zaledju Jadrana silno trpeli zaradi pomanjkanja vode. so težko čakali, da prodre deževje tudi do njih. Vročina se je medtem še stopnjevala in ko so dnevne temperature v deževnem pasu Evrope zlezle tudi podnevi na 20 in manj stopinj, so ob Jadranu in v Podunav-ju zabeležili 38° C v senci, na Poljskem 45° C na soncu, v Parizu 36° C v senci. Slovenija s srednjo Evropo je že vse tri dni avgusta v območju dežja in neviht. Na vsem obrobju vlažnega ciklonskega pa-sìu je vse te dni nebo nenavadno naelek-t.reno. V stiku dveh različno segretih zračnih plasti so se zaradi nagle ohladitve dolgotrajno razbeljenega ozračja vžigale strele in naznanjale pot prodirajočega vremen- skega prevrata Od Poljske do Podunavja, I do Bosne in Črne gore je že včeraj segla prednja fronta lokalnih neviht, za katerimi prodira oceanski hlad z dežjem. Ponoči kakor podnevi se vžigajo strele in trajalo bo precej časa preden se bo na jugovzhodu Evrope po neznosni vročini uravnovesilo ozračje. Znano je, da je v naših krajih običajno največ neviht v juliju. V Španiji se vžigajo strele najpogosteje že v maju, v južni Italiji in Grčiji šele v septembru, ko se vrača sonce na južno polovico zemlje. V poletjih pa, kadar je julijsko vreme stanovitno vroče in ostaja hladni morski zrak oaleč proč od suhega ozračja nad našimi širinami, se primeri, da dosežejo nevihte šele v avgustu svoj rekord. In ker je bilo letos ozračje v juliju v obilni meri segreto visoko pod nebo, se dogaja zdaj ob vpadu morskega zraka, da se vrste nevihte dan za dnem tudi ponoči. Deževje bo prineslo krajem na jugu, kjer je bila zemlja pod vročinskim valom že vsa izsušena, prepotrebne padavine, po neprijetni soparici in osveženem zraku pa bodo sedanjemu vremenskemu prevratu gotovo sledili še lepši letoviščarski dnevi avgustovega poletja. I roslava 20 letnice Jugoslavije MARIBORČANOM! Nagloma se bližajo dnevi našega narodnega tabora in velike proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. Vabimo vse Mariborčane brez razlike, da se pripravijo na veličastno proslavljanje naše države in s tem pokažejo, da so zvesti svoji državi in svojemu kralju. Trgovci, okrasite svoje izložbe, hišni posestniki, pripravite svoje zastave in okrase za svoja okna, da bo Maribor res prazničen! Vsi pa pripravimo svoja srca, katera naj ta dan vzklikajo veselja, da živimo v svobodni, srečni, mirni Jugoslaviji. PRIJAVE PRIHAJAJO Kakor smo zaprosili krajevne odbore, da nam naj s 1. avgustom pošljejo prijave. tako se je velika večina teh odborov točno ravnala po naših navodilih Nekateri pa niso poslali prijav, kakor smo želeli. Zato prosimo posebno tudi občinske krajevne odbore, odkoder se ne bodo vozili z vlakom v Maribor, da nam tudi ti odbori pošljejo točne prijave. Na podlagi sedanjih prijav moremo ugotoviti, da bo udeležba na taboru veličastna in da bodo sodelovali pri mariborski proslavi vsi kraji Slovenije po svojih zastopnikih. Ponavljamo, pošljite prijave, brez prijav ne moremo poslati izkaznic in znakov, brez izkaznic nimate četrtinske vožnje! RAZSTAVA Ker bo že prihodnjo soboto otvorjena razstava kulturne in narodnega razvoja Maribora in okolice, se vršijo sedaj na razstavnem prostoru zadnja dela, ki kažejo, da bo razstava edinstvena, kakršne nismo imeli še prilike videti v Mariboru. Priporočamo vsem, ki se zanimajo za kulturno delovanje severne meje, da si to razstavo zanesljivo ogledate. SKUPINE V SPREVODU Na razna vprašanja glede posameznih skupin v sprevodu javljamo, da je taborni odbor soglasno zaključil spored sprevoda in da ga ne bo mogel nič izpreminjati. Zato ne bo mogoče dati v sprevod takih skupin, katere se ne bodo prijavile pravočasno s prijavami, niti ne bo mogoče napravljati skupin posameznih krajev, pač pa bomo v teh dneh objavili točen seznam skupin in celotni spored sprevoda, kakor tudi zbirališča za sprevod. Prosimo, da sprejmete to pojasnilo namesto posameznih odgovorov na vsa ta vprašanja iz različnih krajev. IZKAZNICE IN ZNAKE MORAJO IMETI TUDI MARIBORČANI Da si morejo Mariborčani nabaviti izkaznice m znake, ker tudi oni brez njih ne bodo mogli na taborišče, jih je dal odbor v prodajo mariborskim papirnim trgovinam in trafikam. Vabimo Mariborčane, da si čimpreje nabavijo knjižice in znake. V3em krajevnim pripravljalnim odborom smo poslali takoj po točni prijavi izkazni- ce in znake, poleg pa priložili še nekaj več kakor so naročili. Tako se morate tudi še naknadno prijaviti pri krajevnem odboru za udeležbo. Zadnji teden prosimo vsa naročila kot nujna na telefonsko štev. 29—15. Z železniško direkcijo smo dogovorjeni, da bo odbor na podlagi prijav sestavil skupno število udeležbe, da bodo pa tudi krajevni odbori prijavili svojim domačim postajam število udeležencev in čas odhoda v Maribor ter vrnitve iz Maribora. Prosimo, da na to prijavo ne pozabite. Posebej vabimo danes na udeležbo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru naše narodne noše, ki naj bodo kakor živ cvet med zbranim narodom. Naša narodna meja bo prav posebno iskreno pozdravljala narodne noše, ker vemo, da bodo ravno narodne noše dale naši prireditvi narodni značaj. Pridite! Mnogo izprašujejo zaradi zbirališč, zaradi sporeda, sprevoda, zaradi voznega reda itd. Vsem sporočamo, da moremo vse to objaviti še le v nedeljskih listih, ker bomo še le do takrat imeli vsaj približno število vseh udeležencev v pregledu. Prosimo zato, da počakate na odgovor v nedeljskih listih. Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. Ob grobu idealne Sokolice Ptuj, 3. avgusta. Spet je iztrgan iz vrst ptujskega Sokola dragocen cvet. Umrla je upov in idealov polna 191etna maturantka gdčna. Palmira Semrekarjeva. Zahrbtna bolezen jo je 30. julija iztrgala iz srede vseh tistih, ki so jo ljubili in spoštovali. Ko je ležala v mrtvašnici na mrtvaškem odru, vsa zasuta s cvetjem, ji je izkazovala poslednjo čast častna straža Sokolov. V ponedeljek smo jo spremili na njeni zadnji poti. Poleg globoko užaloščenih staršev in sorodnikov so korakali ob in za krsto Sokoli v krojih, udeležilo pa se je pogreba tudi mnogo gg. profesorjev gimnazije, člani skavtske organizacije in velika množica občinstva. Ob grobu se je od mladenke s pretresljivimi besedami poslovil katehet na gimnaziji g. prot Cajnkar, ki je opravil ob asistenci g. kaplana pogrebni obred. V imenu Sokola ji je izrekla ganljivo slovo s. Presnikova in sokolski prapor, katerega se je Palmira z vsem srcem oklepala, se je trikrat sklonil nad njeno krsto. Pokojna Palmira je bila hčerka ugledne rodbine drž. cestnega nadzornika g Fra-nja Semrekarja. Ze v 7. gimnaziji se je je lotila zahrbtna bolezen m skrbni starši so jo poslali v zdravilišče na Vurberg. Ko se ji je zdravje zboljšalo, je v svoji preveliki marljivosti začela spet. obiskovati šolo ter napravila vse izpite. Kmalu pa je bolezen začela še z večjo silo razjedati njena mlada pljuča m spet je hodila od zdravilišča do zdravilišča. Kot So-kolica je bila izredno delavna, saj ni manjkala pri nobenem nastopu, kot dijakinja pa zelo marljiva. Še zadnje tedne pred smrtjo, ko so ji lica zažarela v goljufivem žaru, se je pripravljala, da bi v jeseni delala maturo. Palmiri. ki jo bo ptujski Sokol ohranil v častnem spominu, lahek večni sen, rodbini pa iskreno sožalje. Rekorden poset na Veliki planini Kamnik, 3. avgusta Tisti, ki so pričakovali, da bo blagoslovitev kapelice na Veliki planini združena s planinskim praznikom, privabila mnogo turistov, so bili prijetno iznenadeni. Prišlo jih je več, kakor pa bi kdo pričakoval. Po skromni cenitvi jih je bilo 2000, mnogi pa trdijo, da še več. Toliko ljudi se naenkrat še nikoli ni zbralo na tej naši največji planini, niti ob otvoritvi turistovskega doma, niti ob kakšni drugi priliki. že prejšnji dan so romale velike trume po poti proti Sv. Primožu. Na kamniške avtobuse, ki vozijo do Stahovice, je bil velik naval. Vse pastirske koče so bile zasedene, turistovski dom nabito poln. Ljudje niso dobili najmanjšega prostorčka, čeprav je na Veliki. Mali in Goiški planini okrog 130 pastirskih koč. Ostali so celo noč na prostem, prižigali kresove in kurili ognje ter posedali okrog njih. To je bilo pravo planinsko taborenje. ki ga je poživljala pesem in veseli vrisk vedno novih turistov, ki so vso noč prihajali, da covečajo število udeležencev planinskega slavja. Ziutraj je prihitelo prebivalstvo vseh oko liških vas:. Ob 10. je škof g. dr. Rožman z lepim planinskim govorom poudaril pomen praznika in po službi božji, pri kateri so ubrano prepevali pevci iz Stranj in okoliških vasi. blagoslovil novo kapelico. Cerkvenemu obredu je prisostvovalo večje število predstavnikov SPD in našega plani-narstva. Vreme je bilo dopoldne prireditvi zelo naklonjeno, popoldne pa je pričel rositi dež. ki pa ni mogel pokvariti veselega razpoloženja. Okrog turistovskeea doma se je razvila neprisiljena planinska zabava, ki je trajala vse do večera. Svojevrsten jubilej Ljubljana, 3. avgusta. Odkar uporabljajo kirurgi transfuzijo krvi, se jih je že mnogo odločilo za poklic krvodajalca. Kaj je plemenitejšega, ko s svojo krvjo pomagati bilžnjemu, ki •mu že ugaša življenje! Drugod po svetu, koder še poznajo dobroto in morda celo bogastvo, si marsikateri krvodajalcev utegne s svojim poslom ustvariti poklicu primerno življenje, pri nas pa ni, da bi o tem razpravljali. V Beogradu in Zagrebu še nekako gre: tam plačujejo krvodajalcu za vsak primer, ko žrtvuje od 550—750 gr krvi po 500 dinarjev in ga še tri tedne hranijo, da se dodobra opomore. V Ljubljani je nagrada le polovična, pa še od teh ubogih 250 dinarjev odtegnejo za kolke. O kaki brezplačni hrani seveda ni govora in naj si mož, ki je pravkar oddal do tričetrt litra svoje krvi, s temi pičlimi dinarji skuša okrepiti organizem kakor ve in zna. Vsekakor je mesec dni zaradi izgube krvi sam rekonvalescent, ki bi bil vsaj ta čas potreben prave in izdatne hrane. Kaj čuda, da jih večina s prvo priliko, ki se jim ponudi, zapusti ta poklic in prime zopet za delo, makar še tako naporno. V naših razmerah je poklic krvodajalca grenke j ši od kateregakoli. Prav zato je že več ko običajni dnevni dogodek jubilej, ki ga je dosegel Jakob Lovrec od Sv. Lovrenca v Slovenskih goricah. Pred nekaj dnevi je petdesetič žrtvoval svojo kri. V treh letih je dal sku- paj nad 30 Htrov krvi in tako reffl življenje mnogim bolnikom, la so bili že ▼ obupnih položajih. Seveda je to stalno oddajanje krvi Lovreca izčrpalo, da za težje delo nikakor ne bo več sposoben. S zaslužkom od svoje krvi, na katerega je navezan že od L 1935., ko so mu jo prvikrat odvzeli, se niti toliko hraniti ne more, da bi se po vsakokratni transfuziji po- šteno opomogeL Kaj žalostno spričevalo naših razmer, da je Lovrec v vseh petdesetih primerih, ko so mu odvzeli kri, le enkrat samkrat prejel od bolnika 25 dinarjev nagrade In še ta dobrotnik je bil ubog delavec z veliko družino ... Dopoldne se je zglasil v uredništvu Lovrec sam in nam pokazal številne križne ureze na lakteh in mečeh. Rane, ki še ne bodo zaceljene, ko bo Lovrec moral živeti od usmiljenja. Morda bi se med dobrimi ljudmi oglasil kdo, ki bi se Jakoba Lovreca spomnil vsaj za njegov samarianski jubilej. Slovesna otvoritev koče pod Kopo V nedeljo 7. t. m. to na Pungartu slovesna otvoritev nove koče pod Kopo, ki jo je zgradila marljiva mislinjska podružnica SPD v Slovenjem Gradcu. Na predvečer slavnostnega dneva bo pred kočo fcradicio-nelno kresovanje. V nedeljo ob 11. bo blagoslovitev nove kapelice in sv. maša nakar bo po govorih slovesno otvorjena nova koča. po otvoritvi pa veliko planinsko rajanje z godbo in petjem. Vlakovne zveze s Celjem ln Mariborom so zelo ugodne in zato upamo, da se bo prebivalstvo v čim večjem številu udeležilo tega našega planinskega slavja ln s svojim prihodom dalo pruznanje neumornemu m nesebičnemu delovanju vrlih slovenjgra-škib planincev. Dostop je najlepši s postaje Dovže na progi Dravograd—Celje. Boj proti jetiki v Kamniku V kamniškem protituberkuloznem dispanzerju, ki posluje pod vodstvom zdravnika dr. Puclja, je bilo od otvoritve do danes 2993 pregledov, med katerimi Je zdravnik ugotovil 65 primerov odprte pljučne tuberkuloze, od teh 37 moških in 28 žensk v starosti od 7 do 67 let. Bolniki so bih v 58°/o primerov iz delavskih družin. Bivališča teh bolnikov so bila po večini vlažna in zanemarjena. V dispanzerju je bilo nadalje 507 pregledov izmečka, 911 tuberkuloznih reakcij, 1879 krvnih preiskav, 210 umetnih pneumotorak-sov, 345 zdravniških posvetov itd. Iz dispanzerjeve zaloge je bilo izdanih za 1250 din zdravil, in razdeljenih 1261 litrov mleka ter 1886 din v podporah. Z nakazili za razna živila je dispanzer izdal lepo vsoto 28.164 din. Od tega je prispevala tovarna Remec na Duplici za podpore svojih bolnih delavcev in njihovih družin 14.150 din, kar naj bo vzgled in posnemanje tudi drugim industrijskim podjetjem. Zaščitna sestra je napravila na domovih bolnikov 827 obiskov. Vse te številke nam pričajo o uspešnem delu dispan zerja in Protituberkulozne lige, ki je v zimskih mesecih tudi organizirala mlečno akcijo na osnovni šoli in preskrbela vsak dan 80 slabotnim učencem toplo mleko v oki-epčilo. Dolžnost naše javnosti je, da po svojih močeh podpira dispanzer in pomaga ublažiti težko socialno zlo, ki z vso težo pritiska na naš industrijski Kamnik. Proslava 15 letnice RK v Rogaški Slatini Občinski odbor društva Rdečega križa v Rogaški Slatini je proslavil v nedeljo 31. julija svojo petnajstletnico. Ob tej priliki je priredil cvetlični dan, ki sta ga organizirala ga. Gračnarjeva in gdč. Ahtikova. Zvečer pa je bila v Zdraviliškem domu slavnostna akademija, ki so jo posetili gostje v prav lepem številu. Proslave 151etnice so se udeležili tudi gg. dr. Fettich in nadsvet-nik Skalar za banovinski odbor RK v Ljub- ZATO KER JE BONBON ODLIČEN GA MNOGI POTVARJAJO. Pazite in odklanjajte POTVORBE ljani in gg. vladni svetnik dr. Vidic ter poslanec dr. Jančič kot zastopnika glavnega odbora RK v Beogradu. Med akademijo je v imenu glavnega odbora izročil L podpredsednik banov. RK g. dr. Fettich nekaterim zaslužnim odbornikom RK odlikovanja glavnega odbora. Z zlato medaljo je bil odlikovan predsednik g. Stanko šentjurc, s srebrno pa gg. podpredsednik Miloš Verk, tajnik Albin Pod-javoršek in blagajnik Rudolf Predan. Našteti gg. delegatje so imeli krasne nagovore o ciljih RK. Slavnostno predavanje pa je imel g. prof. Teodorovič, pravoslavni duhovnik iz Vukovara. Program so izpopolnili še gdč. Ahtikova z recitacijami, violinist g. prof. Taras Poljanec iz Maribora in veliki zdraviliški orkester pod taktirko g. ka-pelnika Neffata. Lep večer, poln notranje resnobe, bo ostal številnim gostom in domačinom v prav lepem spominu. Vsem, Id so kakorkoli pripomogli do lepe slovesnosti, najlepša hvala! Jože Preklet za zapahi Jože Preklet je prišel v roke pravice. Nad leto dni se je spretno izmikal orožnikom. končno pa ga je le zasačila orožni-ška patrola iz Kamnika vprav na meji kamniške občine v bližini gostilne pri »Zlati kaplji«. Hotel jo je mahniti proti romantični Tuhinjski dolini, pa je imel smolo. Ko