Erscheint leden Samstag Einzelpreis 10 Rp! STAJERSKIGOSPODAR Verlag und SchrifUeiting: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Fernruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark* Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Ruf Postgebühr: im Oltreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rgf Zeifungszusfellgebühr Postscheckkonto Wien Nr. 55030 II. lahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag 18. luli 1942 Nr. 29 Naglo prodiranje na obširni napadalni fronti Hitri odredi nemške vojske zasledujejo neprestano poraženega sovražnika - Napadalna fronta je bila v sijajnih operacijah vedno bolj razširjena - Vsi boljševiški protinapadi odbiti z velikimi izgubami za sovražnika Nemška ofenziva, ki je pričela pred dvema tednoma v prostoru med Kur-skom in Harkovom, beleži po najnovejših sporočilih nemškega vrhovnega poveljstva pomembne uspehe. Po teh poročilih napredujejo nemške in zavezniške čete na vsej napadalni fronti v naglih sunkih. Pri tem so vrgle nemške in zavezniške čete vse tiste sovjetske oddelke, ki naj krijejo umik. Te sovražne edinice so bile večjidel uničene. Nemški hitri odredi so razbili v neprestanem zasledovanju sovražne kolone ter v ozadju sovražne fronte odrezali zveze sovražnika. Potek ofenzive se je v preteklih dneh odigral kakor sledi: Pretekli četrtek je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da je nemški prodor na južnem odseku vzhodne fronte omajal sovjetsko obrambno fronto za-padno od Dona v širini več kot 500 kilometrov. V vsej tej širini so se razgibale nemške in zavezniške čete. Hitri odredi in infanterijske edinice so naglo zasledovale neredno se umikajočega sovražnika. Istočasno so nemški letalski odredi noč in dan bombardirali umikajoče se sovražne kolone. V prostoru severno in severozapadno od Orela so nemške čete skupno z zavezniki odbile v štiridnevnih trdih bojih s pomočjo letalstva vse sovražne napade, ki naj bi razbremenili južno fronto. Sovražnik je imel izredno težke izgube. Do četrtka je bilo uničenih 289 sovražnih tankov. V času od 23. junija do 6. julija je izgubilo sovjetsko letalstvo 980 letal, Nemci pa v istem času 89 letat Po petkovem poročilu so nemške in zavezniške čete nadaljevale ofenzivo na široki fronti, pri čemer je bil lokalni odpor povsod zlomljen. Severozapadno od Voroneša je izvajal sovražnik s pomočjo tankov razbremenilne napade, ki so se pa izjalovili po krvavih sovražnih izgubah. Močni nemški letalski odredi so odbijali razbremenilne protinapade ter so bombardirali umikajoče se sovražne kolone, ki so se zbirale ob razbitih prehodih. Severno in severnozahodno od Orela so bili prav tako odbiti vsi sovjetski protinapadi. V teh borbah se je število uničenih tankov zvišalo na 390. V prostoru okrog Orela je nadaljeval sovražnik svoje protinapade, ki so bili v vzglednem sodelovanju vojske in nemškega letalstva povsod odbiti. Prav tako so se izjalovili tudi sovražni protinapadi na fronti pri Volhovu. V pondeljek je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da se je nadaljevalo zasledovanje sovražnika v široki fronti. Zasledovanje so podpirali močni odredi nemškega letalstva v dnevnih in nočnih napadih. Razbijali so zlasti sovjetske prehode čez Doneč in Don. Severno in severozapadno od Voroneša je bilo pri odbijanju sovražnih razbremenilnih protinapadov uničenih 111 sovjetskih tankov. V prostoru okrog Rževa se je odigrala v teku 11 dni velika bitka, ki je pričela 2. julija. V tej bitki so nemške in zavezniške čete obkolile in uničile več sovjetskih strelskih in konjeniških divizij ter eno oklopno brigado. Ujetih je bilo v tej bitki 30.000 sovjetskih vojakov. Zaplenjenih oziroma uni- Karfe: Dehnen-Dienit čenih je bilo 218 tankov, 591 topov in 1300 strojnic ter metalcev min in ogromne množine drugega vojnega ma-terijala. 14. julija je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo vest, da je bila nemška napadalna fronta v južnem odseku razširjena še bolj proti jugu. Postojanke, ki jih je sovražnik žilavo branil, so nemške in zavezniške čete prodrle. Istočasno so razbile številne kolone umikajočega se sovražnika vseh vrst orožja. Uničujoči so bili udarci,ki jih je delilo nemško letalstvo »v zasledovanju sovražnih kolon. Severozapadno od Voroneša so «emški oklopni odredi obkolili v naglem sunku neko sovražno skupino. V srednjem frontnem odseku »o nemške čete odbile več lokalnih napadov sovjetov. Pri čiščenju bivšega % kotla ob Volhovu so ujeli vrhovnega poveljnika sovjetske napadalne ar- Novi veliki uspehi nemških podmornic V času od 1. julija so nemške podmornice potopile 34 sovražnih ladij s 225.900 tonami - Potek operacij proti Angliji in Amer.ki Potapljanje sovražne tonaže se je nadaljevalo tudi v preteklem tednu z nezmanjšano voljo. Tako je pretekli četrtek napadla neka flotila nemških hitrih čolnov ob angleški obali neko britansko spremljavo ter je potopila šest sovražnih trgovskih ladij s skupno 19.000 tonami, med njimi dve petro-lejski ladji. Neka nadaljnja ladja je bila s torpedi tako težko poškodovana, da se je bržkone potopila. Po petkovem poročilu so nemški letalci skupno s podmornicami napadli ostanek velikega angleško-ameriškega konvoja, namenjenega za boljševike. Spremljava, ki je štela spočetka 38 ladij, je bila končno sestavljena samo še iz treh trgovskih ladij, ki so Jih ščitili trije rušilci in dve stražni ladji. Vse tri omenjene trgovske ladje so bile potopljene. Nemški in italijanski letalski odredi so nadaljevali tudi v preteklem tednu made generalleutnanta Vlazova, ki se je nahajal v nekem skrivališču. Po poročilu z dne 15. t. m. so nemški letalski odredi bombardirali Ro-stov, kjer so nastali v mestu ter na kolodvoru obsežni požari. Nemške čete so po tem poročilu odbile pri voronešketn mostišču močne sovjetske napade, pri čemer je bilo uničenih 38 sovražnih tankov. Nemška pehota in oklopni odredi so uni-č'li severozapadno od Voroneša obkoljene sovražne sile ter uničile nadaljnjih 125 tankov. V srednjem odseku fronte so se izjalovili lokalni sovražni napadi. Severno in severozapadno od Orela se je število sovjetskih tankov, ki so j:h uničile nemške čete in letalstvo v odbijanju sovražnih napadov, zvišalo na 446. noč in dan napade na Malto, zlasti pa so padale bombe na tamkajšnja vzletišča. V Egiptu so se nadaljevale težke borbe za črto pri E1 Alameinu, kjer so nemški strmoglave! izredno hudo bombardirali angleške postojanke in motorizirane kolone z bombami težkih in najtežjih kalibrov. Nemški in italijanski letalci so v nedeljo nad to črto zbili 14 letal. Ob južni obali Anglije so potopili lahki nemški zračni rušilci dvoje angleških rušilcev, ki sta se nahajala v neki eskadri. Nemško letalstvo je v noči na 12. julija bombardiralo važne cilje ob angleški vzhodni obali. Po nekem brezuspešnem napad i na Fleisb ra se e pojavilo par angleških bombnikov nad Danzigom, kjer so napravili škodo v stanovanjskih predelih. V neki razrušeni bolnišnici je bilo ubitih mnogo otrok, štirje napadalci so bili sestreljeni. V nedeljo je objavilo vrhovno poveljstvo nemške vojske posebno poročilo, da so nemške podmornice v Atlantiku in v ameriških vodah potopile 18 sovražnih trgovskih ladij s skupno 116.000 tonami. Neka 7000-tonska ladja je dobila pri tem težke poškodbe. Podmorniška artilerija je razun tega potopila troje transportnih jadernic. S tem je nemško podmorni-ško orožje v času od 1. julija v Atlantiku, v Severnem Ledenem morju in v Sredozemskem morju potopilo 34 ladij z 225.900 tonami, kar pomeni občuten udarec za sovražno oskrbovalno plovbo. Po poročilu z dne 14. t. m. so se vršile za El Alamein-črto v Severni PK-Aufnähme: Kriegsberichter Richleske (Wb.) Von Bord zu Bord. Messung! Abstund vom Nebenmann. Afriki samo lokalni boji. 12 angleških letal je bilo pri tem sestreljenih. V noči na 14. julija so angleški bombniki napadli zapadno nemške kraje, kjer je imelo civilno prebivalstvo izgube. Zlasti je nastala škoda