jtudentski list Letnik XXXVI Cena 300 din Stevilka 12 ZA MEŠCANSKO DESNICO Vse bolj je očitno, da današnje krize ne moremo več zgolj imenovati kriza dolgega vala, ker tega vala noče in noče biti konec, temveč kriza poslednjega izdihljaja. Očitno je, da se brez korenitih sprememb v poli— tičnem sistemu ne moremo nadejati boljši gospodarski situaciji. Zelo dobro vemo, da krizo zelo radi izrabljajo na— ši sovražniki ( zunanji in notranji), zatorej bi jim s korenito spremembo političnega sistema zaprli go— bec.POTREBNA JE RESTAVRACIJA V SMERI MEŠČANSKE DESNICE V OKVIRU SAM\ SOC. SISTEMA. Zakaj ravno v smeri meščanske desnice? Zato ker se bomo edino na ta način skobacali na no— ge. Več ko bomo imeli meščanske desnice, bolje nam bo šlo. Poglejmo si nekaj presenetljivih dejstev. Naj— več meščanskih desničarjev so dosedaj izsledili v Slo— veniji. Oim bolj se pomikamo proti jugu države, tem manj je meščanske desnice (albanski republikan— ci nikakor niso meščanska desnica).Lahko bi se celo prenaglili in postavili hipotezo o vsaj minimalni pove— zanosti oziroma odvisnosti ekonomske razvitosti in meščanske desnice.ln s čim se vsaj delno povezuje ekonomska nerazvitost. Tisti, ki so si izmislili izraz meščanska desnica, bi lahko temu dodali še njegovo nasprotje-SELJAČKA LJEVICA. Seljačka Ijevica in meščanska desnica sta nenehno v konfliktu, ki bi ga lahko ponazorili s konfliktom med mestom in vasjo. Mesto je bilo vedno vir napredka, vas pa trdnjava tra— dicije, ki je bila vedno težko dostopna za nove ideje Najbolje bo če praktično ponazorimo eno in drugo smer in to z dvema dogodkoma , ki bi utegnila odlo— čilno vplivati na nadaljni potek meščanskih puntov. 1. dogodek je bila programsko-volilna konferenca UK ZSMS, kjer se je volilo programe in ne anonimne Ijudi. Dva različna programa sta se kresala med sabo. Mnogi so to takoj primerjali z večstrankarskim siste— mom in jasno takoj označili študente za meščansko desnico. Toda študentje za drugo ieto napovedujejo še večje spremembe. Zgodile naj bi se celo neposredne volitve na celi univerzi in to s predvolilno kampanjo po vseh osnovnih organizacijah. Razmišlja se tudi o uvedbi študentskega parlamenta, kjer bi bila poleg pre— dsedstva stalnoprisotna tudi neke vrste opozicija ozi-roma kontrolni mehanizem, ki bi nenehno prisiljeval predsedstvo, da izpolnjuje svoj program oziroma inte— rese študentov, če le ti menijo,da so njihovi interesi prišli v nasprotje s sprejetim programom. Tisto, kar modreci našega volilnega sistema^že vrsto let ekspe- - firnentirajo na papirju, so študentje izvedli v praksi.Se— veda študentje tega modela nikomur ne vsiljujemo, ven— dar vseeno.TO Nl ZGOLJ IGRA! 2.dogodek je predstavljala pojava scenarija za zaključno prireditev ob dnevu Mladosti, katerega vsebina je več ali manLz4 vsem znana, vsekakor pa ga ne bi mogli bolje oz— načiti kot z izrazom seljačka Ijevica. Iz vsega tega je razvidno, da se meščanska desnica bori za novo, seljačka Ijevica pa hoče ohranjati staro/f^ pre— živeto.Še ena značilnost je pomembna.Seljačka Ijevica je veliko bolj agresivna. Nikakor ne more preživeti, da bi poleg nje obstajala še meščanska desnica, proti kateri se nenehno bori in to tako,da zahteva izničenje vseh po— bud meščanske desnice. To počne najraje z represijo. In kako naj se meščanska desnica bori proti seljački levici? Ali tudi z zavrnitvijo njenih idej? NE! Kajti tako bi dosegli ravno nasprotni učinek. Nasprotovanje scenariju ni pravi način boja.SCENARIJ ZA ZAKLJUČNO PRIRE-DITEV OB DNEVU MLADOSTI JE TREBA V CELOTI PODPRETI', kajti nihče ne bo prej ukinil štafete, kot tak-šni scenariji.Fantazmo moremo ukiniti zgolj z njeno prekoračitvijo. 