je zaslišal poziv orožnikov in videl, da ne more pobegniti, je dvignil roke in se skesano dal ukleniti ter odvesti v kamniške zapore. Kdo je Jože Preklet? Korenjak iz občine Kamniške Bistrice, večni romar po prelepih vaseh pod Kamniškimi planinami, po poklicu vlomilec in tat. Ta strast se ga drži že od mladosti. Močan je, da bi lahko hlode nosil v planine, pa ne mara za pošteno delo. Rajši obiskuje samotne kmetije po obronkih planin in odnese, kar mu pride pod roke. Včasih pride po svojih vlomilskih poslih tudi v dolino, vendar se pa rajši drži planin, ker je tam bolj varen pred zasledovanjem. Vse ukradeno blago zna prav dobro spraviti v denar. Ima vedno zanesljive odjemalce, splošno se ga pa prebivalstvo pod planinami boji in mnogi mu iz strahu pred maščevanjem nudijo zavetišče. Ljudje mu pravijo »Boštjanov Jože« ali pa »avstrijski Jože«. Star je 35 let, od katerih jih je že nekaj presedel v zaporih. Lani so mu v Ljubljani krojili pravdo. Kakor bi prebiral jagode na molku, tako je našteval vlom za vlomom. Zaradi raznih olajševalnih okoinosti je dobil samo pol leta strogega zapora, komaj pa je prišel v zlato svobodo, je spet krenil na stara pota. Orožnikom je gladko priznal 7 vlomov, ki jih je izvršil v Sovinji peči, Palo-vičah, Županjih njivah, na Vrhpolju in v Samotnem mlinu. Najbrž ima na vesti še več grehov. Včasih je na zimo prav rad obiskal pastirske koče po Veliki planini, ki so jih turisti pripravili za smuško sezono in oskrbeli z odejami in živežem. Pri lenfvem črevesja in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna »Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz-Jfosefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. Ogl. reg S. br. ti 485-35 Uspehi nase notranje kolonizacije Plodna Metohija bo gosto poseljena žitnica stare RaSke Ves srednji vek in do velike svetovne vojne so bile zemlje Balkana sila nemirne. Ne le neprestane vojne in boji za svobodo, temveč tudi beg pred mržnjo osvajalcev, pomanjkanje hrane na revni zemlji in jesenska selitev pastirskih plemen z mrzlih gorä v toplejše doline je bila vzrok, da so menjavali rodovi neprestano svoja bivališča. Prebivalci notranjebalkanskih prirodnih enot so se zatekli daleč v Po-savje in Podunavje, celo na Ptujskem in Dravskem polju nahajamo njihove sledove, iz Banata so se nekatere družine srbskih izseljencev odpravile na daljno pot v Rusijo. Ce bi tedaj pogledali na karto, ki prikazuje priseljenost davnih rodov iz nekdanjih bivališč v kraje, kjer domu-jejo dandanes njihovi potomci, bi našli veliko pomešanost v stari notranji kolonizaciji Jugoslavije. Kolonizacijsko gibanje se v naši domovini nadaljuje tudi po vojni. Tu m tam uspešno, drugod le z velikimi težavami se krčijo pusti predeli in človeški kulturni proizvodnji se pridružujejo nove ploskve rodovitne zemlje. Mnogo je še grude, ki jo je treba ugrabiti divjini, na starih puščobnih tleh so pa posebno v Vojvodini, Južni Srbiji, na Kosovem in v Metohiji nastale nove vasi priseljencev. Stara metohijska oblast spada med one prirodne enote Balkana, ki imajo blažjo klimo. V zaščitenih krajih te kotline uspeva vinska trta, kostanji, orehi in dru- go južno sadje. Poleg drugih žitaric tvori paprika važen del ljudske prehrane, na južni in zapadni strani planine Rosulije, med Pečjo in Rožajem so najbogatejši, naj sočne j ši pašniki na vsem Balkanu.^ Tod je vodila že od nekdaj selitvena pot črnogorskih in malisorskih pastirjev v plodne ravnine Metohije, Kosova in Tetova. V srednjem veku je bila Metohija že zelo gosto poseljena. Po veliki selitvi Srbov pod vodstvom pečkega patriarha v Banat, se je prebivalstvo Metohije zelo zredčilo. Drevje, grmovje in bičevje je preraslo razdrapana pota, razvaline zapuščenih vasi in cerkva Po balkanski vojni, ko je Peč obenem z Metohijo pripadla Črni gori, so se selili v ravnino kršni prebivalci Durmitorja. Prišli so v kotlino v nadi, da bodo tamkaj našli mnogo plodne zemlje, naleteli so pa ponekod na neprehodne gozdove. Z velikim naporom so krčili svet in si postavili daleč vsaksebi skromne domove. Zapustili so borne gore, ki jim niso mogle dati dovolj kruha, v novi domovini je sredi sovražnih arnavt-skih sosedov mnoge zajela zavratna smrt. Svetovna vojna je nadaljnjo kolonizacijo Metohije preprečila. Več izseljencev se je v strahu pred avstrijsko maščevalnostjo vrnilo v Črno goro. Po strmih klancih in soteskah so se umaknili v gore, razočarani nad vsem, kar so doživeli. Po svetovni vojni se je sprožil pravi naval izseljevanja iz Črne gore v Meto- hijo. Pod spretnim vodstvom se bo dala zemlja kultivirati v plodno žitnico Črne gore. Na diluvialnih tleh so namreč na debelo nasute aluvialne ledniške naplavine, ki so v tisočletjih stvorile humus in črno glino. Država je že 1. 1919. ustanovila v Peči agrarno poverjeništvo za razdelitev zemlje med izseljence po pravični potrebi in številu članov družin. Gozdovi so se stalno krčili, plodne njive širile. Za namakanje suhe zemlje so izkopali kanale, med njimi zajema prekop blizu Dečan Dečansko Bistrico in jo odvaja med polji po ravnini. Pred šestimi leti so izkopali velik kanal pri Peči in zajeli tamošnjo Bistrico, ki se po betonskih ceveh in prekopih odvaja po Metohiji. V strmejših legah, kjer je do vode daleč vstran in naselitev dražja, je prevzela država stroške za postavitev hišic. Niso ti domovi iz bog ve kako dobrega gradbenega materiala in marsikje so se že porušili. v vsaki vasici so izkopali vodnjake, hišice imajo po dve sobi, kuhinjo in predsobo. Tako je vstalo v Metohiji po osvoboje-nju novo življenje. Turški age so se kolonizaciji dolgo upirali in niso pustili, da bi se njihova obsežna zemljišča razdelila med priseljence. Ker niso uspeli, so dolgo hu j skali in podkupovali arnavtske komite na roparske napade kolonistov. Tudi staroselci so postrani gledali uspehe prišle-cev in prva leta je bilo med njimi mnogo krvnih obračunavanj. Toda kolonisti so zmagali, danes je Metohija mirna zemlja, po kateri lahko potuješ brez nevarnosti za življenje. Ob veliki državni cesti, ki vodi iz Peči v Kosovsko Mitrovico, je zrasla vrsta novih naselbin. Med starejšimi je eno naj-lejših črnogorska vas Vitomirica z okrog 300 hišami. Dva kilometra od Peči stoje prve hiše tega tipično obcestnega naselja, ki se vleče 5 km daleč. Med vinogradi in lepimi sadovnjaki stoje lične hišice, sredi vasi je nova osnovna šola in cerkev, ki so ju kolonisti postavili iz lastnih sredstev. Nad 40 dijakov obiskuje peš gimnazijo v Peči; vsak dan premerijo nad 10 km poti. Naslednje naselje, nedaleč Vitomirice, je Banja, ki slovi po topli zdravilni kopeli Ilici. Sem prihajajo na revmatično zdravljenje tisoči iz Črne gore in ko bo kopališče modernizirano, bo Metohija pridobila na tujskem prometu. Nova vas Dobruša ima tudi šolo, naslednji kraj Djurakovac je ob cesti oddaljen že 17 km od Peci. Okrog hiš so vrtovi z najpotrebnejšo zelenjavo, polja in travniki so daleč od vasi. Lepo skupino novih bivališč tvorijo naselja Vrela, Radavec, Orno Brdo in Lju-bova, ki štejejo okrog 250 črnogorskih hiš. Blizu Vrel so razvaline srednjeveškega samostana Studenice. Večje kolonije so zrasle tudi ob cesti Peč—Djakovica. Na gosto zgrnjene hišice vasi Zagrmlje čepe tik pod znožjem visokih Prokletij, nedaleč odtod so Ravvici, mak) dalje Kruševo. Na vzpetinah, kjer so zrasli domovi z državno pomočjo, se posebno širijo občine Zlokučane in Budisavci. Naselje Jošamca ima nad 50 novih hiš, ki so nastale v soseščini starih domov in cerkve sv. Spasa. Nad istoimeno staro vasjo stoji naselje Jagoda, nad vasjo Bakaja pa nove hišice kolonije Aleksandrovo. V krajih Drenov-čiči in Klina se je starim hišam pridružilo 40 novih domov. Blizu Rakoše ima kolonija Verici novo šolo, črnogorski, sr-bijanski in hercegovski priseljenci žive tod na majhnem prostoru v bratski slogi in razumevanju. 2i vi j en je metohijskih kolonistov ni brez težav. Zemljo obdelavajo na preprost način, vsaka hišica redi eno ali več živin-čet. Zemljo obdelujejo po večini z moti-kami ali rovnicami, redki premorejo lesen plug, železno oralo le najpremožnejši. Sosed pomaga sosedu pri obdelovanju, so zadruge, ki imajo po 50 članov v družinL Hranijo se prilično slabo, vendar so srečni, da imajo svoj kruh in streho nad glavo. V zgodnji zimi jim primanjka hrane; nakupiti morajo koruze. Pšenico hranijo v kaščah le imovitejši, oblačijo se revno, izkupiček za jajca, maslo, sir, kajmak, mleko in drugo blago, ki ga donašajo na trg v Peci, zadostuje komaj za najpotrebnejše pri hišL Od nove železnice Priština—Peč si obetajo večjega zaslužka in blagostanja Takšna je Metohija v prerojenih razmerah Plodne je tod zemlja kakor v Vojvodini, manjka pa ljudem gmotnih sredstev in gospodarske izobrazbe, ki je kmete v Podunavju postavila tako zgodaj na noge. Železnica bo razširila obzorje poljedelcev Metohije in prinesla v zemljo stare Raške novih podvige*. Tedaj bo postala ravnina ob Peči žitnica za IC91M planinski svet v okofici, novi rodovi bodo našli na.njej dovolj prostora m življenje. — X^vCL * Domače vesli * Novinarji posetijo Maribor. V pravil- . nem razumevanju velikega pomena priredi, j tev v Mariboru ob 201etnici Jugoslavije so člani ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega ndruženja že na svojem zadnjem občnem zboru sklenili, da obiščejo v večjem številu Maribor med pomembnimi prireditvami. K obisku so povabili tudi tovariše iz drugih sekcij in da se da novinarskemu poeetu še večji poudarek je tudi aentralna uprava JNU določila Maribor za sedež svoje seje. Novinarski poset bo v nedeljo 7. t. m. ob 10. dopoldne bo v mestni posvetovalnici novinarski sestanek, katerega se udeleže tudi predstavniki mariborske občine in Mariborskega tedna, pol ure pozneje pa bo tam seja centralne uprave JNU. Po seji si bodo novinarji ogledali oddelke Mariborskega tedna iin jubilejne ras-slave, prisostvovali pa bodo tudi letalski prireditvi na Teznem ter mimogrede obiskali Mariborski otok. éééerjo: i^pekutete 8 'paradižniki Dober tek J * Cestna razstava v Mariboru. Naša «e verna meja potrebuje za svoj gospodarski procvit in svojo varnost urejeno in zgrajeno cestno omrežje. Zlasti v bližini držav, ki imajo najmodernejše ceste, zahteva ugled naše države, da obmejne ceste modernizira in zgradi nove tako, da ne bo po 20 letih skupne narodne države važnih obmejnih krajev, ki še vedno nimajo cestne zveze v svojo lastno domovino. Prometno-cestni problem naše severne meje je zelo raznovrsten in mora postati preclmet zanimanja javnosti v celi naši državi. Društvo za ceste v Ljubljani je na svoji razstavi na letošnjem ljubljanskem velesejmu nazorno prikazalo stanje in potrebe cest in cestnega prometa na naši severni meji. V okviru Mariborskega tedna pa Društvo za ceste priredi cestno razstavo, ki ne bo kopija in reprodukcija ljubljanske razstave, temveč bo prinesla nov prikaz in podrobnejši pregled obmejnega cestnega vprašanja. Celokupna naša javnost, ki z veliko pozornostjo zasleduje potrebe naših obmejnih krajev, bo to hvalevredno zamisel in trud Društva za ceste pozdravila z željo, da bi to propagandino delovanje doprineslo k čim boljši in hitrejši rešitvi cestnega vprašanja na naši severni meji. ♦ Miletičev spomenik v Novem Sadu. Poročala smo že, da je odbor Matice Srbske v Novem Sadu uvedel akcijo, da bi dobil zaslužni narodni voditelj Svetozar Miletič v Novem Sadu dostojen spomenik. Te dni je odbor Matice Srbske o tej zadevi razpravljal na svoji seji in sklenjeno je bilo, naj se postavi spomenik pred mestno hišo na Trgu osvobojenja. Delo bo poverjeno Ivanu Meštroviču in te dni se bo z mojstrom v Zagrebu sestal predsednik Matice Srbske dr. Moč. Potrebna denarna sredstva za spomenik se že zbirajo in so stroški velikega spomenika preračunani na 2 milijona. Koža Be Vam ne lupi, če uporabljate pri solnčen^u Tschamöa Fii. Drogerlja Gregorio dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova al. 5. * Bivši pomočnik ministra za narodno zdravje je umrl. V Beogradu je umrl v 63. letu starosti dr. Sima Petrovič, upokojeni pomočnik ministra za narodno zdravje in rezervni sanitetni podpolkovnik. Rojen v Pirotu, je Petrovič dovršil gimnazijo v Beosrradu. medicinske študije pa na Dunaju, odkoder se je vrnil domov in tam otvoril svojo ordinacijo. Med vojnami se je udej-etvoval kot vojaški zdravnik in na Krfu je organiziral taborišče za rekonvalescente. Po osvobojenju je postal načelnik invalidskega oddelka pri ministrstvu za narodno zdravje in v Beogradu je bil pod njegovim vodstvom urejen ortopedski zavod. Kot pomočnik ministra za narodno zdravje je bil upokojen leta 1926. Pokojni dr. Petrovič je bil znan tudi kot strokovni pisatelj. Njegove razprave so izhajale v raznih revijah, pisal pa je tudi poljudne članke v dnevnikih. S svojimi članki je mnogo pripomogel k razvoju in slovesu kopališča in zdravilišča Ko. viljače. * Polovična voznina je odobrena udeležencem skupščine Matice slovaške in slc-vaške narodne svečanosti, ki bodo v Bač-kem Petrovcu 7. in 8. t. m. Popust velja od 3. do 12. t. m. • Pri zaprtju m motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. • Popravek. Tistarski škrat se je vrinil v izkaz Ciril Metodove družbe, objavljen v našem listu 31. julija. Prispevek moške podr. Celje in ženske podr. Celje znaša za vsako ne 421 din. ampak za vsako pravilno I.421 din. ♦ Prošnja za odgovor. Vsa društva, ki so prejela od Unije za zaščito dece program II. balkanskega kongresa in vprašalne pole za razstavo o priliki tega kongresa, vljudno prosimo, da upoštevajo navedeni rok (10. t. m.) in da do tega časa sigurno vrnejo vprašalne pole izpolnjene. Za vsa eventualna pojasnila se je obrniti na JugosLo-vensko unijo za zaščito dece v Ljubljani, Gosiposvetska 2/II, telefon 40-31. Uradne ure od 8. do 12. • Vpisovanje v Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru je dnevno od 10. do 12. v Solfiki pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internal ♦ Protituberkuloini dispanzer v Brežicah je prejel rentgenski aparat, ki mu ga je popolnoma iz lastnih sredstev nabavila in dala v uporabo Proti tuberkulozna zveza v Ljubljani. Zato se imenovani zven, ki tako dejansko oživlja postavljeni si program najlepše zahvaljuje krajevna protitu-jKrWnrmn Ito g ftjBmiw ~ Qdhqft • Želite spoznati Rim in Firenze? Prijavite se za izlet, ki bo od 3—8. sept. v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon. tel 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! ♦ Uvedba brzojavne in telefonske službe pri pošti Stahovica. Ihne 23. Julija je bila pri pošti Stahovica uvedena brzojavna in telefonska služba. • Na anketi o voznem redu, o kateri smo včeraj poročali, se je ravnatelj »Putnika« zavzel za pojačanje prometa v zimski sezoni s turističnimi vlaki in sezonskim brzo-vlakom, ne pa za to, da bi se zimski vozni red začel s 15. decembrom, kakor je stalo po tiskovni pomoti v članku. Zimski vozni red že italk traja od 15. decembra do 15. aprila in predlagano je bilo, naj bi se promet v tej dobi povečal. * Tovarišice maturantke drž. žen. učiteljišča v Mariboru iz leta 