v stanovanjskih predelih mesta Duisburg. Pet napadalcev je bilo zbitih. Dne 15. julija je bilo objavljeno, da so nemško-italijanske čete v južnem odseku egipčanske fronte porazile močne izvldniške odrede Angležev. Strmoglavci in bojni letalci so prizadejali sovražniku težke izgube. PK-Aufn.: Kriegsberichter Janßen (Wb.) Verständigung von Boot zu Boot. Die Kriegsmarine bedient sich der verschiedensten Hilfsmittel zur Verständigung von Schiff zu Schiff und auch zu den Stationen an Land. Bei Nacht und bei schlechter Sicht ist die Morselampe ein schnelles Verständigungsmittel. Uit vetdukke u von 2250 bis 400 Uhr! Druck um Verlag: Marburger Verlags- und D uckerei-Oes. m. b. H. - Verlagsieilung: Egon Baumgartner; Hauptsihriltleiter Friedrich Golob: alle in Marburg a. d. Drau. Badgasse 6. Zur Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr. I vom 1. Juli 1942 gültig. Auslall der Lieferung des Blattes bei höherer Oewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch aul Riickzahlnng des Bezugs, leide». PK-Aufnahme: Kriegsberichter Schmidt-Schede Atl. (Wb.) Ein Wald im Osten wird durchgekämmt. Das geschieht mit größter Vorsicht, um nicht von versteckten Feindgruppen unangenehme Überraschungen zu erleben. ____ Bitka ob Donu Največji dogodek sedanjega poletja Ife brez dvoma bitka ob Donu, ki jo je nemško vrhovno poveljstvo napovedalo pred dnevi v svojem klasičnem. jeziku. Bitka ob Donu je zaprla sapo angleškim in ameriškim agitatorjem, ki ne vedo, kako bi opravičili silne človeške, materijalne in terenske izgube boljševikov. Nič čudnega ni, da je morala londonska poročevalska služba spričo silnih sovjetskih izgub priznati, da je bitka ob Donu izzvala »vojaško krizo prvega reda«. Kdor ume citati med ¿vrsticami, bo vedel, lkaj pomeni ta formulacija poraza sovjetskih armad ob Donu. Ta bitka je organski del velike globalne strategije, ki stoji v znamenju brezhibnega sodelovanja sil Trojnega pakta. Vsa znamenja kažejo, da za sovjete "¡iz te vojaške krize prvega reda ni ni-kakega izhoda. V Kremlju so pričakovali razbremenilno ofenzivo Angležev in Amerikancev. Ta razbremenilna ofenziva je izostala prav tako kakor ves obljubljeni vojni materijal. Sam Churchill je dejal, da so Angleži poslali boljševikom v teku spomladi okrog 2000 tankov. Kar je Anglija poslala svojemu zavezniku, je bilo že v teku prvih odločitev pri Kerču, Sevastopolu, Harkovu, sedaj pa ob Donu, pri Rževu in ob Volhovu tako-rekoč popolnoma ifničeno. Edina dovozna cesta, ki vodi sredi Severnega Ledenega morja v luko Arhan-gelsk ob murmanski obali, je za anglosaksonske transportnike tako »varna« vred nemškmi zamahom, da si bodo še premislili, pošiljati boljševikom topove, letala itd. po tej poti. »Varnost« v tem področju je namreč tako velika, da so nemški letalci in podmorniški junaki uničili iz 38 par-nikov sestavljeno spremljavo ter celo vrsto vojnih ladij, ki so ščitile transport za Sovjetijo. Stalin se zastonj ozira proti zapadu, ker mu Anglija in Amerika ne moreta pomagati v tistem razmerju, v katerem mu nemška vojska z njenimi zavezniki izbija iz rok orožje. Materijal, ki ga je hotel Stalin uporabiti v svoji takozvani »poletni ofenzivi«, se spričo-omenjenih težav nahaja še vedno v ameriških in angleških lukah, v kolikor ni bil potopljen na dno morja. Kar sedaj doživljamo, je veliko uničevanje materijalnih rezerv sovražnih armad. To uničevanje je zavzelo obseg, kakor si ga ne moremo predstavljati. Kar se nahaja na pomorskih cestah, je izpostavljeno potapljanju s strani nemških podmornic in letalcev, ostanek, ki doseže svoj cilj, pa razbije jo nemške strmoglav-ske bombe in granate. Na drugem mestu smo objavili angleške časopisne glasove, ki očitu-jejo vso zaskrbljenost sovražnega javnega mnenja glede položaja na vzhodni fronti. Anglosaksonskih sil se po-lašča neke vrste pesimizem, ki je povsem upravičen. Bitka ob Donu je namreč pokazala, da so vidna izhodišča nemške strategije, nikakor pa ne končni cilji teh ogromnih operu- PK-Aufn.: Krgb. Schmidt-Scheeder (Wb.) So sehen unsere Soldaten aus, die inmitten des völlig versumpften Waldgeländes den Wolchowkessel aufrollten und eine sowjetische Stoßarmee im schwierigsten Gelände zertrümmerten. cij. Sovražnik torej ne ve, kje bodo sedeli končni udarci nemškega generalnega štaba. Dosedanji potek vojne ga je naučil spoštovati sleherno potezo, ki jo izvede Fiihrer s svojimi odličnimi vojaškimi sotrudniki. Da je pričela nova drama sovjetske armade vprav ob Donu, je nerazumljivo morda boljševikom samim, še bolj pa njihovim zaveznikom. Povsem jasna je stvar nemškemu generalnemu štabu, ki ume svoje operativne podvige preračunati do zadnje pičice. Bitka ob Donu je torej stvarnost, s katero se morajo baviti vsi listi sovražnega tabora. Podzavestno ?.e slutijo obrise velike propasti, v katero se pogrezajo Stalinove armade. Angleška strategija je računala s stabilnostjo sovjetskega vojskovanja London in Washington sta se udajala iluziji, da Nemcem ne bo uspelo odrediti Stalinu zakona dejavnosti. Računali so s pozicijsko vojno, ki naj kolikor mogoče slabi in veže nemške sile na vzhodu. Toda v hipu, ko je nemška strategija prešla iz pozicijskega vojskovanja v velike gibalne operacije, so se zrušili vsi načrti, ki so bili zgrajeni na napačnih predpostavkah sovražnega tabora. Tako je bitka ob Donu pričetek nove faze vojne na vzhodu. O izidu teh borb smo si že danes na jasnem. Nemški vojak prekaša v vseh teh fazah vedno znova samega sebe. Vedeti je treba. da je sovjetska fronta- v angleških in ameriških računih ena izmed največjih postavk. Za anglosaksonske sile je usodnega pomena, da ne morejo izdatno pomagati Sovjetiji. ki je h>la dotlej tako Nemških uspehov ne tajijo več! Moskva priznava, „da je sovražnik vdrl v Voroneš" Tudi angleški tisk ie — hočeš, nočeš — v znamenju nemških uspehov na vzhodni fronti !z Berlina poročajo: Moskva priznava v svoji agitaciji nemške uspehe ie nekako po kapljicah. Ker pa tudi kapljice zadostujejo za preluknjenje kamenja, je vsekakor značilno, da vsaj ne tajijo več nemških uspehov. Tako je priznala Moskva v svojem vojaškem poročilu v noči na torek, da se morajo sovjetske čete srdito boriti s sovražnikom, »ki je vdrl v okraj Voroneš«. Nemško vrhovno poveljstvo je, kakor znano, objavilo zavzetje tega mesta že v svojem poročilu z dne 7. julija. Medtem so nemški vojaški uspehi prisilili sovražno agitacijo k postopnem demoliranju cele zgradbe laži, v kolikor se nanaša na operacije na vzhodni fronti. Moskva, London in Washington morajo — hočeš, nočeš — priznavati nemške vojne uspehe. S tem je postavljena sovražna agitacija na laž, ker je po preteku letošnje zime kvasila znane izmišljotine o »izkrvavljeni nemški vojski« itd. Sedaj se je torej le izkazalo, da so imele vse konstrukcije sovražne lažnjive agitacije jako trhle temelje. Tako je morala ameriška agencija United PreB javiti svojim čitateljeni iz Moskve, da so Nemci z ogromno nad-močjo porinili v vzhodno fronto tako globoko zagozdo, kakor je doslej še ni ustvarila nobena nemška armada. Sovjetska armada — tako poroča ameriška agencija — niti ne ve, kje bo nemški pohod predvidoma končal. Angleški »Daily Herald« se zopet hu-duje nad tistimi vojaškimi strokovnjaki, ki so se posmehovati nemškim uspehom na vzhodu. Nemški prodor je po mnenju lista nevaren radi tega, ker grozi z ohromitvijo vsega transport-ništva Sovjetske Unije. »News Chronicle« se čudi nemškim uspehom ter zatrjujeje, da priznavajo sovjeti dragoceno pomoč Anglije. Obenem so si sovjeti baje na jasnem glede pomena, ki ga ima severoafriška »dragocen faktor« anglosaksonske strategije. London in Washington imata skupne temačne poglede na vojno situacijo. Še nedavno so Angleži in Amerikanci smatrali Sovjeti jo kot nepremagljivo. To naziranje ]e medtem silno trpelo. Bitka oh Donu je povzročila padec barometra anglosaksonskega vojnega razpoloženja. Klin. ki so ga zabile nemške junaške divizije med Kurskom in Harkovom, se