2al pa do tega spoznanja tudi znotraj meščanske desnice niso še vsi prišli.Tako kot so nekateri naši (slovenski) mla— dinski voditelji obsojali politično neprimernost plakata Novega Kolektivizma, tako sedaj obsojajo fuzbal tekmo, namesto, da bi oba predloga podprli in se naslednje leto samo še spominjali štafete. Tako pa sedaj nekateri celo zah— tevajo bojkot zaključne prireditve. Kakšen nesmiseLNe le da niso bili sposobni ukiniti štafete, še več, iz nekdanjega simbola bratstva in enotnosti so naredili palico spotike, ki preti, da bo razcepila Jugoslavijo. Tu smo pa že v napačnem polju boja, kajti boj ni med Slovenijo in ostalimi, temveč med meščansko desnico in seljačko levico. Ne gre za boj med razvitimi in nerazvitirni, temveč za prvenstvo med TEHNOLOŠKO in IDEOŠKO revolucijo. VSAK PONEDELJEK .' *a nc e 1. Beastie Bovs- Fight For Your Right 2.TheCult-Rain 3. Siooxsie And The Bans.-Hall Of Mirrors 4. Prince- Hou$equake 5. B-52'$-Rock Lobster 6. VViseblood-Stumbo 7. U2-1 Still Haven t What Pm Looking For 8. Weafher Prophets1 Almost Prayea 9i Talking Heods-TheGreat Curve 10/Scbdly-D-IDon*t Like R&R factory PO EKONOMSKI FAKULTETI SE SIRI DUH PODJETNIŠTVA... SVOBODNA KATEDRA JERNEJ REPOVŠ direktor Studija Markcting-vod)a tima : • kl gradi itnage Muri,Fructalu, ... • ki čez noi pottavi celostno podoho Šafete mladostl • ki nat preprlLu|e: »Turizcm tmo l|ud)e ¦< • ki zaposliije kreatlvnost »PRODORS KREATIVNOSTJO sreda, 22.4. ob 17 »eina dvorana Ekonomske fakultete OO BorU Kidrii v L)ubl|i«ni TRIBUNA št. 12, leto XXXVI, sreda 22.4.1987 glasiloUKZSMS UREDNlSTVO.Robert Botteri (odg. ured.), Tomi Gračanin (gl. ured.), Tomaž Toporišič, Marko Pe— čauer, Emil Hrvatin, Simona Fajfar, Silvo Zapeč-nik, Samo Resnik, Borut Rismal, Brane Senegač-nik (lektor), Sena Sarkič in Zdravko Papič (pre-lom in oblikovanje), Peka in Darja(tajništvo) TISK:Tiskarna Ljudska Pravica, Priprava BEP Dnev-nik: Naklada 5000 izvodov Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421-170 zdne 22.1.1973 NASLOV UREDNlSTVA-.Kersnikova 4, Ljubljana tel. 319-496,318-457; javni sestanki uredništva so ob sredah ob 18. uri PREDSEDNIK CASOPISNEGA SVETA:Dani!o Turk DRUGA GODBA TUDI LE-TOS BO! In sicer od 22. do 23. maja, vsepovsod po Ijubljanskih Križankah. Organizator, CIDM, program Še oblikuje, vendar je v glavnem že vse znano. Uvodni koncert bo imel v Viteški dvorani Bojan Gorišek, naš mladi, a že pri-znani pianist. Prireditev bo dan kasneje otvorila skupina Ijudskih godcev iz Rezije, isti večer pa se že obeta spekta-kel v Poletnem gledališču. Nastopili bodo UJAMAA, predstavniki afriškega etno-popa izZaira. Nedeljski večer, 24. maja, bo namenjem roc-ku, ki odstopa od običajnih ali prevladujočih trendov. Pred-stavili se bodo Francozi DA-ZIBAO, tolkalec HUBBACK iz VVallesa, kanadski ženski trio LES POULES ter HUNK-AI! iz Danske. 25. maja bosta pihalec in pevec Levvis Jordan ter basist Mark Izu, sicer člana skupine United Front, v Viteški dvora-ni predstavila svoj repertoar lastnih skladb, priredb jazzov-ske tradicije in japonskega glasbenega izročila. 26. maj je namenjen nevv-yorški off sceni z duom Elliot-ta Sharpa in DAVID MOSS DENSE BANDOM. 