1928. sestanemo ee 10. t. m. v kavami > As torij e« ob 18. uri. A. Ž. * Nova zdravstvena ustanova na Psunju. Na najlepšem mestu Psunj gore pri Pakra-cu je bil leta 1928. zgrajen državni sanatori za slabotno deco. V tem sanatoriju je zdaj nad 100 obrok. Lani pa so železničarji začeli graditi podoben sanatorij za železni-čarske otroke. V bližini teh dveh sanato-rijev pa bo zdaj društvo Merkur zgradilo najmodernejše okrevališče za otroke svojih članov. Tako bomo v kratkem imeli na Psunj gori tri važne socialno-zdravstvene ustanove. Obiščite kopališče Ilirije ! Stalno topla in kristalnočista voda! Sodoben komfort! Višek higijene! P O Z O B ! Uvedli smo znižane opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti pri blagajni! ♦ Po 550 letih prvo bogoslužje v starodavni cerkvi. V Štipu so imeli te dni zanimivo cerkveno s la vnosi v starodavni cerkvi sv. Udje, kjer že 5 in pol stoletja ni bilo bogoslužja. Obredu so prisostvovali v velikem številu tudi okoličani. Ko so Turki z veliko težavo osvojili Štip, so iz cerkve sv. Ilije napravili džamijo. Od prve balkanske vojne naprej je ostala ta džamija zapuščena in v staro svetišče je mnogokrat prihajala tudi živina. Lani se je baje neki ženi v snu prikazal prerok Ili ja ter rekel: Kako dolgo to še moja cerkev tako zapuščena in nesnažna? Žena je o svojih sanjah pripovedo. vaila drugim in prebivalci so cerkev za silo spravili v red, potrebna pa so Se mnoga popravila. Do starodavne cerkve so šli verniki v sprevodu, ki 6e je sestal pri glavni cerkvi sredi Stipa. Zdaj zbirajo v Štipu in okolici prostovoljne prispevke za obnovo cerkve sv. Ilije. MISEL IN DELO kulturna in socialna revija bo posvetila prihodnjo številko problemom socialne politike in orisu socialne politike slovanskih držav. Vsebovala bo prispevke prof. Janu-lova (Sofija) o bolgarski, dr. Jin-dficha (Praga) o češkoslovaški in dr. Bornstein-Lychovske (Varšava) o poljski socialni politiki. Poleg tega bo objavila zanimive razprave: o socialnih problemih naše vasi, o naložbeni politiki v socialnem zavarovanju, o našem skrbstvu za brezposelne, o razvoju našega rudarskega zavarovanja, o poljedelskih delavcih i. t. d. Naročite revijo čimprej, ker je vedno in za vsakogar zanimiva. Stane na leto 60 Din in se naroča v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 4. * Zadnji beograjski fijakerji. Fijakerji, ki so bili nekdaj ugledni stan v vseh večjih krajih, so si v Beogradu že pred davnimi leti izbrali za svojega zaščitnika preroka Ilijo, ki se je z gorečim vozom odpeljal v nebo. Fijakerjev je zdaj kakor drugod tudi v Beogradu le še malo število, a svojo krstno slavo eo tudi letos praznovali Beograjski fijakerji nimajo več samostojne organizacije in so včlanjeni v združenju fijakerjev, kočijažev iin prevoznikov. Združenje šteje blizu 900 članov, fijakerjev pa je se-mo se 54 v vsem Beogradu. Na krstni slavi, ki je bila prirejena v hotela »Imperialu«, so se fijakerji spominjali nekdanjih dobrih časov ki se ne vrnejo nikdar več. ker je fijakersiki stan izpodrinila moderna tehnika. Sv. Ilija je danes patron avtomobilistov in šoferjev in eo bile krstne slave teh organizacij seveda bolj vesele kakor pa fijaker-ska. * Avanturist Ivan Podržaj je spet junak časopisnih senzacij. Pred leti so listi v Evropi in Ameriki mnogo pisali o Ivanu Podržaju, ki je bival nekdaj v Ljubljana in je bil pozneje orožniški oficir v Srbiji, a se je vrgel na pustolovsko pot. Sumničili so ga, da je spravil s sveta na skrivnosten način svojo prvo ženo, s katero se je vozil iz Amerike v London, kjer je imel drugo ženo. V Londonu so ga aretirali, za sumnL čenje pa ni bilo nobenih pravih dokazov. Njegova prva žena, ki je bila bogata odvetnica v New Yorku, je brez sledu izginila. V Ameriki, kamor je bil poslan iz Londona 60 ea obsodili zaraidi bigami j e na 5 let ječe in poslali v kaznilnico Sing-Sing. Ko je bil tako ločen od sveta, so vsi nanj pozabili, zdaj pa pišejo ameriški listi spet na dolgo in široko o njem, ker je v ospredju neke čudne afere, ki se je odigrala v kaznilnici. Podržaj se je z nekim sojetnikom stepel in je imel tepež za oba hude posledice. Podržaj je izgubil eno oko, a fcudti njegov nasprotnik je močno poškodovan. Najbolj čudno pa je to, da nočeta oba za nobeno ceno povedati, zakaj sta ee spopadla. Listi domnevajo, da so bili to obračuni i« prejšnjih let * Prebrisano žeparico so prijeli v nedeljo v Komendi. Prišla je iz Ljubljane, da se okoristi s tujo lastnino. Smukala seje okrog ljudi, ko na je nekemu možakarju vlekla uro iz žepa, so jo opazili, ženska je skušala pobegniti, vendar pa so jo po kratkem lovu prijela in odvedli v zapore kamniškega sodišča. Izkazalo ee Je, da je med drugim izmaknila tudi dozo a ci- flrftrtrrifca, I • Wet na Dolenjsko. Posebne ugodnosti 1 za izlete na Jadran im izlete v Italijo, Nemčijo, Češko, Švico, itd. je pripravil Putnik za mesec avgust. Sporedi in informacije na razpolago v vseh biljetarnah Putnika. Prijave za izlete v inozemstvo sprejemajo Put-nikove biljetarne le do 6. t m- OBIŠČITE VII. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938. POLOVIČNA V02NJA NA ŽELEZNICAH od 4. do 17. avgusta. Veliki narodni tabor dne 14. avgusta 1938. JUBILEJNA KULTURNA RAZSTAVA ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija — Tekstil — Trgovina — Obrt — Kmetijska razstava — Razstava cest — Tujskoprometna razstava — Fotoamate rska razstava — Filatelistična razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — ženska ročna dela — Razstava narodnih noš iz vseh krajev države — Razstava »Nanos« — Čebelarska razstava — Razstava malih živali — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd. MARIBORSKI OTOK — NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI — ZELENO — ROMANTIČNO POHORJE — VINORODNE SLOVENSKE GORICE — GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR Vas vabijo! ♦ Najmanjši rekrut. V Gostivaru pride pred naborno komisijo mladenič Cavko Imerovič, ki je gotovo najmanjši vojni obveznik v vsej državi. Žalostna in čudna je zgodba malega Cavka. Kmalu po rojstvu je ostal brez očeta in mat« je morala po ves dan delati pri tujih ljudeh. Otroka je zjutraj nasitila potem pa ga je pustila samega v sobi. Tako je šlo leta in leta in, ko je bil Cavko star 15 let. še ni znal prav hoditi, govori pa še danes le za največjo silo. Visok je komaj 95 om. Zdaj že hodi po vasi in se polagoma uvaja v življenje. Njegova mati je strastna kadilka in prvo nalogo, ki je daila svojemu sinu, je bila ta, da ga ie poslala na ulico, naj ji pobira odpadke od cigaret. Drugače je mladenič dobro razvit in je svojo življenjsko odpornost pač najbolje izpričal s tem, da je ostal živ, ko je dolga leta samo enkrat na dan jedel in ostai zaprt med štirimi stenami. ♦ Knjiga o letalskih napadih na civilno prebivalstvo. Inženjersko tehnični kapetan inž. Milenko Filipovič-Nikač je napisal zanimivo precej obširno strokovno delo o zračnih napadih na civilno prebivalstvo in o pasivni protiletalski obrambi. Uvodno besedo je napisal polkovnik dr. Vlada Stano-jevič. Knjigi 66 pozna, da je izšla izpod veščega peresa vojaškega strokovnjaka podkovanega dobro v vsem, kar je dosegla moderna tehnika na eni strani v napadih iz zraka, na drugi strani pa v obrambi civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi. V drugih državah so že davno uvideli potrebo sistematičnega, organiziranega dela med cL vilnim prebivalstvom, ki mora biti dobro pripravljeno in točno poučeno o vseh zaščitnih sredstvih in ukrepih, če se hoče uspešno braniti v primeru vojne, ko bi govorila vsaj v začetku, glavno besedo sovraž. na letala, zanašajoča strah, zbesanočit in nered. pa tudi smrt in razdejanje v zaledje, v mesta in industrijske kraje. Pri naß smo žal v tem pogledu še precej daleč za drugimi državami. Zato je pa tembolj razveseljivo da smo dobili knjigo, lri pomeni vsaj teoretično velik napredek na tem poliu. Knjiga bo prevedena v slovenščino in bo dobro služila vsakomur, kdor se zanima za vprašanja letalskih napadov in obrambe proti njim. A zanimati se moramo za ta vprašanja žal vsi, ker so časi taki, da ne vemo ne ure ne dneva, kdaj prihrumi nad nas nova vojina vihra, mnogo hujša, kakor smo jo doživeli v letih 1914. do 1918. I? Liubliane u— Ljubljanskemu trgovst^u! Za proslavo 20 letnice osvoboditve Maribora priredi ljubljansko trgovstvo v nedeljo 7. av. gusta avtomobilski, izlet na Mariborski teden. Vsi trgovci, ki se udeleže tega izleta, se zberejo v nedeljo 7. tm. v Celju pred Narodnim domom, od koder se odpeljejo z tovariši trgovci ostalih združenj v Maribor. Oni, ki potujejo v Maribor z železnico, naj odpotujejo v nedeljo dne 7. avgusta ob 5.30 zjutraj in pridejo v Maribor ob 9.13. Ob pol 11. dopoldne se zberejo vsi trgovci na Mariborskem tednu, častna dolžnost ljubljanskega trgovstva je, da pri tej zgodovinsko pomembni proslavi sodeluje v največjem številu ter manifestira za močno Jugoslavijo. Torej geslo: vsi ljubljanski trgovci v nedeljo v Maribor. M.U. dr. Hočevar Tone KOČEVJE ordinira do 10. oktobra samo ob nedeljah. u— V korist sklada za p°bijanj, tuberkuloze v vojski priredi uprava Oficirskega doma v soboto 6. t. m. ob 20. na vrtu restavracije »Zvezdie«, v primeru slabega vremena pa istotam v veliki dvorani koncert s plesom. Vstopnina je 10 din, prostovoljna doplačila pa se hvaležno spre jemajo, ker je prireditev namenjena zelo važni dobrodelni akciji in zasluži, da bi jo vsi podprli. Obleka udeležencev po volji- IZLET na IV. KRKSKI FESTIVAL ONE 7. AVGUSTA V BAŠKI Narodni plesi, narodne noše, narodne pesmi, narodna glasba (na pihala) IZLETNIŠKI AVTOBUSI »JADRAN« AVTOBUSNO PODJETJE D. D. iz Ljubljane v Sušak in nazaj. IZLETNIŠKE LADJE i2 Sušaka v Basko in nazaj. CENA EZ LJUBLJANE DO BASKE IN NAZAJ (z avtobusom in ladjo) Din 115.- Odhod iz Ljubljane (Hotel Metropol) 7. Vm. ob 5. uri zjutraj. Vrnitev v Ljubljano (Hotel Metropol) 8. Vin. okoli 3. ure zjutraj. Informacije in predprodaja kart »Jadran« avtobusno podjetje d. d. Ljubljana (Masarykova c. 20), tel. 33-84 in Putnik filijala Hotel MetropoL Izlet se vrši samo pri zadostni udeležbi! za vlaganje sočivja znamke I»Vlacet«, priznano dober, v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo so č i v j e neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Droge ri ja KANC, Nebotičnik in židovska ul.; Maribor, Gosposka 33. u— Öetniki ! y petek 5. t. m. ob 20. to v društvenih prostorih, Masarykova 14/11 članski sestanek. Na dnevnem redu bo tudi zlet na proslavo 201etnice Jugoslavije » Maribor. Udeležba obvezna! — Uprava. a— Na rektoratu ljubljanske univerze naj se izvolijo v zadevi štipendij zglasiti: Stanislav Detevec, Danica Podgormk, Vinko Kopač, Ciril šlebinger. Mala© Zumer, Marija Vrabič. Hrvoje Brnčic, Janvid Fiere. Bogomir Stopar, Vida Sturm, Darilo Požar, Josip Vitek, Bogomil Fatur iin Hajero-ošm u— Smrt v plamenih. V torek popoldne je 33-letna delavka Ana Hojanova, zaposlena v Kančevi drogeriji na Tvrševi cesti, v kleti pretakala bencin. Iznenada se je bencin vnel in v trenutku Je bila njena obleka v plamenih. Z obupnimi klici na pomoč je planila iz kleti, a ko so ogenj s težavo pogasili, je nesrečnica imela strašne opekline po vsem životu od temena do nog. Mest/ni reševalci so ranjenko1' brž prepeljali v bolnico, kjer pa je vsa zdravniška skrb ostala zaman. Hojanova je padla v nezavest, okrog. 23. pa jo je smrt rešila trpljenja. Trasična smrt simpatične, marljive delavke, je vzbudila splošno sočutje. u— Več pozornosti otrokom. Včeraj popoldne so z Resljeve ceste pripeljali na kirurški oddelek petletno hčerko železniškega zvaniònika Marijo Dragarjevo. Igrala se je na oknu v I. nadstropju pa je izgubila ravnotežje in padla v globočino, da je dobila resne poškodbe. n— Udeleženci »Preporodove« narodno* obrambne turneje po obmejnem Prekmurju naj pridejo na sejo širšega odbora Starešinske organizacije, ki bo d revi ob 20. uri v organizacij ine m lokalu v Areni Narodnega doma. — Predsednik. ■ KINO SLOGA, telefon 27-30 Samo še danes ob 16., 19.15 in 21.1 Kreutzer] e va sonata Pri vseh predstavah predvajamo tri žurnale ! 1 u— Razstava morskega orjaka. Ljubljana je spet obogatela za majhno senzacijo: včeraj zjutraj so s tovornim avtomobilom pripeljali s Sušaka v Ljubljano 6 m dolgega morskega volka, ki so ga bili ribiči v ponedeljek ujeli Taki morski orjaki niso pri nas doma in zaidejo v naše vode le po naključju. Sledijo namreč večjim ladjam in požrešno požirajo odpadke, ki jih mečejo s krova. Ta orjak je bogzna od kod sledil vojnim ladjam, ki so bile te dni v naših vodah, in tako se je zaletel v mrežo Ri- barske zadruge . "" ^ __ Ribiči so orjaka takoj zapeli in potegnili mreže skupaj. Orjak se )e obupno branil in otepal in šele po osemurnem naporu so ga ribiči potegnili na kopno. Imeli so nenavaden plen, a raztrgane so bile vse mreže, kar je za njih velika škoda in izguba. Izkazalo se je. da je morski orjak samica in. ko so mu preparali trebuh in izpraznili drobovje, so našli v želodcu kakih 20 kg težkega tuna in veliko volovsko kost, katero je žival pogoltnila, ko so jo vrgli s krova kake ladje. Ko so ribiči orjaka popolnoma očistili, so ga prepojili s formalinom. da ga lahko razstavljajo. Na mrežah povzročena škoda znaša kakih 6000 din, stroški prevoza pa kakih 2000 Din. Orjak tehta brez drobovja kakih 2000 kg. Oglejte si ga zdaj na ljubljanskem velesejmu, da bodo imeli ribiči s skromno vstopnino vsaj nekaj odškodnine za trud in škodo. a— Prvič uporaba umetne megle v naši državi. O priliki letalskih slovesnosti tukajšnjih »Naših kril« 7. t. m. se bo v okviru takšne prireditve prvikrat v naši državi uporabila umetna megla s posebnimi aparati tvrdke »Kovina« in sicer v zvezi s posebno točko na sporedu nedeljskega letalskega mitinga, pri kateri se bo prikazal letalski napad na improvizirano naselbino ter protinapad s streljanjem iz strojnic in protiletalskih topov. To bo gotovo najzanimivejša točka nedeljskega letalskega programa na Teznem poleg skoka s padala, ki ga bo izvršil znani diplomirani skakalec Miša Petrovič iz Beograda. Razen tega bo v nedeljskem popoldanskem programu letalskega mitinga tudi let jadralnih letal s pri-četkom ob pol 3., potem akrobacije brez-motornih in vojnih letal. Na dopoldanskem nedeljskem sporedu pa je ob pol 10. blagoslovitev novega hangarja, ki ji sledi krst jadralnih letal ter motornega letala. Krstu motornega letala bo kumoval mestni župan dr. Juvan. Po krstu se dvigne naše letalo v pozdravni krog. Letala prispejo v Maribor že v soboto 6. t. m. popoldne, nakar sledijo vožnje z letali po želji občinstva do večera. Iz Celja e— Upokojeno učite! jstro iz Celja in oko. lice bo imelo svoj redni sestanek v soboto 6. t. m. ob 16. v Petrovčah. Lokal bo preskr-bel tov. Wudler. Eden izmed tovarišev bo pripovedoval zanimive anekdote iz svojega življenja. e— Žrtev kolesarja. Na cesti na Teharju je neki vajenec s kolesom podr] 42-letno ženo cinkarn ièkega delavca Matildo Gaber. škovo iz Vrb pri Teharju na tla in ji zlomil levo ključnico. Gaberškovo so oddali v celjsko bolnišnico. e— Umrli