je tako globoko zaril v sovjetsko fronto, da London in Washington kljub moskovskemu zavijanju in po-tvarjanju resnice že čutita novo katastrofo Sovjeti je. Uvod te katastrofe se je vsekakor pričel v teh julijskih dneh ob Donu. fronta po nepričakovanih težkih porazih. Zdi se, da bi hotel imenovani list prikazati sovjetom težave, ki se zoper-stavljajo ustanovitvi takozvane »druge fronte«. Ob koncu poziva list Anglijo in Ameriko, naj se že končno lotita dejanja, pa čeprav bi morali zabresti v kako pustolovščino. Vsekakor je angleški tisk v zvezi z dogodki na vzhodni fronti zelo vznemirjen. Tako piše »Evening Standard« dobesedno: »Naše zaupanje v sovjetski odpor je sicer še neokrnjeno, toda pojavilo se je zelo nevarno dejstvo: Nemcem je zopet uspelo izsiliti pod ugodnimi pogoji gibalno vojno. Z bolestjo moramo ugotavljati, da so se razbili vsi upi svetovne strategije, v kolikor je računala s stabilnostjo sovjetske fronte«. »Daily Herald« pravi, da se sedanjih nemških sunkov nikakor ne sme podcenjevati. Ves angleški tisk prihaja do zakjučka, da potrebuje Sovjetska Unija čimprejšnje in realne pomoči. Kako neki se to naj zgodi, je stvar zavezniške vrhovne komande. Vorwärts nach Osten Wir »landen (ür Deutschland aal Patin und kielten die große Wacht! Nun hebt sich die Sonne im Osten und ruft die Millionen zur Schlacht. Von Finnland his lum Schwarzen Meer, vorwärts, vorwärt«! Vorwärts naeh Osten, du stürmen«) Heer! Freiheit das Ziel, Sieg das Panier! Führer, befiehl, wir folgen Dir! 2. Den Marsch von Horst Wesse! bvgouoei im braunen Gewand der SA, vollenden die grauen Kolonnen: „ Die große Stunde isf da! Von Finnland . .. X Nun brausen nach Osten die Heere ins russische Land hinein. Kameraden, an die Gewehre! Der Sieg wird unser sein! a Von Finnland... Londonski dopisnik švedskega lista »Socialdemokraten« podčrtuje dejstvo, da je London zelo mračno reagiral na dogodke na vzhodu. Dejstvo, da so Nemci presekati železniško progo Ro-stov-Moskva, smatrajo v London» kot nekako prekljo v kolesu vojnega stroja. Vzgledno sodelovanje voske in letalstva Pomen nove nemške zmage v prostoru pri Rževu B lanca enajstdnevne bitke - Nemške in zavezniške čete so razbile enajst strelskih in štiri pehotne divizije ter eno okSopno br oado boljševikov Kakor omenjamo v vojnem poročilu, so izvojevale nemške čete v prostoru okrog Rževa uničenje velike sovražne skupine, s čimer je bilo očiščeno veliko frontno področje. V težki zimski bitki je namreč uspelo boljše-vikom s pomočjo velikih mas vojaštva in tankov vdreti v bojni prostor, ki ga tvorijo prašume in močvirja. Ko se je zlomila zima, so nemške čete nadaljevale borbo z boljševiki, ki so v večmesečnih sunkih izgubili več kot 45.000 mož (mrtvih in ujetnikov). 2. julija je pričel obsežni nemški napad, ki je 5. julija dovedel do prodora v močno izgrajenem sovražnem sistemu postojank ter končno do ob-kolitve te boljševiške sovražne skupine in njenega uničenja. Odigravale so se najtežje gozdovne bitke v globokem močvirju, polnem komarjev, proti zagrizeno se borečemu sovražniku. Nemški pešec je moral nadkri-ljevati samega sebe. Potem, ko so nemške čete odbile razne sovjetske poskuse izpadov in pomoči obkoljenim četam, so v enajstdnevni bitki z uspešno podporo letalstva razbile devet strelskih divizij, štiri pehotne ie in eno oklopno brigado. Vse te velike sovjetske edinice so pa trpele že v pomladanskih bojih. Ta bitka je prinesla nemškemu orožju 30.000 ujetnikov in ogromno ševilo topov, tankov ter orožja vseh vrst. Pod kupi sovjetskih padlih vojakov niso našli samo vse polno komisarjev in oficirjev, marveč tudi šefa generalnega štaba in prvega generalštabnega oficirja 39. sovjetske armade, čiščenje zavzetega teritorija je v polnem teku in je računati z rastočimi številkami ujetnikov in plena. V tej enajstdnevni bitki je nemško letalstvo neprestano bombardiralo obkoljene sovjetske edinice, ki so se nahajale med nepredirnimi gozdovi in močvirji. Z bombami in strelnim orožjem v nizkem letu so nemška letala uničila v tej bitki več sto sovjetskih tankov in baterij. Nekega dne so uničila nič manj kot 37 sovražnih tankov ter na ta način zlomila sovjetski odpor. Ravno tako uspešno je delovala tudi protiletalska artilerija, ki je tolkla in drobila sovjetske tanke in ostala gnezdišča odpora. Istočasno so nemška Tetala pobijala sovjetski dovoz izven omenjenega kotla. Napadalni poleti so se razte- Vojaški uspehi osovine v Afriki V zadnjih tednih so nemško-itaiijanske čete prodrle 600 kilometrov globoko v sovražno ozemlje -Tudi angleška mornarica v Sredozemskem morju je bila zelo omejena v svojem delovanju Iz Rima poročajo: V rimskih vojaških krogih se bavijo s strategičnimi izidi dosedanjih uspehov osovinskih čet na severoafriškem bojišču. Kakor je razvidno iz nekega poročila, se trudita obe strani, spraviti na lice mesta kolikor mogoče velika ojačenja. V trenutku je dovor bistveno vprašanje vojskovanja, kakor pač stopa vedno v ospredje, kadar molčijo topovi odnosno kadar vlada na fronti razmeroma mir. V Rimu so izračunali, da potrebujejo angleški transporti okrog rta Dobrega upanja približno 40 krat dalj časa kakor osovinski transporti preko Sredozemskega morja. Trije dovozni dnevi osovine odgovarjajo približno štirim dovoznim mesecem Angležev. Italijanski tisk poroča, da je osovina prodrla v zadnjih tednih približno 600 kilometrov v sovražno ozemlje. Na ta način si je ustvarila novo strategično varnostno cono. Ofenzivne možnosti so se vsekakor zelo približale ustju Nila. Angleži so izgubili okrog 20 vzletišč prvega reda, razun tega pa še železniško progo, luke, delavnice itd. 600 kilometrov afriške obale z važnimi lu-kami Tobruk, Bardia, Marsa Matruk itd. je v nemško-italijanskih rokah. Osovina je na ta način zmanjšala dovozne črte ter razbremenila bistveno svojo plovbo v Sredozemskem morju. Pomorska baza Aleksandrija je postala za Angleže večji del neuporabna, ker jo dosegajo nemška in italijanska bombna letala. S tem je izgubila angleška mornarica v Aleksandriji tudi važne delavnice in ladjedelniške naprave. Trpel je pa vsled nemško-italijanskih uspehov tudi takozvani angleški prestiž v Bližnjem vzhodu. Ker je postala pasaža skozi sueški prekop še bolj nevarna in ker potrebujejo Angleži vse razpoložljive ladje za dovoz, so morale izostati mnoge dobave za Turčijo. Vsled nemško-italijanskih vojnih uspehov je bila angleška mornarica v Sredozemskem morju zelo omejena. Njeni napori obstojajo v glavnem v tem, da poskuša s podmornicami in malimi ladjami motiti osovinske spremljave na njih poti v Afriko, dočim se trudi angleško letalstvo, zavarovati za Egipt namenjene transporte. Vsekakor so zadnji vojaški uspehi osovine v Severni Afriki zelo otežkočili angleško vojskovanje v predelih te fronte. Churchill se izmika! Iz Stockholma poročajo preko Berlina, da se angleški ministrski predsednik Churchill po mnenju lista »Evening Standard« ne bo osebno udeležil predvidene tajne parlamentarne razprave o tonažni stiski. Te debate se tudi minister za vojne transporte, Leather, ne misli udeležiti. Zasledoval bo potek razprave k s tribune Spodnje zbornice. Glavni govornik vlade bo parlamentarni državni podtajnik Sir Arthur Salter. Značilno za sedanjo situacijo je dejstvo, da je v angleškem tisku utihnila kritika glede sklepa vla- zali vse do prostora zapadno od Moskve. Mnogi vojaški in materijalni transporti, ki so se gibali v smeri proti temu frontnemu odseku, so bili uničeni ali pa ustavljeni. Tudi one-mogočenje normalnega boljševiškega dovoza je pripomoglo k uničenju obkoljenih sovražnih skupin. Sijajno je bilo delovanje nemških lovcev, ki so v poteku enajstdnevne bitke zbili nad sto sovjetskih letal. Ti lovci, ki so očistili nebo nad prizoriščem bitke, so na ta način ustvarili predpogoje za uspešno bombardiranje obkoljenih sovjetskih sil. Tako je bila tudi nova zmaga v prostoru okrog Rževa rezultat vzglednega sodelovanja nemških suhozemnih sil in