27. maja, v sredo bo štiričlan-ski NAVVA ENSAMBLE iz-vajal iransko tradicionalno in klasično glasbo. Dan kasneje naj bi v Ljubljano prišla sede-minštiridesetčlanska fran-coska zasedba URBAN SAX, zavzela celotne Križanke in uprizorila svoj glasbeno-am-bientalni projekt. Druga godba '87 se bo za-ključila v soboto, 30. maja, z zdaj že običajnim velikim kon-certom, verjetno ponovno reggae glasbe, pri čemer or-ganizatorji omenjajo možen obisk Mickeya Dreada ali skupine BLACK ROOTS. Mladost]e objavila seznam »šestih veličastnih« izgubar-jev v minulem letu. Na vrhu je Tovarja umetnih gnojil iz Kuti-ne, ki je minulo leto zaključila z 28,7 novimi milijardami iz-gube. Na drugem mestu je INA Petrokemija iz Omišlja, ki je nekam založila 13,6 novih milijard, Atf/CS \z Smedereva je izgubila 12,5 teh istih mili-jard. Četrti je TOZD INE za proizvodnjo goriv in aroma-tov, ki so mu »težki pogoji gospodarjenja« pojedli 11,9 novih milijard. Sledita Tovar-na Celuloze iz Sremske Mitro-vice, ki ji manjka samo 10,6 novih milijard, ter Ivan Miluti-novič iz Beograda, kjer so boljši za celo novo milijardo. Mladost neustrašno odkri-va nove primere zlorabe polo-žajev in grabeža družbenega premoženja. Pod naslovom »Memič-Babunovič geng« poroča, da sta omenjena to-variša, do nedavnega načel-nik in komandant Staba Teri-torialne obrambe v Lukovcu i (BiH), organizirala sorazmer-no neobičajne orožne vaje; te-ritorijalci so gradili cesto do njunih počitniških hiš. Bila sta razkrinkana, izključena iz par-tije in sta trenutno v kazen-skem postopku. Preiskavo vodi Vojaško sodišče v Sara-jevu in vse gradivo je strogo zaupno. Menda še najbolj za-radi tega, ker nove poti niso vodile le do dveh vikendov. X . Polet je namesto vas pre-bral reklamno sporočilo v ši-roko popularnem tedniku Arena, ki priporoča obsežno knjigo »Sveznanje o vitamini-ma«. Knjiga, ki je plod sodelo-vanja z neko ameriško založ-bo, ponuja »vitaminske tera-pije za naslednje bolezni: sta-ranje, zločin in mladoletniška delinkvenca, mentalna zao-stalost, onesnaževanje, shi-zofrenija, depresija, neplod-nost...«. 0 prisluškovanju pri nas so se razpisal v zadnjih številkah Mladosti. Povod je bil profe-sor Miodrag Jačimovič iz Čačka, ki je odkril, da so mu v stanovanje namestili prisluš-kovalno napravo. 0 tem je ob-vestil občinskega javnega to-žilca in predsednika občinske skupščine, ki pa kljub oblju-bam nista ničesar ukrenila. Jačimovič se je obrnil na Združenje književnikov Srbije, katerega član je, in dobil pod-poro. Tako je zadeva prišla v javnost, sekretar SNZ Srbije pa jo bo moral razjasniti. Raz-logi za prisluškovanje pa so bolj ali manj znani: profesor je bil obtožen kaznivega politič-nega dejanja, vendar je bil po-stopek pred dobrim letom ustavljen. Očitno pa ga ima nekdo še vedno za »sovražni-ka«. kmetijstvo & ekologija PAPAGAJSKO KORAKANJE ZA ZAHODNO EVROPO Koliko neumnosti je že in še bo preživel pomurski kmet V večtisočletni zgodovini kmetijstva so nastala spoz-nanja in se razvile prave modrosti. Zato je na tem pod-ročju ekologija nekaj, ob če-mer lahko rečemo: Nič ni no-vega pod soncem! - Razen ekološke krize takšnih raz-sežnosti in usodnosti, kakrš-na se je vkoreninila na zemlji in Zemlji v današnjih dneh! Nekako pred 6000 leti so bili v Srednji Evropi že kmetje, ki so, razen kopalne pa-lice in lesenih lopat, uporabljali že ralo, ki ga je vlekel človek. Rimski zgodovinar Plinij je pred približ-no 2000 leti pri Ubijcih že opisoval gno-jenje z mineralnimi gnojili. Zgodovinarji poljedelstva so celo izra-čunali, kako so v zgodnjem srednjem veku gospodarili v severozahodni Nemči-ji: na treh hektarjih so pridelali, po odštetju domnevnih izgub in semena za naslednjo setev, okrog 15 stotov zrnja. Takšno gospodarjenje iz rok v usta naj bi trajalo kakih 1000 let in bila so lačna leta, če