sta včeraj v celjski bolnišnici 39-1 et.na žena banovinskega cestarja Marija Čeplakova z Oetrožnega pri Ponikvi in 15-letna sirota Ivanka Ùrankova iz Slane pri Teharju. KINO UNION. Danes »REVOLUCUSKA SVATBA«. Jutri »PATRIOTI«. e— Prošnja usmiljenim srcem. Pri mestni občini je bil več let zaposlen 5S-letni delavec Gregor Vipotnik iz Celja. Vipotnik, ki je vdovec in ima dva otroka stara 3 in 5 let. je hudo zbolel in si ne more več z delom služiti kruha. Tako je zašel v najhujšo revščino in nima sredstev, da bi preživljal sebe in svoja dva otročička. Apeliramo na vse socialno čuteče ljudi, da bi podprli ubogega Vipotnika z darovi v denarju ali v naravi. Darove sprejema podružnica >Jutra« v Celju, Kocenova ulica 2. Postani in ostani član Vodnikove družbe! I JJivna ljubezenska romanca v filmu mladosti, lepote in humorja (Parlez moi d'amour) ČAtUktaiflA liflfflffc<7tli Germaine Aussey — Roger Treville ^CpCiailjC IjUVCAUl KINO MATICA ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Iz Maribora a— Srbska pravoslavna paro hi ja tacer. kvena občina obveščata svoje vernike, da bo na Jugoslovenskem trgu pred cerkveno stavbo danes ob 18.30 blagoslovitev petih križev, ki bodo postavljeni na kupoli cerkve »Nove Lazarice«. Verniki naj v čim večjem številu prisostvujejo skromnemu, a zelo pomembnemu obredu. a— Smrt vrle vzgojiteljice. Preminila je upokojena učiteljica gdč. Berta Brence, ki je bila znana po svoji dobroti, plemenitosti in usmiljenostL Vsi, ki so bili deležni njenega dobrega srca, jo bodo ohranili v trajnem spominu. Preostalim naše iskreno so-žalje! a— Jugoslovensko-bolgarska liga v Ma^ ri boru je poslala zvezi JB-lig v Beogradu ob priliki sporazuma Bolgarije z Balkansko zvezo brzojavno čestitko s prošnjo za primerno sporočilo bolgarskemu narodu. a— Mestno poglavarstvo vabi prebivalstvo mesta Maribora, da priskoči po elementarnih nezgodah prizadetim z denarnimi prispevki na pomoč m prispevke vplača pri mestni blagajni mariborski. Gre predvsem za poplavljene kraje v srezih Ljutomer. D. Lendava in M. Sobota, dočim je povzročila toča ogromno škodo v srezu Brežice in občini Sv. Peter v srezu Šmarju pri Jelšah. a— Drugi umetnostni teden v Mariboru je zaradi odobritve banovinske subvencije v lanskem obsegu omogočen. a— Iz državnega tožilstva. Prvi državni tožilec dr. M. Zorjan se je vrnil z dopusta in je spet prevzel svoje posle. a— Tujci v Mariboru. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru 1766 tujcev. Med temi je bilo 514 podanikov Nemčije, 224 Češkoslovaške, 74 Italije, 28 pa Madžarske. a— V Spodnjem Dupleku je gorelo. Zaradi slabega dimnika so zanetile iskre slamnato streho posestnika in čevljarja Alojzija Vuka v Spodnjem Dupleku, ki ima preko 10.000 din škode. a— Sreča v nesreči. Na Glavnem trgu je podrl avto 621etnega zasebnika Franca Grošlja. Pasantje so ga izvlekli izpod avtomobila povsem nepoškodovanega, tako da je lahko sam nadaljeval pot a— Obrtno gibanje v Mariboru. V preteklem mesecu je mestna obrtna oblast izdala na novo 9 obrtnih pravic, črtala pa 6. Razjasnitev umora v širju Maribor, 3. avgusta. Umor posestnika Franca Zajca v Širju pri Zidanem mostu dne 13. julija je sedaj povsem pojasnjen. Dravograjskim orožnikom se je namreč na podlagi tiralice mariborske orožniške čete posrečilo, da so aretirali 431etnega Rudolfa Cernevška, ki je bil osumljen tega umora. Rudolf Cer-nevšek, po poklicu artist in že 30krat kaznovan, je umor priznal. Pristavil pa je, da ni imel namena umoriti pokojnega Zajca Pri zasliševanju je podrobno opisal potek dogodka dne 13. julija, ko je prišel k pokojnemu posestniku Francu Zajcu in mu pravil, da je bil 25 let zaposlen v dunajski državni tiskarni, da zna delati denar in da so ga nemška oblastva po avstrijski priključitvi izgnala. Černešek je, kakor sam izpoveduje, pripovedoval Fr. Zajcu, da potrebuje za izdelovanje denarja 10.000 dinarjev. Nazadnje se je zadovoljil s 1000 din, ki mu jih je izročil posestnik Zaje. Cernevšek je pričel risati na nekem papirju tisočake. Ko se je že delala noč, pa je premišljeval kako bi pobegnil, kar pa je bilo zelo težavno, ker je posestnik Zaje nanj zelo paziL Naposled pa se je Černevšku le posrečilo, da je pobegnil na prosto. Zaje je zgrabil za kol, stekel za njim in ga dohitel. Cernevšek pravi, da ga je Zaje napadel s kolom, ko mu ni hotel vrniti 1000 dinarjev. V samoobrambi da je zagrabil za nož in zaklal Zajca. Po izvršenem zločinu jo je mahnil proti Kresnicam, kjer je nekemu posestniku izvabil 450 din pod isto pretvezo. Potem je šel iskat žrtve v gornjegrajski srez, kjer je na podoben način izvabil raznim posestnikom zneske od 200 do 500 dinarjev. Na poti do meje, ki jo je hotel prekoračiti, je prispel Cernevšek tudi v Maribor. Pri zaslišanju je pripovedoval, da je videl v nekem gozdu neznanega moškega, ki mu je dejal, da se piše Koder. Dotični moški je popravljal samokres in ga baje vabil, naj beži z njim v Albanijo. Cernevšek pa je odklonil in krenil proti Dravogradu, kjer so ga orožniki prijeli. Pri njem so našli 500 din. Cernevška bodo privedli v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Sybila Schmitz KINO UNION Tel. 22-21 Predstavi ob 19.15 in 21.15 uri v pretresljivi drami filmarti ob sodelovanju berlinskega I simfoničnega orkestra fevajajočega skladbe Schübe rta, I Beethovna in Cajkovskega J^TP^^i^j^l^A 1 Gospodarstvo Gradnja velike topilnice za železno rado po Kruppovem sistemu Zaradi narasle potrošnje surovega železa, zlasti v zvezi z novo valjamo v Zenici se je lani kapaciteta naših topilnic železa že precej povečala. V državni železarni v Va-rešu so modernizirali oba obstoječa plavža za topljenje železne rude, obenem pa so povečali tudi njih kapaciteto. Kranjska industrijska družba pa si je na Jesenicah zgradila svoj lastni plavž. Že dolgo vrsto let obstaja načrt, da se zgradi v Bosni v bližini državnega rudnika železne rude v Ljubiji velik moderen plavž za topljenje železne rude. Do realizacije tega načrta pa ni prišlo, ker je obratovanje takega plavža odvisno od uvoza dragega plavžarskega koksa. 2e lani pa so na merodajnih mestih razpravljali o novem Kruppovem sistemu za topljenje železne rude brez plavžarskega koksa (po tako zvanem »Rennverfahren«). Po tem sistemu so se tudi že vršili poizkusi v Nemčiji z našo rudo in našim premogom. Ti poizkusi so baje dobro uspeli. Poročali smo že, da je bil v nedeljo v Sarajevu ustanovni občni zbor družbe »Jugoslovensko jeklo«, ki prevzame poleg železarne v Zenici tudi obrate rudnika ter železarne v Varešu, oba rudnika premoga v Brezi in v Zenici ter največji naš rudnik železne rude v Ljubiji. V zvezi s tem občnim zborom je trgovinski minister dr. Vrbanič med drugim izjavil naslednje: »Kar se tiče gradnje naprav po sistemu »Rennverfahren«, je stvar v poslednji fazi proučevanja. Kot premogovna baza bi služil rjavi premog iz rudnika v Brezi ter bodo instalacije zgrajene nekje v dolini reke Bosne med Iljašom in Visokim.« J Rjavi premog iz rudnika v Brezi bo tre-' ba za topljenje rude po Kruppovem sistemu najprej predelati v tako zvani polkoks. Na merodajnih mestih proučujejo obenem vprašanje pridobivanja domačega topilni-škega koksa iz rjavega premoga, kajti ostali plavži bodo nadalje potrebovali to-pilniški koks. Kako važno je to vprašanje, nam priča okolnost, da smo lani uvozili iz inozemstva 14.220 vagonov koksa v vrednosti 68.7 milijona din. V Angliji so že z uspehom delali poizkuse po Brassertovi metodi s koksom iz rjavega premoga. Ta koks pa je treba prej vezati s posebno vrsto katrana. Takega katrana pa zaenkrat nimamo dovolj v naši državi, pa bi pridobili potrebno sredstvo za vezavo koksa iz parafinskih škriljevcev v vzhodni Srbiji in Dalmaciji. Po najnovejših informacijah, ki jih objavlja »Jugoslovenski kurir«, je nabava naprav za topljenje železne rude po Kruppovem sistemu »Rennverfahren« že sklenjena. Te naprave bo kupila od tvrdke Krupp in postavila v naši državi nova družba »Jugoslovensko jeklo« d. d Tozadevna pogodba o dobavi vseh potrebnih naprav bo podpisana še ta mesec. Kapaciteta nove topilnice za železno rudo po sistemu »Rennverfahren« bo znašala okrog 400 ton surovega železa na dan. Istočasno bo družba »Jugoslovensko jeklo« naročila tudi specialne naprave za predelavo domačega rjavega premoga v tako zvani polkoks, ki je potreben za topljenje železne rude po Kruppovem sitemu. Tekstilna industrija v Jugoslaviji V torkovi številki prinaša »Frankfurter Zeitung« obširno razpravo pod naslovom »Mlada tekstilna industrija v Jugoslaviji«, ki jo je napisal dr. Kurt Hühn. Avtor najprej obširno prikazuje zgodovinski razvoj tekstilne industrije v naši državi, nato pa razpravlja o vprašanju tekstilnega delavstva, ki se do polovice rekrutira iz kmečkega stanu. V tej zvezi navaja, da je treba še izvežbati domače strokovno delavstvo, za kar skrbijo tri tekstilne šole v Leskovcu, Kranju in v Zagrebu. V nadaljnjih svojih izvajanjih prinaša zanimive statistične podatke o naši tekstilni industriji. Tako navaja med drugim, da je bilo ob koncu oktobra 1932 v tekstilni industriji zaposlenih 32.477 delavcev, danes pa je to število naraslo na preko 65.000. S tem številom zaposlenih delavcev predstavlja tekstilna industrija najvažnejšo panogo v jugoslovenski industriji. Delež ženskih delovnih moči znaša v tekstilni industriji 58H/o. Produkcijska vrednost tekstilne industrije pa je dosegla 1. 1936. 2230 milijonov dinarjev. Po številu in zaposlenem delavstvu je največja tekstilna industrija v savski banovini in v dravski banovini s tekstilnima centroma v Mariboru in Kranju. V teh dveh banovinah je zaposlenih 60% vsega tekstilnega delavstva v Jugoslaviji. V najnovejšem času pa se razvija tekstilna industrija tudi v dunavski banovini in se celo govori, da nameravajo slovenska podjetja izkoristiti mezdno razliko in davčne olajšave ter ustanoviti v dunavski banovini podružnične obrate odnosno preseliti svoje obrate v te kraje. Največji pomen ima bombažna industrija. Razvoj tkalnic je hitreje napredoval nego razvoj predilnic. Bombažne tkalnice krijejo danes že 90% domače potrošnje, predilnice pa le 60—70%. Število bombažnih vreten je znašalo v letu 1935 111.000, naslednje leto se je dvignilo na 150, v prvem polletju 1937 pa na 163.000. Število bombažnih statev se zadnja leta ni mnogo dvienilo. vendar se opaža prehod k avtomatičnim statvam in k modernim strojem. Število mehaničnih statev je od leta 1933. do leta 1936. nazadovalo od 7280 na 6461, medtem ko se je v istem času število avtomatičnih statev dvignilo od 3316* na 4143. Tudi industrija volne se razvija. Tkalnice volnenih tkanin bodo kmalu dosegle enak pomen za kritje domače potrebe kakor bombažne tkalnice, volnene predilnice pa se šele razvijajo. V tej panogi je število vreten naraslo od 50.000 v letu 1935. na 75.000 v predlanskem letu. Število statev v volneni industriji pa se ceni na preko 1000. Poleg predelave svile ima pomen še industrija konoplje, ki se naslanja na veliko domačo produkcijo konoplje. Pri uvozu zavzemajo tekstilne surovine važno mesto. Tekstilni uvoz je leta 1927. predstavljal 35.8 % celotnega uvoza, leta 1936. pa samo 27.3%. Važnejše pa so strukturne spremembe v tekstilnem uvozu, ki se kažejo v naraščanju uvoza surovin in naglem nazadovanju uvoza tkanin. Leta 1936. je odpadlo na tekstilne surovine 30% celotnega tekstilnega uvoza (1. 1925. 8%), na prejo 45 °/o (15 °/o), na tekstilne izdelke pa 25 % (77 «/o). Avtor navaja nato podrobne podatke o našem tekstilnem uvozu iz Nemčije. Ob zaključku svoje razprave pa se peča še z deležem domačih tekstilnih surovin v okviru celotne oskrbe tekstilne industrije s surovinami. Delež domačih surovin pri celotni oskrbi tekstilne industrije je z razvojem te industrije nazadoval od 66% leta 1927. na 50.7°/o 1. 1936. Med domačimi surovinami zavzema najvažnejše mesto volna. Število ovac j» naraslo od 7 milijonov 1. 1920. na 10 milijonov L 1936. Produkcija domače volne pa je znašala 1. 1927. približno 12.600 ton, 1. 1936. pa približno 14.400 ton. V zunanji trgovini pa je presežek uvoza volne nad izvozom volne ostal skoro nespremenjen na višini okrog 3500 do 3700 ton. Napredek je zabeležiti tudi glede oskrbe z domačim bombažem. Domača produkcija bombaža je pri celotni potrošnji 7200 ton znašala leta 1927. komaj 100 ton, lani pa 630 ton. Pričakovati pa je, da se bo produkcija bombaža v Južni Srbiji še zelo razvila. Predvideno je razširjenje bombažnih kultur na 20.000 ha nasproti 3100 ha, kolikor znašajo sedaj bombažne kulture. Umetne svile Jugoslavija še ne proizvaja. Vse vesti o nameravani ustanovitvi take tvornice v Jugoslaviji so se doslej izkazale kot brezpredmetne. Potrošnja umetne svile pa stalno narašča in se je v desetletju od 1927 do 1936 Dodesetorila. Navzlic temu je še vedno majhna in znaša le 0.2 kg povprečno na prebivalca. Največ umetne svile dobavlja Nemčija (1- 1937. 