letalstva. de, po katerem se bo obravnavalo izgube trgovske tonaže na tajni seji Spodnje; zbornice. Angleški tisk se že zaveda dejstva, da bi utegnila roditi omenjena debata stvari, ki globoko posegajo v življenje angleškega naroda. Churchill že ve, zakaj se noče udeležiti debate o pomanjkanju transportnih ladij. Vsa znamenja kažejo, da se bo parlamentarna debata sukala tudi okrog vprašanja vojne produkcije. Velik del te razprave bodo morda obravnavali za zaprtimi durmi. Nikak slučaj pač ni, da skuša angleški parlament absolvirati svoje razprave o produkciji, tonažni stiski in delovnih močeh pred prihodom ameriškega oboroževalnega diktatorja Nel-sona. Vsa angleška javnost stoji namreč pod težkim vtisom dogodkov v Sovjetiji in v Severni Afriki. Ti dogodki so namreč dokazali ne samo materi-jelno nadmoč Nemčije, nego tudi tako udarnost, kakor je v Angliji niso pričakovali. V Angliji računajo, da bo v poznem poletju nastala velika kriza te vojne. V znamenju te krize so bila zabeležena potovanja Churchilla, Molo-tova in Nelsona. Dober barometer slabega razpoloženja sta tudi borzi v Londonu in Washingtonu, ki se nikakor ne moreta odtegniti slabemu uplivu vojnega položaja. Churchill je v škripcih. Svojemu narodu noče naliti čistega vina. Nemške podmornice so potopile že tako veliko število angleških transportnih ladij, da si angleška vlada ne upa s številkami pred parlament. Tako se je branil pretekli torek Churchillov namestnik Att-lee v Spodnji zbornici sporočiti tonažo, ki so jo potopile osovinske letalske in pomorske sile iz dveh za Malto določenih spremljav. Attlee je izjavil, da »ni v interesu javnosti«, napovedovati take posameznosti... Ni torej v javnem interesu, da izve angleški narod bridko resnico. Spričo izmikanja Churchillove vlade pač nastane vprašanje: Kako dolgo se bo zadovoljeval angleški parlament in z njim vred tudi angleški narod s tako jalovimi izgovori? Der Krieg verroht nie Von Kriegsberichter Dr. Ernst Bayer (PK) Der Krieg verroht die Soldaten — wie oft ist dieses böse Wort zu hören und wie viele Male wird es auch widerspruchslos hingenommen. Die das sagen, kennen den Soldaten nicht. Sie sehen nur die äußeren, rauhen Dinge des Soldatenlebens und sehen nur jene vereinzelte Typen, die auch ohne Krieg nie ihr Herz hätten schlagen hören oder eines guten Gefühls mächtig gewesen wären. Wer immer unter und mit Soldaten lebt, sieht tiefer und klar, nicht das Äußere wertet den Kern. So ist die Sprache des Soldaten rauh und unverblümt in ihrer Ausdrucksform. Sie paßt nicht in Salons mit Plüschsofas und auch nicht in die »gute Stube«. Sie paßt jedoch zu Kampf und Schützengraben. Was da gesprochen wird, ist ja auch kein Ballgeflüster. In Dreck und Not wird eben dem Herzen in Worten Luft gemacht, denen das Weiche und Gezierte fehlt. Danach das Herz des Soldaten zu bewerten, hieße falsche Bilder zeichnen. Genau so ist es mit den anderen Äußerlichkeiten. Doch wenn der Soldat auch oftmals tagelang nicht die Zeit hat sich zu rasieren, sich sauber zu waschen oder sein dreckiges Hemd zu wechseln, er hat dafür die Zeit, dem toten Kameraden das Grab zu schaufeln und zu schmücken, er nimmt dafür sich Zeit unter Gefahr des eigenen Lebens Verwundete zu bergen. Dazu zwingt kein Befehl, das tut das Herz. Er nimmt sich Zeit, dem Kameraden zu helfen, Waffen und Fahrzeuge wieder in Schuß zu bringen, und schreibt schnei! mit verdreckten Fingern im Straßengraben Grüße an die Lieben, daß sie zu Hause sich nicht sorgen sollen. Es ließen reihenweise sich Beispiele aus dem Alltag nennen, die Zeugen sind, wie stark Herz und Gefühl selbst in den rauhesten Kriegern lebt. Zeugt es denn nicht von einer inneren Größe, daß es kein deutsches Soldatengrab gibt, das nicht mit noch so primitiven Mitteln noch schön gestaltet wäre, wo doch der Tod etwas Alltägliches geworden ist! Und es gehört zu den ergreifendsten Erlebnissen des Krieges, Kameraden von Gefallenen i ü - 1 sli III IlSlIii PK-Autnahme: Kriegsberichter Moosmüller (Wb.) RiickzugstraBen der Briten in Marsa Matruk. prechen zu hören, wie sie mit oftmals ungelenken Worten Denkmäler chönster Kameradentreue dem Toten den Herzen der Lebenden bauen. !nd in stillen Stunden, oftmals auch Ii Kampfgeschehen, wenn man so nggeduckt irgendwo in der Erde egt und einfach warten muß, ob die ■ute Hand des Schicksals einen deckt ■der die Faust der Vernichtung zuschlägt, da leben Gespräche auf und .'erden Gedanken laut, die davon Zeugnis ablegen, daß diese nach au-ien hin so harten Männer innerlich gewachsen sind und sich ein gutes Herz bewahrt haben. Sie sehen vieles mit ganz anderen Augen, als im Frieden. Stunden, in denen man von Gegenwart und Zukunft spricht, und Briefe sind es, die die Seelen der Menschen und ihre Denkungsart offenbaren. So auch bei den Soldaten. In Briefen und Gesprächen spiegelt sich die Größe des Kriegserlebnisses. Einfache Männer finden Worte und Gedanken, die ihnen nur das Leben im Krieg vermittelt hat, ein Leben, das in der Hoffnung auf die Zukunft schwingt und doch so nahe mit dem Tod verbunden ist. Darum zeigt sich das Leben hier auch in einem ganz neuen Licht. Selbstverständlichkeiten des Vorkriegsdaseins sind zu Kostbarkeiten geworden. Der Krieg hat das Gefühl für Dankbarkeit im Alltäglichen gesteigert. Die Sehnsucht nach der Heimat und den Lieben ist nicht mehr nur' ein Gefühl allein, es ist die bewußt gewordene innere Bindung, die <'as Erleben des negativen Daseins prevažanje živil. Hrvatska vlada ja izdala odredbo, ki urejuje promet z žsvtii. S takojšnjo veljavo je prepovedan vsak transport živilskih potrebščin z železnico ali po pošti. Izjeme dovoljuje samo ministrstvo za gospodarstvo, in to v i2tednih slučajih. Namen ukrepa je, da se končo prepreči vsako ilegalno trgovanje z življenjskimi potrebščinami. . „ X Stanje evropskih nasadov sladkorne pese je glasom poročil merodajnih gospodarskih poročevalcev zadovoljivo. Primerjajoč stanje letošnjih izgledov z lanskimi, bodo pridelki v celoti dali isto količino kakor lani. X Dobava jajc iz Ukrajine. Junija so * starem delu Reich-a prvič dobili pošiljk» jajc iz Ukrajine. Jajca so bila označena * žigom »Ukraine«, tako da je vsaka gospo-, dinja lahko videla, od kod so jajca. Doslej je razen perutnine prišlo že 35 milijonov jajc iz Ukrajine, kar se je razdelilo med vojaštvo in prebivalstvo. Stanje perutnina v Ukrajini je sedaj v spopolnjevanju, v kolikor je vsled operacij trpelo. X Nov industrijski zakon dobijo v Romuniji. Na občnem zboru zveze romunskih industrijcev je gospodarski minister Marinescu ugotovil, da je industrija kljub vojni vzdržala in da so nekatere panoge celo napredovale. Hkrati je napovedal nov industrijski zakon, ki naj združi industrijo po produkcijskih panogah. Weltbild Vorbildlich angelegter Bauernhof. Auch während des Krieges sind in den weniger besiedelten Gebieten Deutschlands, wie in Mecklenburg und Pommern, Siedlungen und Bauerngehöfte geschaffen worden. die den Siedlern zur Verfügung gestellt werden. Auf diese Welse kann sich Jeder Siedler eigenes Land mit einem eigenen Hof erwerben. Unser Bild zeigt einen _vorbildlich angelegten Bauernhof in Mecklenburg. UMNI KMETOVALEC Vzdrževanje in Čeprav je — kar je najbrž vsakemu naših čitateljev že znano — zdaj že tudi pri nas uveljavljena splošna prepoved zidanja novih zgradb za čas vojne (Neu-bauverbot) in je torej tudi kmetu prepovedano, staviti nova gospodarska poslopja (razen v primerih uničenja po požaru ali drugih katastrofalnih primerih), mora vendarle kmečki posestnik tudi v vojnem času posvečati vso svojo skrb vzdrževanju in popravilom svojih gospodarskih poslopij. Gospodarju, ki ne zanemarja svojih poslopij, služijo njegove gospodarske zgradbe desetletja in desetletja brez potrebe po večjih popravilih, ako žrtvuje zanje vsako leto par dni dela. V naslednjem bomo našteli za vzdrževanje zgradb najpotrebnejša redna dela, ki naj bi jih kmečki gospodar izvršil vsako leto, najbolje ob poletnem