vreme ni bilo ugodno. Dokler niso začeli kolobariti: jesenska setev - pomladna setev - praha (ledina). Stradanja je bilo manj, rastlo pa je število prebivalcev. čeprav so se izboljšali plugi in jarmi, da je bilo mogoče globlje orati, je takšna nepremakljiva zakonitost »tridel-nega« kmetovanja vsako leto izključila tretjino obdelovalne zemlje. Toda na praho sta prišla detelja in krompir. Krompir iz Južne Amerike, dete-Ija pa na splošno srečo, ker je bila hkrati krma in izboljšava zemlje. Od takrat slovi kot rastlina, ki prinaša srečo, pozneje so ji dodali eno pero, ker so na njeno korist-nost v obliki običajne triperesnosti poza-bili. - Maria Antoinetta se je vseeno že v tistih časih raje krasila s krompirjevimi cvetovi in sploh je nastopilo obdobje, ko so se kronane glave in drugi imenitneži šli kmetovanja. Pisali so razprave o poljedelstvu in se motili, kot se motijo še danes. Toda danes se motijo nepopravljivo. Tako imenovani atomski vek ni razvil popolnejše znanosti o obdelovanju zemlje, kot jo je v svoji ti-sočletni zgodovini razvil kmet, z občut-kom za zemljo. Toda industrijsko-kmetijska proizvod-nja, ki je nastala v 19. in 20. stoletju, je si-lovito povečala pridelovanje hrane. Vse je kazalo, da je nastopil zlati vek kmetijstva, Ki pa je že od vsega začetka nekoliko sumljiv, ker se je hkrati začelo naglo zmanjševati število kmetov, obdelovalne zemlje je bilo potrebno čedalje manj. Za-čelo pa se je tudi umiranje življenja: različ-ni strupi za zatiranje plevela, žuželk in plesni so začeli povzročati preobrazbe in izginjanje življenjskega krogotoka. NARAVA VRAČA UDAREC Narava je odgovorila na zmote zavede-nih strokovnjakov in kemijskih koncernov - pri čemer pa morebiti ne gre toliko za zmote, kot za samovšečnost, nepremiš-Ijenost in lov za profitom. Pojavljati so se začele nove bolezni: pleveli in žuželke, ki niso izumrli, so se za-čeli prilagajati (pri nas se to najbolj vidi pri koloradskem hrošču in prizatiranju pleve-la v koruzi, potrebna so vedno nova škro-piva v vedno večjih količinah). Ni vse nekoristno in vredno, da se uniči, kar je plevel in žuželka! Kljub vsemu pa je bilo v začetku videti vse najboljše, saj je bilo neprimemo več hrane, stroški zanjo pa čedalje nižji. Od leta 1950, ko je bilo treba vZRN dati skoraj polovico plače, se je do današnjih dni življenje pocenilo in znaša še okrog 23 odstotkov, kot pri nas, če odštejemo krizno inflacijo. Vse to ima tudi drugo plat. Ekološko pa-met, ki je bila tisočletja v kmetijstvu, je iz-podrinila industrijska. - Raznolikost je iz-ginjala, nastajali so velikanski kompleksi z monokulturami, brez gozdičkov med nji-vami, brez potočkov in mlak. Vse mora biti enolično, pod kontrolo in čimbolj od-visno od umetnih gnojil, škropiv in profita. Srečo prinašajoče detelje ni več po po-Ijih: v poštev pride samo še zapoved in-dustrije: pšenica, krompir, koruza in slad-korna pesa. Predvsem slednja, ki najbolj izčrpava zemljo. Kmet je postal zvesti služabnik kemije, od kemije je odvisen bolj kot od kogarkoli v svoji dolgi zgodovini. Kemija m strojna industrija sta nadomestili bogove žetve in setve. Vendar se s to babilonsko prevaro ni rpogoče povzpeti do Boga. Nemške sta-tistike pričajo o tem: v letih od 1973 do 1981 se je pridelek ozimne pšenice po-večal za 10 odstotkov, stroški pa za 25. Stroški za rastlinsko zaščito so se sočas-no povečali za 87 odstotkov, za umetna gnojila pa za 60 odstotkov. Fred Klingauf, strokovnjak za zdravje rastlin z Instituta za biološko zatiranje mrčesa, nemške zvezne ustanove za po-Ijedelstvo in gozdarstvo, ne vidi nobene možnosti, da bi se ti stroški začeli zmanj-ševati, ker je y takšnem kmetijstvu po-trebno računati »s silovitim povečanjem škodljivih posledic v čedalje krajših pre-sledkih. Gospodarjenje bo postajalo če-dalje bolj umetno... pri takšni zaščiti rast-lin je čedalje več stranskih učinkov, ker se uničujejo naravni sovražniki...