44%). Nazadovanje naših klirinških terjatev v Italiji Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov od 31. julija zaznamuje nadaljnje zmanjšanje naših klirinških terjatev v Italiji in sicer za 7 milijonov din. Saldo v starem kliringu z Italijo je namreč nazadoval za 1.1 na 6.9 milijona lir, saldo v novem dinarskem kliririškem računu pa za 4.5 na 98 7 milijona din. Celotni saldo znaša sedaj 114.5 milijona din. Dne 2. t. m. je Narodna banka izplačala po novem kliringu z Italijo nakaznice do štev. 15.191 od 31. marca t. 1. Znatno povečanje naših klirinških terjatev v Nemčiji Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji kaže zadnje tedne prav znatne fluk-tuacije. Medtem ko je prejšnja dva tedna ta saldo nazadoval za 3.2 milijona mark, se je v zadnjem tednu julija zopet naglo povečal, in sicer kar za 4.82 milijona mark (za okrog 70 milijonov dinarjev), tako da znaša sedaj 12.18 milijona mark (117 milijonov din). Tako se je saldo v teku enega tedna povečal za 65%. Ostali računi Od ostalih aktivnih kliringov zaznamuje klirinški račun s Poljsko povečanje salda naših terjatev za 0.5 na 9.3 milijone din, kliring s Turčijo pa povečanje naših terjatev za 0.2 na 13.3 milijona din. Od pasivnih kliringov izkazuje kliring s Švico v zvezi z likvidacijo povečanje salda našega dolga za 0.67 milijona švicarskih frankov (6.7 milijona din) na 4.54 milijona švicarskih frankov. Ker pa so so bila, kakor znano, zadnji dan klirinškega plačilnega prometa (31. julija) še znatna vplačila naših uvoznikov, je računati, da bo prihodnji izkaz prinesel še ponovno povečanje tega salda. Od ostalih pasivnih kliringov zaznamuje kliring s Češkoslovaško skoro nespremenjeno stanje 154.8 miliiona Kč. Precej pa se je povečal saldo našega klirinškega dolga v Madžarski, in sicer za 6.1 na 41.2 milijona din. Saldo našega klirinškega dolga v Rumuniji pa se je skrčil za 1.1 na 9.6 milijona din. Likvidacijski klirinški račun z Belgijo zaznamuje neznatno povečanje našega dolga za 0.09 na 3.06 milijona belg. Prodaja nemških mark našim obmejnim prebivalcem Iz Beograda nam poročajo, da so »Službene novine« včeraj objavile določbo finančnega ministra od 28. julija t 1. o plačilnem prometu v naših krajih ob nemški meji. Po tej odločbi smejo naši državljani, ki prebivajo v obmejnem pasu vzdolž ozemlja nekdanje Avstrije, jemati za svoje osebne potrebe s seboj na pot čez mejo efektivne nemške marke, ki si jih bodo preskrbeli pri pooblaščenih zavodih in menjalcih v višini do protivrednosti 200 din dnevno na osebo, kolikor so smeli doslej jemati s seboj v efektivnih dinarjih v smislu odločbe finančnega ministra od 5. novembra 1931. Pooblaščeni zavodi in menjalci smejo prodajati efektivne nemške marke prebivalcem v obmejnem pasu samo v kovancih ter v predvidenih mejah. Kupci mark morajo predložiti obmejne legitimacije, v katerih je treba zabeležiti sleherno izvršeno prodajo. Pristojni carinski organi pa morajo v obmejnih legitimacijah potrditi izvoz efektivnih nemških mark. Narodna banka se pooblašča, da izda vsa potrebna navodila. Brezobrestna banovinska posojila za obnovo vinogradov Ban dr. Natlačen je izdal navodila za podeljevanje brezobrestnih banovinskih posojil za obnovo vinogradov, ki so objavljena v »Službenem listu« dravske banovine od 3. t. m. Ta navodila pravijo v glavnem naslednje. Dravska banovina bo 'dajala t okvira sredstev, določenih v ta namen, brezobrestna posojila za obnovo že opešan ih vinogradov v izrazito vinorodnih legah onim vinogradnikom, ki bodo vinograde obnovili strogo po navodilih strokovnjakov m ki nudijo za varnost posojila zadostno zemljiškoknjižno jamstvo. Posojilo lahko dobe samo oni vinogradniki kmetje, ki ne morejo obnoviti vinograda iz lastnih sredstev, dajala pa se bodo za obnovo najmanj l/« ha in največ 1 ha vinograda in do največ 0.80 din 1 m2 vinograda. Le izjemno se bo posojilo izplačalo delno ali v celoti v denarju, redno pa v trsnih cepljenkah, ki jih dobavi po banski upravi določena trsnica. Vinograd do 35 arov se mora obnoviti najkasneje v enem letu, vinograd do 70 arov v dveh letih, vinograd do 1 ha pa v treh letih od dneva, ko se posojilo dovoli. Vrniti pa se mora posojilo najdalj v petih letnih enakih obrokih, tako da prvi letni obrok zapade po šestem letu, ko je bilo posojilo izplačano. Òe vinogradnik uporabi posojilo v druge namene ali če ne obnovi vinograde po navodilih, mora takoj vrniti posojilo v celoti. Prošnje za posojilo se predlagajo banski upravi preko sreskega načelstva najkasneje do 1. oktobra vsakega leta. V prošnji, kolkovani z banovinskim kolkom, mora biti navedeno: 1) ime, priimek in bivališče prosilca z navedbo hišne številke in pošte; 2) obseg vinograda, ki se obnovi, parcelna številka, številka vložka, katastrska občina in ime gorice; 3) vsota zaprošenega posojila. Prošnji pa se mora priložiti: 1) izpisek iz posestnega lista za vse posestvo; 2) zemljeknjižni izvleček za vse posestvo; 3) izjava županstva o družinskih, premoženjskih in pridobitnih razmerah prosilca, kakor tudi o tem, da vinogradnik-kmet ne more obnoviti vinograda iz lastnih sredstev; 4) pismena obveza prosilca, da bo obnovo opešanega vinograda izvršil točno po navodilih strokovnjaka in da je poučen o vseh pogojih posojila. Vknjižba in izbris posojila se izvršita na stroške prosilca. Gospodarske vesti = Zagrebške banke in prisilni odkup nemških klirinških mark. V včerajšnji številki simo poročali, da je Narodna banka na osnovi pooblastila finančnega ministra sklenila, da bo prevzela od izvozniških terjatev v nemških markah 10% in bo te marke obračunala po tečaju 14.50. Obenem je izdala okrožnico, ki pravi med drugim, da bo od veeh zneskov, ki so bili 1. avgusta na tekočem računu nemških mark pri Narodni banki za račun pooblaščenih zavodov in ostalih ustanov, odkupila 10% im da bo stavila lastnikom računov na razpolago ustrezajoče protivrednost v dinarjih po tečaju 14.50 din za 1 marko. — Glede na> to zadnjo določto je Savez denarnih zavodov v Zagrebu naslovil na Narodno banko predstav, ko, ki je bila jx>slana tudi Društvu denarnih zavodov v Ljubljani in Udruženju bank v Beogradu. Ta predstavka pravi, da je odkup 10% od računov denarnih zavodov v markah pri Narodni banki neizvedljiv brez efektivne šikode za denarne zavode, ker predstavlja saldo na dan 1. atvgusta postavke, ki so jih zavodi s svojimi komitenti že definitivno obračunali in nimajo možnosti, da bi naknadno spreminjali pogoje. Nadalje se morajo od izvajanja navodil izvzeti terminato sklepi, ki so bili sklenjeni do konca julija t. L, sicer bodo nastale težkoče in komplikacije. Navodila Narodne banke prihajajo v nasprotje z borznimi uzancami, po katerih ima kupec pri termiinskih sklepih nesporno pravico zahtevati stoodstotno izvršitev sklepa. Savez predlaga, da bi Narodna banka tudi v bodoče odobravala denarnim zavodom na dosedanji način vseh lOO"/«, zavodom pa naj se naloži obveznost, da ponudijo v odkup Narodni banki 10% od vseh novih poslov, izvzemši terminske posle, ki jih je smatrati kot stare posle. Zaradi stabilnosti in sigurnosti poslovanja pa je neobhodno potrebno, da Narodna banka v bodoče vsaj 8 dni prej objavi vsako spremembo glede prisilnega odkupa. Borze 3. avgusta Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu nudili po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 29.1250. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.80, v Beogradu 14.7791 in v Zagrebu 14.7850 odnosno za konec septembra 14.65. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tedenci notirala 483 do 484 (v Beogradu je bil promet po 483). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6°/o beg-luških obveznicah po 93.50 (v Beogradu po 93.25) in v 8% Blairovem posojilu po 99 (v Beogradu po 99.25)._ DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2386.66—2401.26 Berlin 1747.03 — 1760.91, Bruselj 736-70 — 741.76, Curih 996.45 — 1003.52, London 213.31 — 215.36, New York 4326 — 4362.31, Pariz 119.56 — 121, Praga 150.13 — 151.24, Trst 228.20 — 231.28. Curih. Beograd 10, Pariz 12.0350, London 21.4325, New York 437-25, Bruselj 73.9250, Milan 23.00, Amsterdam 239.40, Berlin 175.40, Dunaj 32.50, Stockholm 110.50, Oslo 107.70. Köbenhavn 95.70, Praga 15-07, Varšava 82.10, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 483 — 484, 4% agrarne 62 — 63, 4% severne agrarne 62 — 62.50, 6% begluške 92.50 — 93.57, 6»/0 dalm. agrarne 91.75 — 92.50, 7% stabiliz. 98.50 den., 7% invest. 99 — 100. 7% Drž. hip. banka 99 den., 7"/o Blair 93.50, 8o/0 Blair 98.50 — 99.50; delnice: Nar. banka 7250 den., PAB 230 — 231, Trboveljska 175 — 185, šečerana Vel. Bečkerek 600 bi., Osiječka ljevaonica 180 den-, Dubrovaöka 350 den., Beograd. Vojna Skoda 483 — 483.50 (483), 4% agrarne 62.50 — 63, 4% severne agrarne 62.50 hI., 6% begluške 93 — 93.50 (93.25), 6% dalm. agrarne 92 — 92.50 (92.25), 7% invest. 99 — 99.50,7% Drž. hip. banka 99 den., 7% Blair 93.75 —94 (93.50), 8% Blair 98—98.25 (98.25), Narodna banka 7275 — 7300, PAB 232.50 den. Blagovna tržišča «ITO 1 '+ Novosadska blagovna borza (3. t m.). Tendenca in cene brez sprememb. BOMBA® -f- Liverpool, 2. avguste. Tendenca mir. na. Zaključni tečaji: ra avg. 4.72 (prejšnji dan 4.76) aa okt 4.74 (4.78), za dee. 4.79 (4.83). miru • •• Mogočno sokolsko slavje v Domžalah Ob veliki udeležbi je bil razvit naraščajski prapor Dormale, Z avgusta V prijazen trg Domžale so se ▼ nedeljo agrnile sokolske legije od blizu in daleč, da se udeležijo razvitja naraščajskega prapora, ki ga je domžalskim Sokoličem poklonil brat Ivan Umek. Svečanosti so se začele že v soboto zvečer, ko se je domžalski Sokol polnoštevilno zbral pred spomenikom Viteškega kralja Aleksandra I-, položil tja krasen venec, prižgal plamenico in jo v umi naraščajski štafeti ponesel na bližnji Šumberk, da prižge spominski kres. Ob 20.30 se je tekač s plamenico vrnil na sokolsko telovadišče, kjer so zbrani oddelki zapeli »Le naprej, brez miru«. Na to se je ob rekordni udeležbi začela vestno pripravljena telovadna akademija. ki je izvrstno uspela. Moški in ženski naraščaj sta izvedla učinkovite praške proste vaje, moški naraščaj je izvedel še »Šestorico« in »Iz bratskog zagrljaja«. Lepo je izvedla rajailne vaje ženska deca, moška deca pa sestavo »Sivi sokole«. Dobro so izvajali člani »Karmen«, a tudi v telovadbi na drogu, bradlji in krogih so se izkazali. V nedeljo so Domžale, odete v cvetje, slavoloke in mlaje, izročile nov naraščajski prapor svoji vzorni mladini. K tej prisrčni svečanosti se je zbralo nad 2000 gostov, predvsem iz kamniškega okrožja in Ljubljane. Prišli so v velikem številu tudi gg. oficirji, zastopniki vojnih dobrovoljcev, četnikov in strelcev. Krasna častna tribuna je bila polna zastopstev sokolskih in drugih nacionalnih organizacij. Starosta br. Anton Skok je obrazložil pomen naraščajskega prapora ter pozval sokolsko mladino, da posnema v sokolskem delu brata Ume-ka, ki ji je poklonil krasen prapor. Tudi kumioa s. Ušeničnikova ie izpodbujala mladino, naj nosi novi prapor v čast kralja. domovine, slovanstva in sokolstva. Praporščak br. Drago Mišic se je nato zaobljubil, da bo "zvesto varoval čast in lepoto JubUej Sokola Ljubljana—Moste Kakor smo že objavili, praznuje Sokol v Mostah v nedeljo 7. t. m. 301etnico svojega delovanja. Ob tej priliki razvije naraščajski prapor, ki mu bo kumoval naš kraljevič Tomislav. S tem odlokom je bilo društvo ponovno počaščeno z najvišjega mesta. Društvenemu praporju je namreč kumoval L 1929. prestolonaslednik Peter, sedanji naš sokolski kralj. To je bilo prvo kumovanje naših kraljevičev Sokolu. Razume se, da se društvo prav pridno pripravlja na praznik. Na telovadišču, ki bo tudi ta dan otvorjeno, kar mrgoli, posebno v predvečernih urah. Stari in mladi, vsak po svoji moči, kar tekmujejo, kdo bo več žrtvoval za čim lepšo proslavo. Pričetek proslave bo v soboto 6. t. m. zvečer. Naši naraščajniki prižgo na grobovih umrlih članov pri Sv. Križu, v Polju in Štepanji vasi baklje ter pohite v izmenskem teku na letno telovadišče v Vodmatu, kjer zažgejo kres. Tukaj se zbere vse članstvo, naraščaj in deca ob 20. ter jim bo br. Deretič podal nekaj zgodovine iz društva in sokolstva. Tudi pri tej priliki, kakor naslednji dan, sodeluje godba Sokola I. V nedeljo se prične proslava na telovadišču ob 3. popoldne. Izvrši se razvitje naraščajskega prapora, dar naših vrlih sester odbornic - Kolašic. Prapor je izdelal Zavod za domačo obrt, krasno delo, ki si ga oglejte v izložbi Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici v Ljubljani. Nadalje bo izročeno letno telovadišče svojemu namenu Uredili so si ga člani sami s pomočjo vojske in s prostovoljnimi prispevki. Tako imamo po dolgem času svoj prostor, kjer vsaj v poletnem času lahko neovirano vršimo svoje delo za domovino in kralja. Naša bratska sosednja društva, napredne in nacionalne organizacije in sokolstvu naklonjeno občinstvo vabimo na obisk. V nedeljo 7. t m. na svidenje v Mostah! JubUej Sokola Dolenji Logatec Sokolsko društvo v Dolenjem Logatcu slavi svojo 30-letnico ter bo proslava tega jubileja 6. in 7. t m. združena 1 zletom obmejnega sokolstva. V soboto 6. t m. ob 9. zvečer bo na prostem telovadna akademija in ognjemet. V nedeljo 7. t. m. bo ob 7. budnica, ob 9. tekma obmejnega sokolstva v peteroboju, ob 10.30 koncert pred Sokol-skim domom, ob 13. skušnje, ob 15. razvitje praporov, ob 15.30 sprevod, ob 1630 pa telovadni nastop s sodelovanjem vzorne vrste Ljubljanskega Sokola. Po nastopu bo narodna veselica. Naraščajskemu praporu kumuje društvena načelnica s. Fani Vidmajerjeva, dečje-mu praporu pa prvi namestnik staroste SKJ br. E. Gangl in s. Davorinka Deželo-va. — Naraščajski prapor so darovale domače članice, dečji prapor pa je dar bivših idrijskih Sokolov. V sprevodu sodeluje med drugimi tudi župni jezdni odsek in bivši idrijski Sokoli s praporom idrijske župe. Pri proslavi igrata godba dravske divizije in sokolska godba iz Trbovelj. Ugodne železniške zveze — nočni vlaki — nedeljske vozne karte. novega prapora. Z besedami iskrenega priznanja je čestital k razvitju zastopnik župe br. Kajzelj, ki je mlademu sokolskemu rodu predoCTt nepremagljivo moč sokolstva in večno lepoto sokolskih smotrov. K razvitju je v imenu domžalske občine čestital br. ^Vidali, v imenu vojnih prostovoljcev pa podpolkovnik br. Mikuž. Pismeno so čestitali še br. Gangl, T>r. dr. Staré in narodni župnik g. Janko Barle. Po razvitju je vsa srečna prevzela prapor sokolska mladina, da ga v sprevodu ponosno ponese skozi Domžale. Za praporom je korakala številna skupina gg. oficirjev, za njo pa je družbovalo novemu praporu 12 članskih praporov. V sprevodu, ki je bil toplo pozdravljan, je bilo 438 oseb v krojih in sledilo je še nad 150 gostov v civilu. Pred kraljevim spomenikom je bil strumno izveden defile novemu praporu. Ob 16. se je začela javna telovadba vseh oddelkov, pri kateri je nastopilo _398 oseb. Najskladneje so izvajale praške proste vaje naraščajnice (48). Vzoren je bil tudi nastop članic (56) in članov (48). Moški naraščaj (68) je le nekoliko premalo pazil na kritje. Ženska deca (76) se je potrudila kakor vedno. Moška deca (102) je bila prav dobra, dasi bi tudi tu kakor sploh pri vseh oddelkih morali mnogo bolj paziti na kritje v teku izvajanja. Odlična je bila orodna telovadba naraščaja na bradlji in članov na drogu in krogih ter telovadba vzorne vrste na bradlji. Sploh je telovadba v Domžalah pokazala visoko stopnjo pripravljenosti in sposobnosti vseh oddelkov, zlasti pa tudi številčno jakost mladinskih oddelkov kamniškega sokolskega okrožja. Po nastopu je pričela ob sviranju vojar ške godbe in orkestra prijetna zabava, ki jo je proti večeru motil dež. Domžale so z razvitjem narašča j skega prapora mogoč-no manifestirale za sokolsko misel in spet ojačile sokolsko in nacionalno pozicijo ▼ srcu kamniške ravnice. „OGENJ", DRUŠTVO ZA UPEPELJEVANJE MRLJCEV V MARIBORU, oskrbuje upepeljevanje proti mesečni članarini Din 15.— in 1-kratnemu starostnemu prispevku. V slučaju smrti člana zadošča prijava, vse ostalo oskrbi društvo. Zahtevajte pravila m priložite znamke na: „OGENJ" — MARIBOR, KOROŠCEVA UL. 8, TEL. 28-05 Sokolsko društvo Radeče pri Zidanem mostu priredi svoj letni javni nastop v nedeljo 7. t m. popoldne v mestnem parku. Dopoldne bodo okrožne tekme sevnilkega sokolskesa okrožja. Domači oddelki se pridno pripravljajo za tekme, kakor tudi s posebnimi točkami za nastop. Tudi pri nas se je v zadnjem času razmahnilo delo. saj je društvo zgradilo svoj lastni dom. ki čaka sedaj v surovem stanju dovršitve. Dom stoji na lepem prostoru poleg šole in je poleg dvorane predviden velik gledališki oder z garderobami. Dosti bo še treba dela in truda do popolne dovršitve, a tudi to se bo premagalo z veliko požrtvovalnostjo naših članov. Zato prijatelji, pohitite v nedeljo v Radeče, da skupno z nami manifestirate za sokolsko idejo, da nas moralno in gmotno podprete v izvajanju našega programa in omogočite, da se bomo mogli čimprej« vseliti v novi dom. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Tisoče zahval prejema »MORANA« Lasje presta-' N£70 TAKOJ IZPADATI-- IN ZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU— ODSTRANI PRHLJAJ itd. JACA IN HRANI LASNE KORENINE • POŠILJAMO PO POVZETJU-STEKL.