času; obenem pa bomo opozorili na nekatera, pri večini naših kmečko-gospodarskih zgradb nujna popravila in izboljšave, ki jih ni odlagati za po vojni. Tudi za popravljanje zgradb je čas od žetve do jesenske setve najbolj primeren. Vzdrževanje streh. Pri sleherni zgradbi je dobra streha najvažnejša stvar. Stavba, ki ima slabo streho, propade v kratkem času, pa naj bo sicer še tako dobro zgrajena. Zato so naši stari kmečki modrijani že zdavnaj spoznali, »da se dober gospodar lahko že po tem spozna, kakšno streho na svojih poslopjih ima«! S čim je stavba krita — naj bo to slama, opeka, škodle, škrilj, cementna Ope- popravljanje gospodarskih zgradb ka, strešna lepenka ali kaj drugega — to sedaj ni važno; važno je samo, da je streha nepropustna in nepremočljiva. Najbolj nepremočljiva streha je slamnata in se more meriti v tem pogledu z njo samo streha iz dvojnozarezane opeke. Zato je škoda na gospodarskih poslopjih zamenjavati še trdno slamnato ¿treho z opečnato, ako ni nevarnost požara prevelika. Mnogo pametneje je, ako zdajle po mlač-vi, ko si bomo mogli napraviti dovolj skope, dobimo krovca, ki nam bo slamnate strehe popravil, predvsem zadelal vse luknje, ki so jih napravile miši pozimi v njej ter nanovo prekril sleme, ako so'-ga zimski viharji raztrgali. Skopo za morebitne nove slamnate strehe priporočamo predhodno prepojiti s katerim od kemičnih sredstev, ki jo napravijo negorljivo. Na ta način odpravimo slamnati strehi največji nedostatek: lahko vnetljivost. Streha iz opečnih strešnikov, posebno iz »bobrovca« starejše izdelave, rada pozimi razmrzne in spomladi nato razprsne. Tako nastane v strehi mnogo mest, kjer deževnica zateka v notranjost, povzrbča predvsem gnitje strešnega ogrodja (letev, škarjevcev in strešnega stola); če pa takih mest dalj časa ne popravimo, začne na mestih, kamor kaplja deževnica, razjedati lesene stropove lesna goba, na ometu na spodnji strani stropov pa se pokažejo umazane lise. Zaradi slabe, pro-puščajoče strehe nastali madeži na stropnih ometih so najbolj žalostno spričevalo gospodarjeve zanikrnostil Zato pojdimo, kadar močno dežuje, naokoli po podstrešjih svojih poslopij in se prepričajmo, ako kje streha ne premaka. Odkrušeno ali slabo vloženo opeko na takih mestih moramo nemudoma izmenjati, če pa ie slabe opeke mnogo, moramo streho zdajle v poletju preložiti, ter pri tem odstraniti vso opeko, ki ni več docela trdna in brezhibna. Za preložitev strehe potrebno dodatno strešno opeko bomo lahko dobili v opekarni, ako bomo predložili potrdilo svojega krajevnega kmečkega voditelja (Ortsbauernfuhrerja), da nam je nabava opeke za popravilo strehe nujno potrebna. Tudi, če ne moremo dobiti prav istovrstne opeke, kakor jo imamo na strehi, nič ne de: bolje je, položiti zgoraj ali spodaj na streho nekaj vrst drugovrstne opeke, kakor pa da zaradi slabe strehe vsa stavba gre v nič. 3. Osuševanje zidovja. Največji greh, ki so ga delali in ga še delajo graditelji naših podeželskih poslopij, je v tem, da so skoraj brez izjeme vse naše kmečke zgradbe — vlažne. Žalostno in pusto je videti, kako v kratkem času zaradi talne vlage počrni zi-dovje še tako lepo ometane in pobeljene kmečke hiše i zunaj i znotraj, ali pa omet celo kar odpade. Še bolj žalostno pa je šteti tisoče onih- naših kmečkih ljudi, ki trpijo celo življenje na raznih boleznih, katerih vseh vzrok je — vlažna spalnica, kar je posebno v otroški dobi usodepolno. Zato je kmetovalčeva dolžnost, da ne samo nova poslopja že pri zidanju zavaruje pred vlago (kako, — ve dandanes že však boljši zidar prav dobro!), marveč, da tudi že obstoječe gospodarske zgradbe, prav posebno pa stanovanjske prostore, osuši in zavaruje pred vlago. Ker prihaja vlaga od različnih strani do zidovja, je treba tudi obrambo pred njo izvesti na več strani. Predvsem naj ne bo nobenega poslopja, ki ne bi imelo strešnih žlebov. Če ni drugih, so dobri tudi leseni, glavno je, da kapnica ne zateka za -zid, marveč, da je odpeljana od poslopja vstran! Nadalje naj ima vsaka streha zadosti napušča! Veter namreč zanaša deževne kaplje v poševno smer in lahko edinole zadost' širok napušč varuje stene pred tovrstno vlago. Razen tega ima v brei -vitih legah širok napušč na zgornji strani Weltbild Niedersächsisches Bauernhaus PK-Aufnahme: Kriegsberichter Nafzger (Wb.) Trotz Beschädigung erfolgreich. Ein italienisches U-Boot läuft nach erfolgreicher Feindfahrt in einem Stützpunkt ein. Deutlich sind am Bug die Beschädigungen zu erkennen, die das Boot fast ma< _ növrlerunfähig machten, trotzdem versenkte es sechs Schiffe! poslopij tud: to dobro lastnost, da služi pod riupusčem nahajajoča se površina tal kot obrambna plast proti talni vlagi. Ne odstranjujmo torej napuščev pri starih poslopjih, marveč jih kvečjemu še razši-\ rimo! f Proti talni vlagi moremo že obstoječe zgradbe ubraniti samo še tako, da odstranimo omet in stene nanovo omečemo s cementno malto, kateri smo primešali kakšnega vlago zadržujočega sredstva, ki jih je dandanes že na izbiro. Drugi način „ obrambe pred vlago je v oblaganju sten s posebno plosko opeko. Imamo tudi različna sredstva, s katerimi zglajen omet na površini parkrat premažemo, tako da nastane za vlago nepropustna plast. Tudi tu povdarjamo: ni važno, katerega od teh načinov in sredstev izberemo — važno je le, da vlažna poslopja damo osušiti in to takoj! Pripominjamo pa, da je treba izvršiti to delo točno tako, kot zahtevajo navodila za uporabo, ki nam jih pošlje tvrdka, kjer bomo vlagoobrambno sred-| stvo naročili ali kupili. Tudi les lahko proti škodljivim učinkom vlage zavarujemo, ako ga premaže-s mo s katerimkoli izmed tozadevnih sredstev (n. pr. W91man-Sake). Tako premazanega lesa se lesna goba ne loti, pa tudi irpežnost se zviša. 3. Beljenje. Tudi za beljenje je zdajle poleti najpri-pravnejši čas, ker se pobeljene stene spet hitro,osušijo. Naši ljudje sicer v obče prav radi belijo svoja stanovanja, vendar se največkrat ne zavedajo, v čem je največja korist tega: ne v tem, ker je čedno pobeljen prostor lepši, marveč v tem, ker apnen beiež uniči skoraj vse vrste škodljivih klic, ki se v teku časa naberejo po stenah. Zato prebelimo redno vsako leto vsaj po enkrat, ne samo stanovanjske prostore, marveč tudi hleve, shrambe, kleti in vse druge prostore! Če pa je bila nalezljiva bolezen v hiši ali v hlevu, moramo tudi v takih primerih dotične prostore temeljito prebeliti takoj, ko bolnika ali bolno žival odstranimo. Gospodarji, ki dajejo redno vsako leto beliti vse stanovanjske prostore, vse nle-ve in shrambe, se s tem najbolje varujejo vseh nalezljivih bolezni pri ljudeh in živini! 4. Več svetlobe! Po našem podeželju vidimo dovolj mogočnih gospodarskih poslopij. Pa je vendar v večini primerov človeku, ki stopi v hlev, navadno nemogče prešteti živino, ker so skoraj vsi naši hlevi brez oken, če pa so že zidarji pri zidanju pustili kakšno odprtino, (navadno so samo majhne tini-ce), so »okna« čisto gotovo zadelana s steljo. ali pa z deskami zabita! Zato pa so naši hlevi leglo vseh. mogočih nalezljivih bolezni! Zato, kmečki gospodar: ne hoj se, da se bo hlev sesul, ali da boš ti na kant prišel, če daš takoj letos vstaviti v svoje hleve in svinjake zadosti velika okna! Ta morajo biti narejena tako. da se dajo odpirati, kar moramo — na žalost — 5e posebej poudariti! Ce se bojiš, da bo v svetlih hlevih poleti preveč muh, si lahko pomagaš na ta način, da šipe poleti namažeš s posebno plavo barvo, ki baje prežene muhe. Vendar ne škoduje živini toliko nekaj več muh, kolikor koristi živini svetloba, ki jo okna v hlev prinašajo. Za koliko ie v svetlem hlevu delo lažje in koliko je hlev sploh bolj prijeten, pa se sploh ne .da popisati, marveč je mogoče samo primerjati en lepo svetel hlev z drugim, temačnim! 