« Drugi strokovnjaki, katerih ugotovitve prav tako povzemamo po publikaciji Ger-da Schusterja: Im Schvveisse deines An-gesichts (V potu tvojega obraza), izšlo v Vernutzte Landschaften, Deutscher Taschenbuch Verlag, 1986, pravijo: VVolfgang Schaumann, raziskovalec biološko-dinamičnega poljedelstva iz Darmstadta: Pri zatiranju škodljivcev se vsota vseh živih bitij na daljši čas odziva drugače, kakor se pri uporabi sredstev pričakuje in kakor kratkoročno učinku-je. Kmet s takšnim delom usmerja na-ravo proti sebi. Rudolf Heitefuss, fitopatolog iz Gottin-gena: Odpornost pri škodljivcih se poveču-je, kar nima za posledico samo še večje uporabe pesticidov, marveč začenjajo razvijati nova škropiva, ki so namenje-na uničevanju določenih škodljivcev, koristnim pojavom pa naj bi prizanesla. Ker pa so tako specif ična, je toliko večja nevarnost, da se na primer plesni, s prav tako specifičnimi mutacijami, na-nje prilagodijo. Rolf Diercks, strokovnjak za kmetijstvo in zaščito rastlin iz Munchna: Tudi kmetje, ki so primerno izobraže-ni o uporabi strojev in škropiv, kar je po nemških raziskavah samo približno če-trtina vseh kmetov, opazijo, da so pre-stopili zelo občutljivo mejo med korist-nim in škodljivim šele takrat ko se na-paka pozna pri žetvi. Manfred Reschke iz zavoda za zaščito rastlin pri hannoverski deželni zbornici je ugotovil, da je bilo od 490 poskusov, ki so jih opravili na s herbicidi poškropljeni ozimni pšenici, 33 odstotkov takšnih škropljenj, kjer so bili stroški škropljenja višji kot pridelani presežek, pri 18 odstot-kih pa so ugotovili celo zmanjšanje pri-delka. Hans Kees iz bavarskega instituta za poljedelstvo: Veliko plevela je zaradi dolgotrajne uporabe enakih škropiv postalo tako odpornega, da prenese celo 50-kratno normalno doziranje znanega strupa an-tracina. Če leta dolgo ni na poljih koruze in slad-korne pese nobenega plevela, je zemlja zbita in nastane erozija. Majhne živali, ki so preživele smrtonosni dež škropiv, pa nimajo druge izbire, če so preživele, kot da se lotijo kultumih rastlin. ŽETVE IZOBILJA - NESPAMETI IN PAMETI Kmetje morajo ugotoviti, da prizadeva-nje za izredno velikimi pridelki ni nesmi-selno samo ekološko, temveč tudi eko-nomsko. Pridobiti si morajo samozavest, ker je njihova veščina in kulturno izročilo staro tisočletja in ni nastalo skupaj s kmetijski-mi in strojnimi tovamami, niti z rojstvom agramih strokovnjakov, ki za svoja izho-dišča najpogosteje ne jemljejozemlje, na- rave in življenja, marveč biltene s ponud-bami kemičnih sredstev, težke mehaniza-cije in ne vidijo, da kmetijstvo po svoji na-ravi ni industrija! Kljub vsemu pa je videti, da lahko to večtisočletno izkustvo kmeta in njegov naravni občutek za zemljo zavrnemo kot nepomembno. Še nikoli ni bilo v Evropi to-liko presežkov hrane kot danes, četudi so se izredno zmanjšale obdelovalne površi-ne in število kmetov. Danes govorimo o polnih skladiščih hrane, o morju vina, Matterhornu mlečnega prahu, hribih masla, ki bi na vagonih segalo od Moskve do Pariza, tisočih tonah zamrznjenega mesa. Samo leta 1980 so države EGS vzele s tržišča čez milijon ton jabolk, hrušk, para-dižnika, breskev in pomaranč: 360000 ton so skrmili živini, 270000 