-DIN.SO- V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas Je zapustil naš ljubljeni, skrbni oče, stari oče, brat in stric, gospod REICH IVAN NADUCITELJ V POKOJU. Pogreb dragega nam pokojnika bo v petek 5. t. m. ob 25. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Fobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto 6. L m. ob T. ori zjutraj v magdalenski župni cerkvi. Maribor, Ljubljana, Ptuj, Ljutomer, S. avgusta 1938. Žalujoči sinovi in ostalo sorodstvo. Stavka v postelji ]e prinesla Američanki lo tisoč dolarjev ! V Zedinjenih državah stavke v resnici niso redke, toda mlada, temperamentna ločenka, ga. Hedi Heusserjeva, je zbudila v tem področju senzacijo z različico, ki je doslej ni bilo. Poskusila je s stavko v postelji, in sicer ne v svoji, temveč v postelji nekega imo vi tega njujorškega trgovca, ki Ji je bil ušeL Hotela ga je na ta način prisiliti, da bi stopil z njo na poročni urad. Heusserjeva je vdrla ▼ poletno hišo pobeglega trgovca Blancharda in je izjavila, da bo tu vztrajala ob čaju in prepečen-cu, dokler se ne bo možu zljubilo, da izpolni svojo poročno obljuba Blanchard pa se te obljube ni mogel ah ni hotel spomniti in tako je prišlo do škandala, nad katerim se ni zgražalo samo hišno osebje tega gospoda, temveč tudi vse prebivalstvo te četrti viL Ga. Heusserjeva pa je tudi dobro poskrbela za to, da so ljudje zvedeli za stvar, kajti od časa do časa je, oblečena v elegantno nočno oblačilo, sprejela repor-terje in jim skozi okno dajala vse potrebne odgovore na radovedna vprašanja. »Če bi bil gentleman, bi se poročil z mano,« je bil stalni zaključek njenih odgovorov. Podzemska železnica v službi zračne zaščite Predore pariške podtalne železnice bodo v primeru zračnih napadov uporabili kot zaklonišča za prebivalstvo. Po natančnem načrtu, o katerem je sedaj razpravljal pariški mestni svet, bodo v primeru vojne ustavili obrat v več nego polovici podtalnega železniškega omrežja, ki ima skupno dolžino 158 km. Tu bodo uredili zaklonišča, ki bodo varna pred bombami in strupenim plinom. 62 najvažnejših postaj ostane odprtih, vendar pa jih bodo opremili s posebnimi pripravami, da plin ne bo mogel vdreti v notranjost omrežja. Toda Blanchard ni hotel biti gentleman, j vsaj ne v tem smislu, in se je z energično žensko sporazumel rajši na drug način* Sedaj poročajo, da je Heusserjeva zapustila posteljo in sobo ter ju prepustila g. Blanchardu, ko je izjavil, da ji da za to odškodnino 10.000 dolarjev plus 600 dolarjev za potne in druge stroške. Heusserjeva pa se je nasprotno obvezala, da bo pozabila na poročno obljubo. »Upam, da ne pridem nikoli več v stike s kakšno žensko,« je dejal Blanchard na koncu skoraj jokaje. Vojna ali mir ? Maršal Blücher, poveljnik ruske oborožen« sile na Daljnem vzhoda Slavolok iz sodčkov v Franciji V Avignonu, mestu i zbornih vin, so te dni sprejeli francoskega drž. prezidenta Lebruna in ga poved li skozi slavolok iz sodčkov, kakor to prikazuje naša slika. »Vinska« svečanost seveda ni minila brez političnega prizvoka. Min. predsednik Daladier je ob tej priliki poveličeval francosko-angleško prijateljstvo, ki se je z obiskom angleškega kralja silno učvrstilo ANEKDOTA Ko je bil Jožef II. še nadvojvoda, je moral neko dvorno damo na ukaz svoje matere spremiti v samostan, kjer so jo preoblekli v nuno. Pozneje je cesar ta samostan odpravil. Bivša dvorna dama Jo-žefove matere je skušala to preprečiti in je prosila pri cesarju za posebno avdijen. co. »Veličanstvo!« je rekla cesarju, »upam, da me ne beste kar tako zapodili iz samostana, kamor ste me nekoč milostno spremili!« »Če gre samo za to.« je odvrnil Jožef IL »lahko ukrenem, da vas odpeljejo iz samostana z mojo kočijo.« VSAK DAN ENA JACKSON GREGORY: 22 HČI SOLNCA Roman. Ramorez je spet sedel na konja in odbrzel skozi vrata. Kendric je ostal negiben, da bi ujel še kaj od tega, kar se je dogajalo. Imel je prav prikladno mesto v senci. Escobar je stopil na vrt, da mu je svetloba ene izmed luči hušknila če2 obraz. Oči so mu žarele. Takoj nato se je vrnil Ramorez še z enim jezdecem, ki je vodil konja za seboj. Zadnja žival in njen jezdec sta obrnila nase Kendricevo pozornost. V sedlu je sedela, trudna, izmučena, majhna postava, globoko sklonjena naprej. Z obema rokama se je oprijemala sedla. Ko se je približala svetlobnemu krogu luči. je opazil, da je brez klobuka in da ji lasje divje padajo čez obraz. »Stopite doli, prosim, senorita«, je rekel Escobar. Negibna postava v sedlu ni odgovorila — podoba je bila, kakor da ni zmožna nikakega izraza lastne volje. Ko ji je Ramorez pomagal iz sedla, je okorno obstala na mestu in se je jela ozirati naokrog. Da bi bolje videl, je Kendric stopil' iz svojega skrivališča, se naslonil ob zid, počasi - -a-=g== 1 ---- vlekel cigaro in čakal, kako se bo končal prizor. Zdaj je dekletu prvič videl v obraz. »O,« je kriknila iznenada in proseče proti Esco-barju dvignila roke, »prosim, prosim, pustite me, da grem!« Lase je vrgla nazaj. Še zmerom je proseče vila roke. Kendricu se je gubančilo čelo. Za Mehikanko je bila presvetle polti; lasje ji niso bili videti črni, kvečjemu rjavi; govorila je angleški. »Amerikanka!« se je začudil. »Ti umazani capini so ujeli Amerikanko! In še napol otroka povrhu.« Takšni, kakršna je bila js povzdignjenimi rokami in razpuščenimi lasmi, bi ji človek prisodil kakšnih šestnajst let. »Tako trudna sem«, je govorila, »in tako se bojim. Prosim, dovolite mi da grem!« Kendric je pričakoval, da bo zdaj zdaj planila v jok, tako presunljivo, krčevito je prosila. Jeza je vrela v njem: tako ravnati z njo, oomeni vendar, žaliti, mučiti otroka. Pa se je vendar vzdržal, da ni posegel vmes. Nihče se je ni še dotaknil s trdo roko in očividno je bilo zanjo najboljše, da se da mirno odvesti v hišo. Najpametnejše bo pač, da sam spregovori s Escobarjem Počasi je povesila roke in se ogledala naokrog. Najdelj ji je pogled obstal na Jimu Kendricu. Jim ni rekel besede, mirno, počasi je vlekel svojo cigaro. Z izrazom pritajene groze se je odvrnila od njega — zdelo se ji je, da je prišel samo še nekdo, da jo pomaga oropati svobode. Zavzdihnila je, trudno je stopila proti vratom, ki jih je bil Ramorez odprl pred njo, in izginila v hiši. Escobar je hotel za njo, ko ga je poklical Kendric. Nejevoljen je nekaj zamrmral, a je vendar stopil nazaj. »Nu, senor«, je vprašal nesramno. »Kaj mi imate povedati?« »Kdo je to dekle?« je vprašal Kendric. »In kaj nameravate z njo?« Escobar se je prezrljivo posmejal. »To vas torej zanima? Lepa je kakor roža, kaj ne? Nu, vam ni namenjena, senor Americano, čeprav je iz vaše dežele doma. To je hčerka bogatega gospoda. Gordona po imenu, če bi radi vedeli. Njen oče jo kliče za Betty in jo ljubi nadvse. Njemu sem dovolil, da popotuje v Združene države domov, da mi pošlje petindvajset tisoč dolarjev za senorito Betty. Želite še kaj senor?« »Svojevrsten način govora imate, kapitan Escobar«, je srepo odgovoril Kendric. »Samo eno naj vam še povem: če boste tej mali siroti skrivili en sam las, vam pošljem šest krogel v glavo!« Zapustil je Escobar j a in stopil v hišo. Rad bi bil povedal dekletu, da sta Amerikanca, Barlow in on, in da ji bo že kako pomagal do prostosti. A prišel ni dalje, kakor da jo je samo še enkrat videl, ko je v spremstvu one resne, mlade služabnice, ki ga je bila pred uro prosila, naj Zo-raidi ne napravi zle, odhajala skozi nasprotna vrata. Zdaj jo je videl zadosti razločno: zelo je bela bila, imela je rjave lase in sive oči. A preden je utegnil zaklicati za njo, je izginila, opiraje se Zoraidini hišni na roko. »Ubogo dekletce«, si je rekel na tihem. »Kaj bi dal, da bi jo zdajle lahko posadil na konja in z njo odjezdil do »New Moona«. Kako bo neki prebila sama sredi te drhali, medtem ko je njen oče bog ve kje, da zbere zanjo petindvajset tisoč dolarjev!« Apotolažen je bil, da je vsaj za to noč dobra preskrbljena; preveč je büa izmučena, da bi mogla kljub svoji siroščini dolgo bdeti. Vrnil se je v svojo sobo, da pričaka Bariowa. Ko je naposled Barlow le prišel, je Kendric takoj vedel, da je Zoraida popolnoma uspela pri njem. Twistyju so žarele oči, glavo je nosil pokonci, prišel je naglih, odločnih korakov, kakor nekdo, ki je zastran svojih načrtov na čistem. »Ubogi norec«, je Kendric ozlovoljen zagodr-njal. »Samo da ti ženska pomigne, pa je že po tebi.« Barlow je zavihtel1 steklenico brandyja in si napolnil kozarec. »Zoraida, kraljica Spodnje Kalifornije, naj živi!« je zaklical, da je odmevalo od sten. Spil je na dušek in treščil kozarec ob tla. Kendric je zavzdihnil, razočaran pomajal z glavo in zahvalil boga, da ga lep ženski obraz ša nikoli n* mogel ^praviti iz ravnovesja. Vrli železniški čuvaj V nevarnosti za lastno življenje je rešil pred katastrofo vlak s 500 potniki topove v Palestino Pazljivost nekega norveškega železničarja je preprečila strašno katastrofo na progi iz Osla v Kristiansand. Ob izhodu nekega predora se je vsul kamnit plaz na progo in jo razdejal. Na tem mestu gre proga ob 100 metrov globokem prepadu. Neki železniški čuvaj je kratko pre-d prihodom brzovlaka iz Osla prišel na miseL, da bi progo s svojo drezino pregledal. O kamenitem plazu ni vedel ničesar. Ko je privozil iz predora, je zagledal pred seboj razdrto progo. Ne da bi se obotavljal, je z drezino zdrvel nazaj, ker je vedel da bo vlak prispel v nekoliko minutah in Klopotača dobila 18 mladičev živalski vrt v Lipskem je dobil zadnje dni nenavaden prirastek. Ondotna klopotača v terariju je izvalila 18 klopotačic. KRATKE RESNICE) Slabi zgledi bolj vlečejo kakor dobra pravila. Tihe vode globoko derejo, jasne vode so navadno mrzle. Mnogim imponira najmanjši uspeh bolj Ruski jezdeci se po spo- od največjega prizadevanja, padu z Japonci v popol- Nekateri ljudje so kakor koprive, če se nem redu umikajo na jih rahlo dotakneš, te opečejo, če jih pa mandžursko mejo krepko primeš, sploh ne čutiš njih pekočine. Mrzla" električna svetloba Zelena luč je najučinkovitejša v reklami Neka tvrclka iz Filadelfije je predvaja, la »mrzle« električne žarnice, ki svetijo TiOOkrat močneje neg"0 navadine žarnice. Izvedenci so cb tej priliki izjavili, da pretvarjajo navadno žarnice 97 odstotkov toka v toploto, med tem ko ne dajejo nove žarnice praktično nobene toplote. Dolge so 60 do 90 cm in dajejo svetlobo najrazličnejše barve. Rabile bodo zlasti za svetlobno rekla- mo in za druge poslovne namene. Pri predavanju se je zelena luč izkazala za najučinkovitejšo, kajti žarnice, ki so tako gorele, so dajale pri isti porabi toka 300 krat močnejšo svetlobo nego navadne žarnice, modra svetloba pa je bila samo stokrat močnejša. Kakor je razvidno iz poročila, gre za izpopolnitev znanih tlink, s plemenitimi plini in kovinskimi parami polnjenih žarnic. v predoru ni bilo časa niti prilike opozoriti strojevodjo na pretečo nesrečo. Ta vožnja z drezino je bila prava tekma s smrtjo. Mož je tvegal vse, kajti lahko bi se zgodilo, da bi zavozil brzovlak v predor, preden bi prišla drezina iz njega. Samo minuta časa je še manjkala, ko je železničar zapusti! predor. Takoj je spravil v delovanje svarila in obvestil postaje. Brzovlak se je ustavil kratko pred predorom. V njem je bilo 500 potnikov, med njimi 150 šolskih otrok. Zaradi napetosti med arabskim in židovskim življem v Palestini je Anglija primorana vzdrževati red v deželi z oja-čenimi vojaškimi četami. V zadnjem času so prispeli v Haifo močni topniški oddelki (slika) Župan polaga temeljni kamen za most. (»Ric et Rac«) Sardine mečejo v morje Ribiči v Quiberonu so imeli zadnje čase tako bogat lov, da so pometali v morje poldrug milijon sardin, ki so predstavljale vrednosti 200 tisoč frankov. To so storili za tegadelj, ker jim tvornice za konserviranje rib niso hotele plačati zahtevanih cen. Anglija pošilja GOSPODINJA, KI VARČUJE DENAR IN VARUJE PERILO PERE LE S PERIONOM Na gorski progi v notranjosti otoka Jamaike se je zgodila strašna železniška Vlak padel v vodo 48 potnikov se je ubilo, 50 jih je bilo ranjenih katastrofa. Vlak, ki je imel pet polno zasedenih vozov, sta vlekli dve lokomotivi na strmi progi navzgor. Prva lokomotiva se je nenadno iztirila, vodja drugega stroja te nezgode ni takoj zapazil in je vozil s polno paro naprej. TVdaj se je prvi stroj za-ril globoko v strmino ob progi in je zdrknil v globino. Pri tem je potegnil še drugi stroj za seboj. Za njim so šli štirje vagoni, ki so se v zraku večkrat prekcpic-nili. Samo potniki petega voza niso bili deležni hudega, ker se je spoj pretrgal. Ostali vozovi pa so padli v reko, ki teče pod progo, in se popolnoma razbili. 48 potnikov je bilo takoj mrtvih, razen tega več mož osebja, 50 potnikov pa je bilo hudo ranjenih. Reševanje je bilo zelo težko, vozove so morah s sekirami raztreščiti, da so prišli do mrtvih in ranjenih potnikov. Več oseb je utonilo, ker se niso mogle rešiti izpod razvalin. Ruska vojska na man* džurskem 4 ««v v bojišču lin i turni pregled lz češke znanosti Delo praških lingvistov Praški lingvistični krožek, ki je najaktivnejše središče sodobnih lingvističnih prizadevanj v srednji Evropi, vztrajno nadaljuje svoje delovanje. Novi zvezki njegovega glasila »Slovo a slovesnost«, ki ga izdaja praška založba Melantrich, so najboljši dokaz, koliko prizadevnih sodelavcev se že zbira okrog te strogo znanstvene revije, glasila funkcionalne in strukturalne smeri v sodobnem jezikoslovju. Že sama vsebina te revije nam kaže, koliko področij obsegajo nova prizadevanja v lingvistiki. V štirih zvezkih lanskega letnika nahajamo med drugim naslednje razprave: Iz literarne zgodovine: So to predvsem študije o Puškinovem delu. Tako P. Bogatyrev razglablja vprašanje, aH so slovaške narodne pesmi navdihnile Puškina? V Puškinovi knjižnici Je bil droben zvezek ruskih prevodov slovaških narodnih pesmi, ki jih je izdal Sreznievskij (znan tudi po svojih pozinejših zvezah s e lov an-k im jugom). Bogatyrev med drugim domneva, da je ena izmed teh perni inspirirala Puškinovo >Rusalko«. R. Jakobson je priob čil daljšo formalistično analizo z naslovom »Kip v Puškinovi simboliki«, ki sega globoko v filozofijo pesniškega stvarjanje. Isti pisec se bavi s Puškinovimi pesmimi v češkem prevodu Ilje Barta. Prof. Arne Novak obuja spomin na delo enega Izmed pozabljenih čeških apostolov Puškina J. P. Koub-ka. Režiser Ji?i Frejka je priobčil dramaturško študijo o verzih »ßorka Godunova« na odru. Odlični spremljevalec primerjalne literarne zgodovine prof. Fr. Wollman je češka puškiniana jubilejnega leta obogatil z daljšo razpravo »Puškinova pot k baladni dramatiki«. S podrobno analizo Puškinovega dramatskega razvoja in njegovih produktov kaže pisec strukturne značilnosti pesnikove dramatske arhitektonike tn dokazuje, da se je le-ta oddaljila Shakespearovi tvornosti značajev in približevala tipu balaine drame. Te prob*leme bo pri nas obdelal dramatik in režiser Bratko Kreft v znanstveni študiji o Puškinovi in Shakespearovi drju rnaturgijn, prof. Wöllmen pa je v svoji pod-netni razpravi v marsičem nakazal novo pot raziskovalcem Puškinovega dramatskega dela. Iz literarne zgodovine naj omenimo še razpravo D. Cvfevskega »Dve neznani izdaji Komenskega« in V. Flajšhausa prispevek »Linda in tako zvani Rokopisi«, G. Hei-denreiohova pa je avtorica primerjalne stilistične študije med staročeškim »Tkadieč-koinc Ln nemškim »Ackermainn aus Böhmen.