5. In več zraka! Medtem, ko so se naši kmečki ljudje v zadnjih desetletjih navadili, da če že ne hlevov, vsaj stanovanjske prostqre zidajo z dovolj velikimi okni, pa velja klic: Več zraka! Tudi za stanovanja kmečkih ljudi. Vendar danes ne mislimo poudarjati važnosti zadostnega zračenja stanovanj, temveč hlevov. Saj se večini naših kmečkih ljudi o kakšnih »prezračevalnih napravah« v hlevih niti ne sanja ne! A če stopimo le nekoliko proti severu, lahko vidimo, da je slednji hlev opremljen s tako prezračevalno napravo, te ali one vrste. Najvažnejše osnovne oblike takih prezračevalnih naprav v hlevih nameravamo popisati ob priložnosti, ko bomo obravnavali notranjo uredbo kmečkega hleva. Preden bi kdo izmed bralcev utegnil tako napravo v svojem hlevu izvesti, bodo vroči »pasji dnevi« že tu in že tudi mimo. Zato te prosimo, kmečki gospodar: Za letos uporabi v prav izdatni meri vsaj ono prezračevalno napravo, ki jo pač vsak hlev ima: pusti vrata tudi čez noč odprta, ali še bolje: zamenjaj jih čez poletje z leso, da te ne bo skrbelo, če se ponči kako govedo odveže. Pa tudi okna, ako jih tvoj hlev ima, odpri na stežaj, ali pa vsaj potegni slamo iz lin, ki si jih pozimi zadelal pred mrazom, a zdaj pozabil na vse skupaj! V neprezračenih hlevih se nabira po stenah, posebno pa po stropih vlaga, ki uničuje zidovje, še prav posebno pa strope. Če pa se hlev stalno zrači, ostanejo stene in stropi suhi in trpijo mnogo dalj! GOSPODARSKI KOTIČEK km. Kokoši žro jajca. V primerih, da kokoši žro jajca, je iskati največkrat vzrok v neprimernem gnezdu, v katerem se jajce ubije. Zato je treba gledati, da je gnezdo vedno primerno globoko, meluo nastlano in da se nahaja oolj v temnem prostora Kokoš odvaditi te škodljive razvade je prav težko. Ako kokoš žre jajca, jo je najbolje takoj zaklati, da ne po-liujša še ostalih jajčaric, ker vzgledi tudi tukaj radi vlečejo. Perutninarji trdijo, da je vzrok teh kokošjih razvad lahko tudi v prmar.ikanju apna v kokošji hrani. Pri- poročljivo je, da se taki jajcarici podtakne izpraznjeno jajce, ki se ga je napolnilo z gorčico in poprom. Kokoš, ki tako jajce razkljuje in poskusi, je baje ozdravljena ze vedno. Baje je tudi priporočljivo, v kokosj' napajalnik vodi prilivati nekoliko kisa. Kokoši, ki to pijejo, pustijo potem jajca na miru. km Preprečite škodo, ki jo povzročajo vnetja sena! Kakor znano, se večkrat pripeti, da se seno samo od sebe vname in- zgorijo v takih primerih cele zaloge. Samo v Nemčiji je glasom ugotovljene statistike vsakoletno za 25 milijonov RM škode, ki jo povzročajo na popisan način nastali požari. Izkustva so pa pokazala, da se to škodo s primernim poukom in objašnjevanjem lahko precej omeji. Zelo važna je uporaba takozvane preiskovalne igle za seno, ki omogoča merjenje temperature sena tudi globoko v notranjosti. Sumljivi znaki so navadno: plesniv, pri-saden in udarjajoč vonj, vidno parjenje in dim, sedanje sena, tvorba jam v seno ter razne pege vidne na površini. Pri takih znakih je nujno potreben takojšen pregled s preiskovalno iglo. Pri tem ja treba skrbeti, da so vrata zaprta in da nI prepiha. Lastna gasilna sredstva se mora imeti pri roki. * Nakup jajc v 38. dodelilni perijodi. Razglašeno je, da dobijo imejitelji živilskih nakaznic v 38. dodelilni perijodi po pet jajc. Jajca se bo lahko kupilo na «d-rezke a, b in c, ki se nahajajo na nakaznici Reichseierkarte, in sicer v času med 29. junijem in 26. julijem 1942. * O plačevanju merice na Spodnjem Štajerskem. Ravnokar objavljena odredba šefa civilne uprave določa, da se «a kritje upravnih stroškov ter ostalih izdatkov okrog izvedbe reda na žitnem trgu mora od mlinov in izdelovalnic testenin pobirati merico ali prispevke. Prispevke morajo plačati mlini trgovskim mlinom od žita za kruh, tovarne testenin pa za mletje žita za testenine. Mlini plačajo za vsako mletje od dvojnega centa žita za kruh 10 Rpf, izdeiovalnice testenin pa 2 Rpf za vsak dvojni cent mlevskih izdelkov. Prispevke je vsakomesečno do 15. plačati na naslov Getreidewirtschaftsverband Ostmark in Wien. MALE VESTI * Führer je čestital dr. Hachi. Führer je državnemu predsedniku protektörata dr. Hachi potem Reichsminister-a dr. Lam-mers-a izrekel svoje čestitke k njegovemu 70. lojstnemu dnevu. Dr. Lammers je dr. Hachi pri tem obisku izročil tudi Führer-jevo lastnoročno pismo. * Vse že'ezne rezerve se bo popisalo. Da se zagotovi za oboroževanje potrebno I produkcijo železa, je Reichsminister Speer i pristankom Führerja in po nalogu pooblaščenca za izvedbo štiriletnega gospodarskega načrta Reichsmarschall-a Goring-a, izdal odredbo o mobilizaciji vsheh železnih rezerv. Odredba določa, da se bo vsa količina železa, ki ni v uporabi, uporabila kot staro železje. Mišljeno je posebno staro železje, nepredelan materijal iz železa in jekla, lito železo iz razveljavljenih naročil, ugotovljeni deli iz železa, jekla in litega že-jeza, ki jih imajo kot nadomestne dele industrije in oborožena sila na zalogah ta so radi spremembe tipa nepotrebni ter končno vse počivajoče naprave pod posebnimi predpogoji. Ugotovitve bodo izvršile gospodarske zbornice. Podrobnejša navodila še sledijo. * ReicbsinarschaM je odlikoval Reichs-führer-ja W Himmler-ja. Reichsmarschall Hermann Göring je odlikoval Reichsfüh-rer-ja ff Himmler-ja v znak iovariške povezanosti letalstva z .orožjem z »Zlatim znakom letalcev z briljanti« (das goldene Fliegerabzeichen mit Brillanten). * »Vorwärts nach Osten« glasi naprs pesmi, ki jo na dragem mestu prinašamo v nemškem jeziku. To se pravi toliko kakor »Naprej na vzhod«. Besedilo te najnovejše koračnice popisuje, kako so naši vojaki črez zimo stali na veliki straži ob sovjetski fronti. Ko se je pa prikazalo sonoe oziroma pomlad, je značilo to milijonom vojakom poziv in klic. da gredo v bitko. Od Finske do Črnega morja gre fronta, ki ji zapoveduje Führer, naprej. Naloge, ki so jih SA-oddelki v rujavili bluzah s prepevanjem Horst Wessel-ove koračnice načeli, doplnjujejo in izvršujejo sedaj kolone vojakov v sivih suknjah. Sedaj -drvijo armade na vzhod v deželo Sovjetov ter nam bodo prinesle zmage. * Pozdravi iz ßraanschweig-a. Spodnje-štajerski rojak in naročnik našega lista, Cyrill Herga, pozdravlja v imenu vseh spodnještajerskih fantov in mož, ki živijo v Bratmsrinveig-n, njihove sorodnike, prijatelje in zjaance na Spodnjem Štajerskem. * Koncert v mestnem parku v Marburg-«. Minilo nedeljo so člani mestnega gledališča v Martmrg-u v mestnem parku priredili koncert kot nekakšen poslovilen nastop gledališke sezone. Prireditev je predstavljala nekaj svojevrstnega in je nad vse uspela. Akoravno ni bilo vstopnine,so poslušalci, ki jim je koncert nudil lep umetniški užitek, prostovoljno skrbeli, da blagajna ni ostala neopažena in to tem bolj, ker je bil del dohodkov namenjen Nemškemu Rdečemu Križu. * 97-letnico rojstva je obhajal upokojen ključavničar državne železnice Franz PutzL ki živi duševno in telesno čil in zdrav v Marburg-u pri svoji hčerki. Organizacija Steirisclier Heimatbund, Ortsgruppe Marburg V, ga je pri tej prlložno-nastaip gledališki publiki ob zaključku gle-sti počastila s čestitkami, vod sodbe od-redoy Welirmannschaft-i mu je pa zasvi-ral par lepili komadov. Pravijo, da je Putzl trenutno najstarejši človek v Marburg-u. * Ljudsko gibanje v Marburgu. V prvi polovici julija je bilo Standesamtu prijavljenih: 81 (zadnjič 103) porodov, od teh 37 (zadnjič 53) dečkov in 44 (zadnjič 50) deklic; 47 (zadnjič 51) smrtnih slučajev, od teh 19 (zadnjič 24) moškega, 28 (zadnjič 27) ženskega spola. Število civilnih porok se je zopet dvignilo na normalno stanje, namreč od le 31 zadnjič na 47. Značilno za naše razmere je, da je število rojstev v tej mesečni polovici padlo za 22. * Kdo je mrlič? Dne 10. julija je v občini Fraueuberg vrgla reka Drau na suho neznanega mrliča moškega spola. Gre za človeka, ki je kakih 162 cm visok, z veliko plešo, temnih las, gladko obrit, v desni in levi gornji čeljusti mu manjkata po dva kočnika, na prstancu desne roke je nosil poročni prstan in še en prstan z velikim štirioglatim rdečkastim kamnom. Na sebi je imel rjave čevlje tipa »Haferl«, temne dokolenke, hlače iz takozvane »hudičeve kože«, Oxford-srajco z mehkim ovratnikom številka 40 ter gumijaste naramnice. V žepu se je našlo žepni nožek na dva rezila in mačka za zamaške. Identiteto se do sedaj še ni moglo ugotoviti. Truplo je ležalo kake tri do štiri dni v vodi. Podatki, ki bi služili ugotovitvi, za koga gre, je sporočiti prvi policijski ali žattdartne-Tijski postaji, * Mladina na počitnicah. V soboto, dne II. julija so iz vseh krajev Spodnje Štajerske odšli piinpfi, to je fantiči, v taborišča pri Prage rbof-u. Organizacija Deutsche Jugend je tam postavila velike šotore, kier so minulo nedeljo razobesili zastavo. To je užitek in veselje za naše fantiče! Štirinajst dni brez vseh skrbi živeti v -taborišču ter se v igrah, športu in zaibavi izživljati v skupnosti tovarišev. Spodnještajer&ki fantiči imajo letos prvič počitnice kakaršnih v prejšnjih časih niso poznali. To prvo taborenje naših pira-pfov bo gotovo ostalo vsem v najlepšem spominu. * Spodnieštajerci bodo svirafi in peli ob Severnem morju. Vrhovno poveljstvo vojne mornarice je povabilo skupino učiteljev 5n učencev učiteljskih šol v Marburg-u, da v okviru organizacije Steiri-sches Musikscltuhverk pod vodstvom Karl-a Romich-a obiščejo enote naše mornarice, ki držijo fronto ob danski in hdlandski obali. Skupina 22 oseh je odpotovala dne 16. julija ter bo kot godalni orkester in mešan pevski zbor naše mornarje razveseljevala z večinoma izbranimi štajerskimi pesmi, ki bodo gotovo ugajale. * Vožnjo z železnico je omejiti na najnujnejša in neobhodno potrebna potovanja. Kakor znano, imajo železnice s prevo- zom vojaštva, vojnega materijala in vsega, kar je v zvezi z vojskovanjem, veliko eč dela kakor v mirnem času. Delo, Id ga opravljajo železnice s prevozom vojnih potrebščin in potrebščin za civilno prebivalstvo, je tako ogromno in tako važno, kakor je važno vse, kar je v zvezi z vojao in zmago. Tovorni in osebni prornel opravlja delo, ki si ga lajfk niti predstavljati ne more. Vse pošiljke in vsa potovanja, ki so v zvezi z vojno, so važna in potrebna. Da bodo železnice tudi odslaj zmagovale vse to» kar so zmagovale doslej ter pomagale dobiti sedanjo vojno, apelirajo železniške oblasti na vse prebivalce, da bi opustili vsako privatno železniško vožnjo, ki ni življenjsko tako važna, da bi bilo od nje vse odvisna Potovanja na razne dopuste, ako aiso iz zdravstvenih razlogov potrebna, se lahk» opusti, opusti se pa tudi lahko razne vožnje na obiske in izlete. Ko bo vojna zmagovito končana, bo priložnosti dovolj za potovanja. Zato pa hoče naš narod najprej zmagati in potem bo v miru in brez skrbi lahko po mili volji potoval in si obedoval svojo lepo domovino. Zato pa pustimo železnico neovirano delati za znttago. * Verordnungs- und Amtsblatt des Chefi der Zivilverwaltung in der Untersteier- mark, to je odredbeni i® uradni list šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem, prinaša v svoji 87. številki, ki je izšla ■dne 7. julija 1942, pet odredb in razglasov, in sioer: 1. Odredbo o uvedbi gozdarsko pravnih predpisov na Spodnjem Štajerskem. 2. Razglas o polaganju izkušnje in podeljevanju državnih športnih značk na Spodnjem Štajerskem. 3. Odredbo o ribarstvu na Spodnjem Štajerskem. 4. Odlok k ureditvi gospodarjenja s kovinami na Spodnjem Štajerskem 5. Razglas « shranjevanju, prevažanj« in uporabi razstneBkiih jsnedstev. * Verordnungs- und Amtsblatt des Chefc der Zivilvermaltang in der Untersteier-mark, to je odredbeni in uradni list šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem štev. 88, z dne 10. julija 1942 objavlja tri odredbe: 1. Odredbo o zaščiti delavstva in obrtnem nadzorstvu. 2. Odredbo o prispevkih mlinom in tovarnam testenin. 3. Drug, izvršilua določila k peti odredbi « uvedbi davčno-pravnih predpisov »a Spodnjem Štajerskem od 18. decembra 1941. * Omejitev v prehrani v Zodinjenik državah Severne Amerike. Vojno produkcijski urad Zedinjenih držav Severne Amerike je odredil, da se zniža potrošijo kakava za 30, čaja za 50 in kave za 25 odstotkov. Ribarstvo na Spodnjem Štajerskem Odredba, ki je ravnokar izšla, določa, da se ima ribolov na Spodnjem Štajerskem vršiti po do sedaj veljavnih določilih, v kolikor dotična določila odgovarjajo rn nj drugačnih odredh. Prijavljene ribolovne pravice, zakupi, pod- in sozakupci ostanejo le, če jih priznajo nižje upravne oblasti. Ti morajo v teku 60 dni po razglasu te odredbe pri nižji upravni oblasti zaprositi, da se jim dosedanje pravice prizna še V bodoče. Prošnjam je priložiti nemške uradno potrjene prevode dokumentov kakor kupnih in zakupnih pogodb itd. Za vode;, kjer ni ribolovne pravice, se bo ppstavilo komisarične upravitelje ribolovov. Dovolila izdajajo za področje pristojna ribarska društva v Marburg-u in Cilfi-ju lastnikom ali zakupnikom ribolovne pravice. Taka dovolila so veljavna, ako gre za oblastveno priznan obstoj ribolovne pravice. Do nadaljnjega je ribar-sko društvo (Fischereiverein) Marburg t tem pogledu pristojen za okrožja Mar-burg-Stadt, Marburg-Land, Luttenberg m Pettau. Ribarsko društvo Cifli pa za okrožja Olli, Trifail in Rann. Ti dve drn-štvi sta do nadaljnjega opravičeni za gotove vode prepovedati izdajo ribolovnih pravic, število izdanih dovolil omejiti, gotove vrste rib od lova izključiti ter določati načine ribolova in uporabo ribolovnega orodja. Pri tem pa ostane nespremenjena odredba o izvajanju ribolova, M fo je objavil šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem dne 17. aprila 1942 v odredbenem in uradnem listu štev. 71, stran 558. * Nova določila • pošiljanju paketov na bojišča. Otoerkotronaando 4 PK-Aufn.: Kriegsberichter Schultze (Wb.) Auf Mlnensuchfahrt. Vor dem ersten Anlauf macht der »Sperrmixer« das Räumgerät klar. o. 2657 metrov nad morsko višino uspeva krompir in sočivje. Oskrbnik koče na 2657 metrov visokem vrhu Aroser Eishorp v švicarskih alpah je v svrho olajšanja prehrane istotam uredil veliko gredo ter jo posadil s krompirjem in sočiviem. Ta svojevrsten poskus se je baje izplačal ter dokazuje, da tudi v taki višini lahko uspeva krompir in zelenjava. o Kako izgleda v židovskem mestu? V generalnem guvernementu, to je v bivši Poljski, živi danes nad dva milijona Židov. Največje naselje, ki je določeno samo za Žide ter ločeno od ostalega prebivalstva, se nahaja v Varšavi. Na prostoru od kakih 400 ha živi 450.000 Židov, kar predstavlja tretjino prebivalstva mesta Varšave. Židovski mestni okoliš, ki leži v sredini mesta, je z zidovjem in bodičasto žico obdan in deli mestne ceste v dva dela. Promet iz židovskega naselja v ostale mestne dele se vrši pri štirih vratih, ki so strogo zastražene. Prehod je dovoljen samo z dovoljenjem, ki ga je težko dobiti. Od vseh prebivalcev je menda kakih 300, ki imajo prepustnice. Na čelu židovskega mestnega okraja stoji nemški komisar, katerega delokrog odgovarja položaju mestnega ali okrožnega poglavarja. V notranji upravi se pa židovski okraj upravlja samostojno. Vodi jo načelnik židovskega odbora. Njegov položaj se lahko primerja s položajem župana po poljskih pojmih. Pot do urada tega predsednika vodi mimo špalirja 2000 mož obsegajoče rediteljske službe, ki je oborožena z gumijevkami. Razen popisanega redarstva, razpolaga načelnik naselbine še z raznimi drugimi avtonomnimi ureditvami. Nieeov urad in položaj zaposluje 6000 nastavljencev, ima lasten poštni urad, jetnišnico, preskrbovalnico, ki ie hkrati nosilka preskrbe okraja z živili itd. Večina židovskih moških se uporablja za delo, da si naselbina na ta način zasluži svojo prehrano. Wehtet Anzeiget Jedes Wort Hostel für Stellengesuche 6 Rpf. das fettgedruckte Wort 26 Hot, tUr Geld-, Realltätenverkehr. Brietwechsel u. Heirat 13 Rpf, das fettgedruckte Wort 40 Rpf. für alle übrigen Worianzeigen 10 * ot. das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wort preis gut bis zu 12 Buchstaben le Wort Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf. bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. AuskunHsgebUhr für Anzeigen mit dem Vermerk: . Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. - Anzeigen-Annahme-sefttuss: Donnerstag um 11 Uhr. - ..Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aulgenommen. Minaest-gebühr für eine Kleine Anzeige 1'— rn PrnfhPCPll Bandagen, Gummistrümpfe riuinc»eiiLeibbinden) Einlagen n£ch Modell und sämtliche orthopädischen Behelfe bei F. EGGER, Spezialwerk-stätten für Prothesen und Bandagen, Marburg (Drau), Mellingerstraße 3. 762-1 Tagespreise für jede Menge Altmaschinen, Eisen, Metalle, Abfälle aller Art. Übernehme Abwracksbetriebe. Lagernd große Auswahl Autoteile, Maschinenteile und Nutzeisen. Max Weiß, Nagy-straße 14, Tel. 21-30. Vormals Gustint-schitsch. 1035-1 Abnänaia: Der 83-jährige Johann 3 s * Zilenschek ging 28. VI. von Abstal nach Gutendorf, Gemeinde Sachsenfeld, 180 cm hoch, weißer Schnurrbart. Alltagsgewand, blaue Schürze, zeitweise etwas geistesgestört. Angaben über Aufenthalt oder Durchreise an Zilenschek, Abstal 83 oder nächsten Gendarmerieposten erbeten. 1048-1 Johanna Krumpl, 11 Jahre alt, mittelgroß, braune Haare, bekleidet mit kariertem Kleid, ist seit 6. Juli abgängig. Angaben über ihren Aufenthalt sind an die Gendarmerie Brunndorf oder an Rosalia Besiak, Pickerndorf 103, zu richten. 1052-1 fihfflllP Altpapier, Hadern, SchneL h u i a 11 g derabschnittef Texlilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5. 160-i Handmilchwagen, gut erhalten, zu kaufen gesucht. Anträge unter »Milchwagen« an die Verw. 1014-2 * Pazite na vojne ujetnike! Nemški vojak je v smrtni nevarnosti premagal, ujel in razorožil sovražnega vojaka. Dolžnost domovine je, da prepreči vsak beg ujetnikov, da ne postanejo zopet bojevniki zoper naše vojake. Ne sme se pozabiti, da ujetnik za časa bivanja v Nemčiji mno-gokaj vidi in čuje, kar naši sovražniki ne smejo vedeti. Vojni ujetnik, ki je pobegnil, lahko s svojimi poročili inozemski sovražni špijonaži mnogo koristi. Dolžnost vseh in vsakega je torej, da v morebitnih slučajih sopomaga pri zajetju pobeglih vojnih ujetnikov. Briefmarken k.aufe jederzeit alL: e_ rien v. ehem. Jugoslawien, Wohltätigkeit ungebraucht und gebraucht. Freimarken nur gebraucht. Angebote an Korenjak, Briefm. Versand, Brückl (Kärnten), Postfach. _915-2 Gut erhaltener Göpel für Dreschmaschine zu kaufen gesucht. Josef Mahoritsch, Gomila 1, P. Winter-dorf, Kr. Pettau.__1030-2 Fahrrad dringend zu kaufen gesucht. Wattgasse 8. Schauperl. _ 1036-2 Kaufe alten getragenen Winter-und Sommermantel für kleine Gestalt. Anträge unter »Punkte« an die Geschäftsstelle der Marb. Zeitung, Cilli._1047-2 Guten Obstmost kauft jedes Quantum. Spezereihandlung Josef Weiß, Marburg, Tegetthoffstr. 29. 1051-2 Neue Partie Simmentaler Kühe am Samstag beim Gasthof Wlachowitsch zu verkaufen. Zahlung auch durch Landstelle Graz. Friedrich, Kaisdorf. 1040-3 Gut erhaltene Klavierharmonika 30 Bässe, Marke »Hohner«, um 350 RM verkauft Kampl Stanislaus, Ober-Haidin 34 bei Pettau. 1041-3 Gute Freitonharmonika, drei Monate gebraucht, Marke »Hohner«, um 350 RM zu verkaufen. Kampl, Ober-Haidin 34 bei Pettau. 1042-3 Wenig gebrauchter Kammgarn Herrenanzug (gr. 52) um 200 RM zu verkaufen. Kampl, Ober-Haidin 34 bei Pettau._1043-3 Weinpresse um 800 RM und ein Kaleschwagen um 400 RM zu verkaufen. Strahleck 57. 1045-3 Selbständige Köchin welche auch andere Hausarbeiten versteht, wird sofort aufgenommen beim Dr. Lothar Mühleisen, Mari->u-e fOrau), Tau-riskerstraße 2/1. 1008-6 Bufy-Jücklsfuete Marburg, Burgplatc 1 Siegel Monopolfilm zeigt: JOHANNES RIEMANN MARIA ANDERGAST PAUL HÖRBIGER GRETHE WEISER THEO LINGEN in dem humorvoll - verwickelten Lustspiel: HOCHZEITSREISE ZU DRITT Für Jugendliche nicht zugelassen! Kulturfilm! Neueste deutsche Wochenschau! 1055-1 Wachmänneriür ^ besetzten Gebiete im Westen gesucht In Betracht kommen in erster Linie Rentner, Pensionisten und einsatzfähige Invalide, sowie auch Arbeitskräfte, welche nicht in einem festen Arbeitsverhältnis stehen. Bewerber, welche bereits in einem kriegswichtigen Arbeitsverhältnis stehen oder dafür in Frage kommen, scheiden aus. Unbescholtenheit ist Voraussetzung. Anfragen sind an die zuständigen Arbeitsämter zu richten. Nähere Auskünfte durch die Dienststelle in Graz, Alte Poststraße Nr. 107, Thiel Rudolf, Werbeleiter. 424-6 Als Oberwinzer wird ein gut versierter, verläßlicher Winzer mit 2 männl. und 2 weibl. Arbeitskräften, welcher neben Bearbeitung eines ca 1 Joch großen Weingartens und Verrichtung sonstiger Arbeiten mit eigenen Leuten, auch Aufsicht über einige Winzereien führen kann, unter günstigen Bedingungen zum Eintritt bis 10. Nov. d. J., aufgenommen. — Zuschriften mit Angabe des Alters, des Familienstandes und der bisherigen Tätigkeit als Winzer unter »Weingut«, postlagernd Egidi i. B., Steiermark. 1007-6 Ehrlicher Winzer wird für Herbst in Weingarten (4 Joch) aufgenommen. Anträge unter »Melling-berg« an die Verwaltung. 1013-6 Winzerfamilie, 2 männliche und 2 bis 3 weibliche Arbeitskräfte werden für Herbst gesucht. Gute Lebensbedingung. I. Grosek, Roßbach bei Gatns, Marburg. 1038-6 Zahnpflege-Rezept im Kriege Wer Vollkornbrot, Früchte und vorwiegend ungekochte pflanzliche Kost gründlich kaut, wer bei gelegentlichem Mangel an Zahnpaste, wie Chorodont, behelfsmäßig die Zähne—morgens und vor allem abends— mit Zahnbürste, Zahnstocher und lauwarmem Wasser reinigt, und wer mindestens einmal jährlich eine Zahnuntersuchung durch den Zahnarzt oder Dentisten vor-nehmen läßt, tut alles, was er im Kriege für die Erhaltung der Zahngesundheit und damit der Allgemeingesundheit tun kann. Verlangen Sife kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zufall" von der Chlorodont-Fabrik. Dresden N 6. Winzer, mit 3 bis 4 Arbeitskräften für November gesucht. Anfragen Marburg, Buf-ggasse 34/1., links. 1044-6 Mädchen für alles sucht Burgkaffee. Burggasse 2. 1037-6 Schmiedgehilfe und Lehrling mit Verpflegung werden aufgenommen. Soretz Johann, Huf- und Wagenschmied, Nußdorf 18, P. Schleinitz bei Marburg. 1046-6 Bedienerin für Haushalt, einige Tagesstunden, gesucht. Photo Kieser, Viktringhofgasse. 30. _1032-6 Photogehilfin, tüchtige Laborantin für Kopieren, Vergrößern gesucht. Photo Kieser, Marburg, Viktringhofgasse 30._1033-6 Wirtschafterin wird aufgenommen. Auskunft in der Verwaltung des Blattes. 1034-6 Schneidergehilfe u. Lehrling werden sofort aufgenommen. Ebendort auch eine Hausgehilfin. Kloitsciinik, Schneiderei, Hindenburgstrasse 27, Marburg_1049-6 Reinliches Mädchen, welches auch kochen kann, für Haushalt in Marburg per 1. August gesucht. Kenntnis der deutschen Sprache erforderlich. Anträge unter »Stadtpark« an die Verwaltung des Blattes. 1050-6 Mädchenzur a"e'nste'ienc'en frau m't Kind, dringend gesucht. Dit. Eckhardstrasse 28, Marburg. 1053-6 MpTr 38 Jahre alt, mit schönem c ' l Einkommen, wünscht zweck» sofortiger Heirat Bekanntschaft mit Fräulein, Witwe oder Geschiedenen. Kind nicht ausgeschlossen. Zuschriften mit Bild untef »Ruhiges Heim« an die Verw. 1031-U 23-jähriger Eisenbahner wünscht Bekanntschaft mit hübschen Fräulein vom Lande. Zuschriften unter »Schöne Zukunft« an die Verw. 1039-11 28 - jähriges Eisenbahner sich einsam fühlendes Mädchen vom Bern! Köchin sehnt sich nach einem guten Ehekameraden. Zuschriften mit Lichtbild erbeten unter »Glückliche Zukunft« an die Verwaltung. 1054-11 - -* mittl. Alters wünscht Ehebekanntschaft mit Fräulein bis 28 Jahre. Zuschriften mit iiild unter »Ehrlich gemeint« an die Verwaltung. 1056-11 WeiRßiokänfer f mit deutschen Sprachkenntnissen, in den Gebieten Friedau, Luttenberg . und Kollos bei Produzenten gut eingeführt, von Weingroßhandlung gesucht. Zuschriften unter »Einkaufscheine 1942« an die Geschäftsstelle dieses Blattes. 999 Landes-lfypoMenanstait für Steiermark i GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15 Kommunaidarlehen Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land CILLI, Postfach Siedlungsdarlehen Haftung