« S področja teoretičnih (estetskih stilističnih, kritičnih, formalističnih) študij o književnosti imamo v teh štirih zvezkih vrsto zajemljivih razprav. Tako je Kaz. Buidzvk prispeval daljši članek o metodologiji stilistike na Poljskem 01-dfich Krälik je podvrgel natančni ßtilistiic-ni analizi tekstne spremembe v štirih izdajah Olbrachtovega romana »Najtemnejša ječa« in tako pokazal na teh primerih avtor jev povojni jezikovni razvoj. Tudi pri nas se bavijo nekateri filologi, zlasti siovničar A. Breznik, z jazikom posameznih pisateljev, pogrešamo pa razčlemb njihovega sloga. študij o dozorevanju njihovih individualnih stilističnih načel. Metodološko vzoren primer take študije je Kràlikov prispevek k tekstnim proučevanjem enega najznačilnejših sodobnih čeških epikov. Prof. Ame Novak podaja nekoliko metodoloških opomb k raziskavamju dela K. H. Mäche, Mirko Novak se izčrpno bavi z estetiko češkega Herbartovca Jos. Durdika, naš rojak prof. Mihajlo Rostohar pa je prispeval diekusij- sko razpravo z zreli šča strukturne psihologije >0 strukturi stavčnega smisla«. Olga Srbova razpravlja o osebi v sodobni dTami. P. Trost pa o oblikovnih kvalitetah malo-mestnih romanov znanega češkega pisatelja K. Polačka. Zd. Varčura razglablja slovstveno nemalo važne probleme prevajanja gledaliških iger, R. VVellek pa piše o cam-bridgski skupini slovstvenih teoretikov. Izmed posebnih študij o jeziku in njegovih problemih naj omenimo razpravo A. Frinte »Češka izgovarjava besed slovanskega, zlastii ruskega izvora«, dalje VI. Helferta diskusijöki prispevek >Op3Zanjca«. romana, ki kmalu izide v slovenskem prevodu in ki je najboljši spis enega izmed vodilnih bolgarskih pisateljev, nedavno umrlega Jordana Jovkova, nas seznanja sestavek Bojana Isajeva v prevodu Mete Korenove. Omeniti je še prevod članka Winstona ChurchiL la »Delo za zabavo in Lamarjeve »Hajduke« (pesem). Praške »Literarni N'oviny«, glasilo Evropskega liteTanega kluba, ki izhaja v nakladi 20.000 izvodov, so svojo najnovejšo številko posvetile XVI. mednarodnemu kongresu PEN kluba. Med drugim prinašajo izjave raznih odličnih udeležencev praškega kongresa o namenu te organizacije, o vlogi pisatelja v sodobnosti in o vtiskih iz Češkoslovaške. Odgovorili so med drugimi H. G. Wells. Styn Streuvels Shih — J _ Heiung, Luc Durtain, Max Brod in izmed jugoslovenskih udeležencev Bratko Kreft. Skoraj vse izjave poudarjajo potrebo duhovne obrambe svobode in boja zoper naraščajočo barbarizacijo. Francoski pisatelj André Thérive je objavil v najnovejši številki pariških »Les Nou. velles Littéraires« obširno reportažo o vse-sokolskem zletu v Pragi. Z zamosnrimi besedami poveličuje znani pripovednik in kritik lepoto Prage, veličastno moč sokolstva in občudovanja vredni mir češkoslovaškega naroda. Spomiinjajoč se dogodkov okrog 21. maja, pravi Thérive, da bi drugi narodi ob manj težkem sporu kazali vročični nemir kakor v obsednem stanju, medteim ko so Čehi kazali ca časa zteta adrawo vesedost brez vsakršnega bahaštva in nervoznosti, i radost mladega atleta, ki je izvršil svoje dejanje po pravilih poštenja in časti. Mislim. ne da bi se hotel laskati: mi Francozi bi se lahko marsičesar naučili pri tem narodu, ki je bil nekoč naš učenec in je sedaj naš zaveznik in ki po dvajsetih letih miru in dela ne pozna ne vznemirjenja in ne nevrastenije«. Besede, ki jih utegnejo podpisati vsi udeleženci veličastnega praškega zleta in ki niso zaman izšle pod debelim naslovom »V deželi mladosti in svobode«. Pragram Janäekovega festivala. Kakor smo že poročali, priredita Umetnostna beseda in mestna občina v Pragi v 6pomin desetletnice smrti velikega češkega skladatelja Leoša Janäoka festival. Danes beležimo program teh prireditev. V praški mestni knjižnici bo otvorjena razstava o Jamaoku. 22. septembra bo v Narodnem gledališču predstava opere »Prigode lisice Zvitorepke«, 28. septembra v Smetanovi dvorani vokalni in instrumentalni koncert Janačkovih skladb 24. septembra komorni koncert, 25. v nemškem gledališču predstava »Jenufe«, 26. drugi vokalni in instrumentalni ^koncert, 27. v Nar. gledališču predstava »Kate Ka-banove« in 28. v Cerninski palači Gardenparty s koncertom in ljudskimi plesi. Kaj naj čitamo Iz romanskih literatur? Ugledna češka založba Fr. Borovy v Pragi je pričela izdajati originalno zasnovane preglede najznačilnejših slovstvenih del, ki so izšla v raznih literaturah zadnjih deset let. Tako je doslej izdala v posebnih knjigah pregled slovanskih, germanskih in romanskih slovstev. O pregledu slovanskih literatur, ki kajpak upošteva tudi slovensko proizvodnjo, smo na tem mestu že pisali. Naj kulturn-kronič-no zabeležimo še zvezek »Co čist z literatur romanskych« (v obsegu 224 str.), ki je vzbudil zasluženo pozornost tudi v tujini (tako je nedavno priobčil simpatično poročilo o tej knjigi »Meridiano di Roma). Ta dobri svetovalec čitatelju, ki išče nasvetov, katere knjige naj prebere, da bo poučen o življenju teh narodov odnosno o duhovnih strujah današnje Evrope, nam nudi pregled francoske, italijanske, rumunske in španske literature. oP francoskem slovstvenem svetu vešče vodi J. Kopal. Italijansko literarno sodobnost je obdelal M. Ferrigni, malo znano slovstveno Rumunijo prikazuje J. Huškovd-Flajšhansova, špansko književnost pa Vàclav černy. Metoda tega pregleda je ta-le: Iz produkcije zadnjega desetletja (česar pa ni treba vzeti strogo v kroni-stično-številčnem smislu) izbere informator najznačilnejše romane in esejska dela in na 2 — 3 straneh označi njih avtorja ter prikaže vsebino in slovstvene ali idejne kvalitete izbranega dela. Tako je lz fi8ümrfc6g8 stovstw äjjitJeUh y pregled kakšnih 30 avtorjev, vendar nam. članki ne pripovedujejo samo o glavni, po. udarjeni knjigi, ki seveda stoji v ospredju informacije, marveč tudi o drugih najznačilnejših knjigah tega pisca. Med francoskimi avtorji so na pr. Proust, Thérive,, Duhamel, R. Rolland, R. Martin du Gard, Jules Romains, Carco, Gide, Mauriac, Gi-randoux, Giono, Maurois, Valéry In drugi- Ti avtorji so pa včlenjeni v idejno označene smeri njihovih izbranih del, n. pr. vojni roman, sinteze romanov, trije romani, ki nas spominjajo Dostojevskega, nekatere vrste in nekatere teme, eseji, dva štiridesetletnika. Posebno obširno in zanimiv0 je obdelana sodobna italijanska literatura. Kdor bo hotel s posredovanjem češkega priročnika nekoliko globlje pogledati v slavnostno sodobnost romanskih narodov, ne da bi si želel bibliografsko podrobnega pregleda ali zgodovine posameznih slovstev, b0 ß pridom segel po knjigi »Oočistz literatur romanskych«. Nemara nimajo celo v romanskih jezikih ole takega: z&iulset tibMds je nova in vredna bival«, (—o). Nemška književnost ▼ CSB je ▼ ■adnjtfi šestih letih glede produkcije knjig napredovala za 50 odstotkov. Vzrok tega nenavadnega povišanja utegne biti predvsem v tem, da sedaj izhajajo na Češkoslovaškem mnoge nemške knjige, ki v Nemčiji i* kulturno političnih razlogov ne morejo iziti. Etimološki slovar francoskega jezika je izdala pariška založba Larousse. Slovar je »prejela kritika z vsem priznanjem, saj ga poleg znanstvenih vrlin odlikuje tudi sorazmerno nizka cena (60 fr. zaa knjigo na 762 str.). Sestavil ga je profesor A. Dauzat in izdal z naslovom: »Dieti onna ire etvmo-logique«. Obsežno delo • češkoslovaškem slikarstvu in kiparstva novejšega fasa je pripravil prof. dr. V. V. Štech za založbo »Druž-stevni präoe«. Obsegalo bo pregled čsl. likovne umetnosti od 1. 1700 do dames in bo bolj kakor druga dela te vrste izpričalo originalno češko in slovaško umetnostno tvornost SPORT Nered mora iz športnih vrst Ministrstvo za telesno vzgojo strogo obsoja nezrelost In nediscipliniranost v športnih vrstah Jn tudi plavalnemu savezu ne bo dovolilo neutemeljenega odpuščanja in nekaznovanja takšnih tekmovalcev Beograjski listi pišejo: »V zvezi z afero plavalcev dubrovniške-ga »Juga« v Ljubljani in sklepom JPS, da se plavalcem »Juga« le odobri nastop na Bledu na tekmi proti Italiji, je ministrstvo za telesno vzgojo poslalo JPS spis, v katerem pravi med drugim: Ministrstvo za telesno vzgojo smatra, da mora JPS storiti energične korake, da se v bodoče tazki primeri ne bodo ponavljali. Ministrstvo priporoča savezu, naj izvrši strogo preiskavo zaradi nenastopov plavalcev »Juga« in jih primerno kaznuje. Sport se mora gojiti na bazi viteštva in discipline in ga morajo vse organizacije in njeni člani v Jugoslaviji pojmovati resno. Ministrstvo bo imelo v evidenci ukrepe JPS glede tega in ne bo dovolilo, da bi se odpuščal in nekaznovano dovolil ne- Konec »Tour de France« (Zanimivo pismo gledalca na pariškem dirkališču v zadnji etapi kolesarske vožnje po Franciji) Pariz, 31. ju,l3 Francija bi ne bila Francija, če bi ne imela juöja meteca svoje tradicionalne dirke »Tour de France«, tako pravijo vsi Francozi, toda še sanjalo se mi ni, da bon lahko videl '>onec te dirke in obenem najboljše kolesarje Ev* ope in najbrže tudi sv3 ta v zaključni borb . Več kakor óve v.ri pred napovedanim prihodom je bilo dirka!..šče v Parcu de Princes nabito polno, vstopnice so bile samo še po 60 frankov. Kaj bi storil, da bi videl te junake s ceste, ki so od 5. do 31. jul. prevozili 4.684 km dolgo piego za slavo in čast svojih držav, pa tudi za precejšnje nagrade. (Vse nagrade skupaj so znašale v našem 1,200.000 din.) 2a zadnjo etapo te dirke je ostalo s-samo« še 92 dirkačev, kajti vsi ostali so berbo opustili zaradi nezgod ali pa zaradi preutrujenosti. Z v3liko spretnostjo sem se izmuznil mimo budnih kontrolorjev v veliki stad;on. Radio je sproti obveščal o razvoju borbe na zadnjih kilometrih, to pot ne na beli, ampak na črni cesti. Gledalci so z burnimi vzkliki pozdravljali uspehe svojih ljubljencev. Danes Italijan Bartali ni bil na čelu, kajti njegova končna zmaga je bila sigurna že po prvi polovici v Aixu les Baignesu, do koder je nabral že 21 minut naskoka. Bartali (ki je v ostalem gojenec dominikanskega reda) je specialist za hribe in je to svoje znanje v goratih predelih tudi temeljito izrabil. Občinstvo se dvigne s sedežev, ko napovedo zvočniki, da sta se Francoza Magne in Leducq odtrgala od ostalih in pridobivata sekundo za sekundo na terenu. In res st; prispela 5 minut pred ostalimi na stadion. Ko sta zavozila na dirkališče, sem mislil, da se bo vse podrlo. Potem sta prevozila še zadnji krog ln si s skupnim časom prijateljsko razdelila prvo in drugo mesto. Tudi nas'ednjo skupino so tvorili sami Francoz: in šele šesti je bil prvi Italijan. Potem so sledili Belgijec, Francoz, Španec in drugi. Toda kljub temu zadnjemu uspehu Francozov so ostali Belgijci na drugem mestu, Italijani pa so prišli na tretje. V skupni klasifikaciji posameznikov je bii prvi Italijan Bartali iz Firence, za njim pa Belgijec Vervaecke, Francoz Cossou, Belgijec Vissers in Clemens iz Lu-ksemburga. Prvi Španec je dosegel 16., prvi Nemec pa 19. mesto. Letošnja »Tour de France« je končana. Množice so se zadovoljne razšle, saj so Francozi vsaj v zadnji etapi pokazali, da še niso najslabši, čeprav si niso mogli v končni kvalifikaciji priboriti nobene zmage. MOC. Zagreb—Brno Dve ženski enajstorici bosta v nedeljo igrali v Ljubljani Za Zagrebom, Banjo Luko in Beogradom bomo tudi v Ljubljani doživeli športno senzacijo zadnjega tedna, in sicer gostovanje dveh ženskih nogometnih enajstoric. To bo prva takšna prireditev pri nas in bo gotovo kakor povsod drugod privabila mnogo radovednežev. O postavi obeh enajstoric so znani razni podrobni podatki, deloma osebni, deloma sportno-tehnični, toda kaj bi pravili vse, ko pa je ta panoga takšna, da je bolj za oko kakor vsaka druga Vsekako je med ženskimi nogometaši nekaj izrazitih talentov, ostale članice take enajstorice pa vsaka po svoje skrbijo, da je vsaka nogometna tekma med ženskami zelo napeta in zanimiva Prav gotovo je obisk takšne prireditve poseben dogodek, deloma s športne, še bolj za z zabavne strani. Tekma se bo začela ob 17.30, ob 16. pa bo predtekma v moškem nogometu med rezervo Ljubljane ln (najbrže) Reko. V neka! vrstah V Zagorju so Imeli preteklo nedeljo razgiban športni dan, ln sicer v znamenju otvoritve novega športnega igrišča SK red v športnih organizacijah. Ministrstvo je soglasno z načrtom, da se v London pošljeta samo plavalec Cerer in skakalec Ziherl in še kateri plavalec njune vrednosti, ne pa večja ekipa, v kateri bi bili nezreli in nedisciplinirani tekmovalci, ker bi to pomenilo neracionalno razsipanje podpore iz budžeta ministrstva za telesno vzgojo. V zadevi nenastopa plavalcev »Juga« v Ljubljani in poznejšega nastopa teh plavalcev na izbirnem mitingu v Ljubljani, smo prejeli tudi neposredno od ministrstva za telesno vzgojo pojasnilo enake vsebine s pristavkom, da ministrstvo za telesno vzgojo nI posredovalo v prid kršiteljev dobrih športnih običajev na državnem prvenstvu v Ljubljani. Svobode v Kisovcu. Občinstva je bilo zelo veliko. Na lepo urejenem igrišču so ta dan preizkusili svoje moči kar štirje klubi. Najprej sta igrala Trbovlje in domača Svoboda in so Trbovljčani s 4:2 zmagali. Nato je sledila tekma med Hrastnikom ln ljubljansko Svobodo, ki se je končala s 4:1 v korist Hrastnika. Obe tekmi je sodil g. Božič iz Radeč. Po končanem športnem sporedu je bila v Zadružnem domu na Lokah živahna športna zabava, ki je bila zelo dobro obiskana. Kakor na Igrišču tako je tudi tukaj pridno igrala rudarska godba in zabavala občinstvo. Po zaporednih lepih zmagah, ki jih je že letos dosegla enajstorlca Mislinja lz Slovenjega Gradca, je to moštvo preteklo nedeljo doseglo svoj največji uspeh letošnje sezone. Nastopilo je proti Slavi ji iz Maribora in zmagalo s hazenskim rezultatom 13:0 (2:0). Kljub hudemu nalivu, ki je trajal vso tekmo, je domače moštvo zaigralo e takšnim poletom, daje Mariborčane naravnost pregazilo. Pri domačih je najbolj ugajal napad, pri gostih pa je popolnoma odpovedala krilska vrsta, sploh pa so bili vsi napori celote proti razigrani domači enajstorici brezuspešni. Občinstva je bilo okoli 200. V predigri je rezerva Mislinja igrala z moštvom Rdečega križa iz Pctrovgrada in zmagala z 2:0 (0:0). Iz službenih objav s. o. pri JNS posnemamo, da je bil med nedeljskimi sodniki za prvo kolo ligaških tekem določen tudi ljubljanski sodnik g. Macoratti (z namestnikom g. čamernikom), in sicer za splitsko tekmo med Hajdukom in Grad-janskim iz Skoplia. Ta sklep kaže, da je nedavna akcija ljubljanskih sodnikov proti omalovaževanju pri sojenju državnih prvenstvenih tekem že rodila prve sadove. Ce to le ne bo bela vrana... Beograjsko tekmo med Jugoslavijo in Ljubljano bo sodil g. Beleslin iz Subotice. ženska nogometna tekma med obema ekipama Zagreba in Brna, ki zdaj po naši državi razkazujeta novo športno disciplino ,se je v Beogradu končala neodločeno in brez gola. Rezultat ni niti važen, značilno pa je, da je bilo za to tekmo zelo malo zanimanja. Očitno je samo Zagrebčanom uspelo, da so s to atrakcijo zaslužili lepe denarje, drugod pa se bodo zadovoljili samo s tem, kar bodo očividci vedeli povedati o mičnih prizorih na takih tekmah. »Ilustrovane sportske novosti« št. 32. so izšle. Obširen del lista je posvečen otvoritvi nove ligaške sezone s podrobnimi podatki o vseh 12 letošnjih kandidatih za naslov državnega prvaka. Udeležence in športno občinstvo ob kolesarski dirkalni pmgt badt ■ntavds podntnostl o tridnevni kolesarski dirki, ki bo od iS. do IS. t. m. tudi na naših tleh od Metlike do LJubljane tn odtod ▼ Celje, Maribor in Ptuj. Dalje čitamo o IX. balkanskih Igrah, o Jožetu Kotniku, novem rekorderju na 5.000 m in izčrpna Izvirna poročila iz Berlina z naslovom: Nismo prvaki Evrope. Vmes je še kopica paberkov in raznih zanimivosti, ki jfli rad prebira vsak športnik. Posamezne številke so po 1 din. £SK Hermes — (nogometna sekcija). Pozivam vse igralce L skupine, da se javijo danes točno ob 18. na igrišču. Načelnik. M. K. Ilirija» Pozivamo vse tekmovalce, ki se nameravajo udeležiti motodirke na Ljubelj, da se nemudoma prijavijo, ker bodo prija/ve 7. t m. brezpogojno zaključene. R Četrtek. 4. avgusta LJubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila. __13: Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet. — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Iz Leharjeve operete »Dežela smehljaja« (plošče). — 20.10: Slovenščina (dr. R. Kola-rič). — 20.30: Pevski koncert g. Marjana Rusa, pri klavirju prof. M Lipovšek, vmes Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Originalna švicarska godbe (bratje Malenšek). Petek 5. avgusta Ljubljana 12: Iz naše domovine (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 19: Napovedi .poročila. — 19.30: Nac. ura. —19.50: Deset minut za planince (dr. A. Mrak). — 20: Plošče. — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. —22; Napovedi, poročila. ■— 22.15; AngLeštoe plošče. Beograd 16.45: Narodna glasba. —17: Orkester in petje. — 20: Prenos iz Zagreba. — 21: Orkestralni koncert, —t 22.15: Nadaljevanje. — Zagreb 20: Violinske skladbe. — 20.30: Dueti. — 21: Klavirski koncert. — 21.30: Lahka godba in ples. — Praga 19.25: Lahka glasba. — 19.55: Zvočna igra. — 20.25: Spevoigra 22.20: Plošče. — Varšava 19.30: Vojaška godba in zborovsko petje. — 21.10: Ples. — 22: Komorna glasba. — Sofija 18: Lahka godba. — 18.30: Mandoline. — 19.15: Opera »Cavalleria rusticana«j — 21: Nočni koncert. — Dunaj 12: Vojaška godba. — 15.30: Violinske skladbe. —16: Komorni orkester. — 18.30: Lahka glasba. — 20.10: Pester spored. — 21.05: Serenade. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19: Vedra muzika — 20: Zabavna igra. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Ples iz Hamburga. — München 19.15: òar glasbil. — 22.30: Pesmi in klavirske skladbe. — 24: Nočni koncert. —• Stuttgart 19: Mali orkester in vojaška godba. — 20.10: Zvočna igra. — 21: Spevoigra. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Veliki or_ kester, zbor, vojaška godba in solisti. il a/ovit i d°paccini iz čikaga.. je //vojim /enzacijonalnim preparatom. povrnul žemi aktiv-no/t in mlado/t. Za žene od^o'let naprej «MORANA HORMON AKTIV KREMA» din.60:.,vrne ženi ak. tivno/t in mlado/t. od 30 - ^HET MOPAN A HO P. H ON KREMA' ( i z mi/jih 2izz) dinar a 50- MOPANA VITA. nlN KREnA'(vi/OKiHGOi?A}DiNAo: Te e novitete takoj oo/tranuo gube. mlahavo kožo. nerede kozo mlado/tno napeto Z baržuna/j tim tenom. 1 MORANA LEPOTA RA/TLINl KI PUDRI'vv/eh ni jan/ah din. 25: UMANA /P UT Brez posebnega obvestila. f Zapustila nas je včeraj po dolgi in mučni bolezni za vedno naša predobra, nepozabna mama, stara mama, teta in tašča, gospa ^attt (Blatne restavraterka v Kamniku Pogreb blage pokojnice se vrši v četrtek 4. t. m. ob 17. uri na pokopališče zale. Kamnik, Domžale, Ljubljana, Kranj, dne 3. avgusta 1938. ŽALUJOČE RODBINE: tf lagne, Kvartič, Rojina, dr« Vajs. WIIIIIHIf Mllllltj I I ZAHTEVAITE BRE5PLAČNI CENIK MIdhner. NA|rtlP0LNEJ5E GENERALNO ZA5TDP5TVD —f Schneider ZAGREB NIKDLlCEVA IG PLAVIH KANTAH mu he,komarje in vsogomazen Linolej prodaja tn polaga po reklamnih cenah SEVER, Marijin trg z fumimi u MALI OGLAS I •iijimiJ Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Spretne pletilje na stalno mesto proti dobri plači, iščem. Soss K., Mestni trg 18. 18132-1 Strojepisko veščo slovenske in nemške stenografije, ter iztirjeno v strojepisju v slovenskem, nvemškem in srbohrvatskem jeziku, išče odvetniška pisarna v Ljubljani. Nastop službe takoj. Izve se v vseh poslovalnicah Jutra. 18164-1 Gospodinjo varčno, in spretno, dobro kuharico, 30-^0 let, z daljšimi spričevali na deželi sprejmem 15. avgusta ali 1. jcptembra v večjo, boljšo hišo na deželo. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Zanesljiva 47«. 18147-1 Uradnika mlajšega marlüvega, z odsluženim kadrovskim rokom, sprejmemo za pisarniško službo za našo trgovsko poslovalnico v Ljubljani, Prednost irn-io absolventi trgovske akademije ali trgovske šole z dobrim »nanjem srbohrvaška e, stenografije in strojepisk Nastop službe takoj. Poo&dbe z osebnimi podatki aa ogl. odd. Jutra pod »Marljiv 182« do 6. t. m. 18182-1 Steklarski pomočnik dobro izcrftn, dobi mesto. Steklarna JCovačič, Maribor.. 18175-1 Boljša gospa srednjih let, dobra gospodinja, s svojo lastno opravo, gre gospodinjiti eni osebi, bodisi gospe ali gospodu. Zadovoljila bi se samo s hrano in stanovanjem. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod šifro »Gospodinja eni osebi«. 18173-1 Sodarskega pomočnika mlajšo moč, in vajenca, — sprejme takoj F. Oblak, so-darstvo, Vrhnika. 17609-1 Sinih* išče Vsaka beseda 50 par ; davek 3 din ; za šifro ali dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 12 din. Gospodinja varčna, dobra kuharica, verzirana. tudi v gostilni in trgovini, išče mesto za čez dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 42«. 18150-2 Kuharica za v Ljubljano, išče službo v kako menzo kot pomočnica ali v kako restavracijsko kuhinjo. Sprejme tudi privatno mesto. Ima lepa spričevala od več let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večletna spričevala«. 18183-2 UIIIMI)! Izkušenega kurjača išče za takoj tukajšnje tekstilno podjetje. Ponudbe pod »Trezen« oa podružnico Jutra Maribor. 18178-1 Postavljač priden, za kegljišče in hišni dela, dobi takoj mesto. Gostilna Klemenčič, Krekov trg 11. 18171-1 «M Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Učenka dobi mesto v trgovini mešanega blaga. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18172-44 Tovarna keksov potrebuje mofstra za kekse z večletno prakso. — Ponudbe z dokumenti in referencami se naj pošljejo do 10. avgusta nia SEDMO SILO — BEOGRAD — Poenkareova 21 pod »Keks majstor«. Potniki Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Vestne zastopnike agilne in poštene, išče »DRAVA«, zavarovalna zadruga., Zglasiti se osebno ali pismeno na Maribor, Aleksandrova t4, ali pa na glavno zastopstvo Ljubljana, Mestni trg .7. 18161-5 Vsakovrstno zlato Kupuje po najviäjlh cenah CERNE — juvelir, LJubljana, Wolfova uL mmm Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo. Povšetova 47. tel ?f—■ 25-91. 278-33 Glasbila Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavir kratek, rujav Stelzhammer, zelo dobro ohranjen, prodam zaradi pomanjkanja prostora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18069-26 Črn klavir skoro nov, v najboljšem stanju, ceno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stingi original«. 18187-26 Stanovanje odda Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aU daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Trisobno stanovanje lepo in solnčno, takoj oddam. Gajeva 6, hišnik. 18162-21 Enosob. stanovanje pritličje, oddam takoj. Le-podvorska 3, pri hišniku. 18156-21 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske, večji znesek, vnov-čim zelo ugodno. Trgovska agentura za bančne posle, Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14. 18166-16 4-sobno stanovanje v vili, oddam za november. I. nadstropje, plin, kopal niča. veranda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18157-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, solnčno, suho, z vrtom, oddam za september. Zeleznikarjeva 10. Spodnja šiška. 18159-21 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal za obrtnika oddam za 15. avgust na Sv. Petra c. 43, dvorišče. 18160-19 r / Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pohištvo novo to že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo • sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite ruaan na dopisnici ali ustno. Prevoz pohi štva v naš komisijski oddelek preskrbimo sami. Ivan Mathi&n, Ljub. Uana, Tjrševa cesta 12 79-12 Dvoriščni lokal takoj oddam. Poizve se na Bleiweisovi cesti 48 pri hišniku. 18184-19 Gostilna in kavarna zaradi bolezni naprodaj. — Frankopanova ul. 17, Maribor. 18177-19 črno orehovo jedilnico zelo lepo, kauč in kuhinjsko opremo, ugodno prodam radi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18165-12 IMSERIRAJ V „JUTRU" J Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago. 25-20 Enosob. stanovanje in veliko prazno sobo, ulično za pisarno, obrt ali stanovanje, oddam. Mestni trg 11-1. 18152-21 3 in 4 sobno stanovanje s pritiklinami oddam za takoj ali november. Naslov v v t eh poslovalnicah Jutra. 18185-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na J manjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje s kabinetom m vsemi pritiklinami išče mirna stranka brez otrok. Vse litev 1. septembra. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Siguren plačnik« 18024-21a 4-sobno stanovanje komfortno, novo in sončno, iščem za 3 osebe v centru mesta ali v vili za mesec november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo komfortno«. 18085-21a Mladost ne more pogrešati moje pomoči! Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko škodljivo. Zato namažite poprej celo telo s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Na ta način se okrepi mlado kožno sta-ničje, koža por javi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se zmanjša. Če namaže te otroka, ga % tem varujete tudi pre-hlajenja. Stanovanje dveh sob in kuhinje, išče gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospa«. 18167-21a Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din; za Šifro aU daja nje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo ali prazno, s posebnim vhodom, oddam boliši stalni osebi. Streliška ul. 22, v pritličja, desno. 18092-23 Dvosob. stanovanje v centru, išče drž. uradnik brez otrok za november. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Čisto«. 18145-21a 1—2 sobno stanovanje v mestu, išče zakonski pat brez otrok. 400 do 550 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno«. 18149-21a Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami v bližini centra, išče mirna dobra stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Najraje v vili«. 18168-21a Brezplačno sobo opremljeno, z zajtrkom za leti dobi, kdor posodi din 8.000. Čas dogovora navesti pod »Nujno 63« na ogl. odd. Jutra. 18163-23 Sobo in sobico čisto, solnčno, oddam 2 solidnima gospodoma z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18153-23 Sobe išče Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo elegantno, solnčno, s souporabo kopalnice, s posebnim vhodom, išče gospod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18186-23a za tovorne vozove avtobuse odpravljajo največjo nevarnost za trpežnost tovornih gum — razvijanje toplote v gumi sami, in tako podaljšujejo njeno službo najmanj za 25%. Dijaške sobe Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaško sobo za 161etnega dijaka III. let. trg. akad. iščem. Reflektira se le na mirno sobico brez sostanovalca s celotno oskrbo ter dobro in zadostno prehrano. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra do najkasneje 12. VIII. pod šifro »Plačam din 650«. 18042-22 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Pse ilirske ovčarke proda pekarna Vovk, Smar-tinska 64 poleg nove mitnice. 18158-27 Izgubil se je pes volčjak, sliši na ime »Hec«, znamko nosi trioglato bakreno izdano od občine Hrastnik-Dol. Najditelj naj ga odda proti nagradi — Freyer, Vojvoda Mišiča 23. 18154-27 Raz Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. MOTORNA KOLESA od 100 do 600 ccm eno leto garancije vse rezervne dele iMotor-Lotz Maribor, Cankarjeva LNSERIRAJTE """ V »JUTRU« Ženitve Vsaka beseaa 2 din; davek 3 din ; za dajanje naslova 3 din; najmanjši znesek 20 din. Gospodična izobražena, bogata, pridna, dobra gospodinja, želi spoznati v svrho ženitve malo boljšega nastavljenega železničarja. v starosti 37—45 let. Vdovci niso izključeni. — Skrbna gospodinja. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tajno«. 18169-25 Naročniki »J LITRA« so zavarovani za 10.000 Din. Med mestom in deželo »osrednje »Jutro v« mali oglasnik NARODNA TŠKARNA L3UBL3ANA KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TESKOVSE PREPROSTE IN NAJFINEJŠE ■. : i- y 4 Preminila nam je po dolgi mukepolni in s potrpežljivostjo prenašani bolezni naša zlata angelsko dobra sestra, teta, itd. gospodična BERTA BRENCE UČITELJICA V POKOJU. K večnemu počitku jo spremimo v petek 5. avgusta ob 16. iz hiše žalosti Cankarjeva ulica 13, na mestno pokopališče na Pobrežju v rodbinsko grobnico . Sv. maša zadušnica bo v soboto 6. avgusta ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi. MARIBOR, 3. avgusta 1938. Žalujoči ostali ZAHVALA IBHHH1 Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega preljubega soproga in očeta, gospoda LOVRA HORVATA NADUČITELJA V POKOJU se tem potom najiskrenejše vsem zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo izrekamo prevzv. knezoškofu gosp. dr. Gregoriju Rožmanu, ki je opravil cerkvene pogrebne obrede in gosp. kanoniku Mateju Riharju ter vsej čč. duhovščini, ki je obredom asistirala. Lepo se zahvaljujemo Klubu koroških Slovencev, zlasti njegovemu predsedniku g. dr. Fella-cherju za občuteni poslovilni govor ob odprtem grobu, prvemu slov. pevskemu društvu »Lira« v Kamniku za v srce segajoče petje žalostink, Udr. jugosL muzičkih avtorjev pa se najlepše zahvaljujemo za poklonjeni krasni venec na pokojnikovo krsto. Za častno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti se še posebej zahvaljujemo občinskim odbornikom in županu mesta Kamnika gosp. Novaku ter gg. oficirjem drž. smodnišnice. Ni nam mogoče navesti vseh, ki so se udeležili pogreba, ne vseh onih, ki so nam izrazili svoja iskrena sožalja in darovateljev vencev in cvetja, zato tem potom izrekamo vsem, ki so se nas spomnili v bridkih urah z izrazi sožalja, pokojnika pa z darovanjem vencev in cvetja, ah pa, da so ga spremili na njegovi zadnji poti, našo najprisrčnejšo zahvalo! V KAMNIKU, dne 3. avgusta 1938. RODBINA HORVATOVA IN SORODNIKI ZAKLETI GRAD Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d.