ton so pre-kuhali v žganje, 60000 ton porazdelili šo-lam in domovom za ostarele; 300000 ton ali 33 odstotke vsega pa je zginilo -hkrati so od gladu umirati tisoči po svetu! Ko so začeli uvajati umetna gnojila, so pridelali osem ton krompirja na hektar, danes ga pridelajo 32 ton; pridelek pšeni-ce se je povečal za petkrat. To so sami uspehi. Kemijski koncern BASF (pred_kratkim je souničeval Ren) je izračunal: »Če bi se hotele ZDA, v nači-nu prehranjevanja svojih 250 milijonov prebivalcev, vrniti y ,dobre stare čase', bi potrebovale za obdelavo njiv 61 mi-lijonov konj in druge vtečne živine. Dvajset let bi trajalo, da bi vzgojili tolik-šen stalež!« Te podatke so izračunali za tiste »zasa-njane ekologe«, nočejo pa spoznati drugih dejstev, tudi takih, da nihče zaradi ekolo-gije ne zahteva vrnitve v kameno dobo. Če bi po vsem svetu pridelovali hrano tako kot ZDA in Evropa, bi v nekaj letih zmanjkalo fosilnih goriv oziroma jih ne bi bilo več. Švica in Kitajska imata enake ob-delovalne površine na prebivalca, Kitaj-ska se prehranjuje sama, Švica pa mora posredno ali neposredno uvažati preko polovice hrane. V industrijskih državah potrebujejo danes za enoto energije na krožniku v povprečju deset enot fosilne energije. Na Kitajskem pa daje enota energije, ki jo vložijo za pridelovanje riža, 20-40 kratno korist. - Kitajska je primer ekološkega kmetijstva, z majhnimi povr-šinami, velikim številom kmetov, upošte-vanjem naravnega krogotoka, čeprav ni brez mehanizacije! Evropa pa je prilagodila svoje kmetij-stvo industriji: izsuševalni jarki so, tako kot pri nas, takšnih razsežnosti kot ustre-za buldožerjem, ne pa okolju. Velikost njiv je prilagojena traktorjem in drugim stro-jem, naše melioracije imajo isti namen, ker smo edino v takih primerih v Evropi na evropskem nivoju - EU R ECA je nekaj dru-gega! Takole piše v navedeni knjigi Gerd Schuster, v članku VVieviel Energie brauc-ht ein Schnitzel (Koliko energije je potreb-no za zrezek): Orgije zapravljanja, ki so v Evropi in ZDA prešle v meso in kri, se lahko vsak trenutek končajo. Zaradi velikih presež-kov, ki dodatno povečujejo odvisnost od uvoza fosilne energije in krmil - kar je prav tako oblika energije - se pomika neto sa-niopreskrba v EGS, po mnenju strokov-njaka za aosoodarstvo dr. VVerneria Sc- huttaufa, »na mejo lakote 60-tih odstot-kov«. Zaradi agrarne in prehranjevalne politike je družba presežkov programira-na za lakoto. »Noben kontinent ni tako ogrožen od lakote kot Zahodna Evro-pa«. Pri tej brtdki resnici ne morejo gore mesa in morja mleka nič spremeniti. Ravno nasprotno. (nav. delo) VRATNIJCE KMETIJSKE POLITIKE (Vratnijce imenujejo kmetje v okolici Beltinec ozare- kos njive med dvema ob-delovalnima površinama, kjer se obrača-jo pri oranjuj Zato bomo še naprej papagajsko kora-kali za Zahodno Evropo, čeprav so tam že prišli na vratnijce: - še naprej bomo hlapčevsko ponujali pokrajino, da zgradijo v njej čezmerne energetske objekte, od HE na Muri do rudnikov za druge? - še naprej bomo komasirali in meliori-rali kar počez, po načrtih iz mariborskih in drugih birojev? Po poljih so skopali jarke kakor jim je padlo ravnilo na zastarelo specialko, voda pa še naprej stoji na po-sevkih in pridelkih, 5e je mokro leto. V sušnih letih bo zemlja še naprej žejna! - še naprej bomo forsirali pridelovanje sladkorne pese in ubijali zemljo ter kme-ta? (V Avstriji, neposrednem sosedstvu, pojenjujejo, ker so posledice katastrofal-ne.) - še naprej bomo propagirali hleve na splakovanje, čeprav so tisti na nastil boljši in cenejši - tako z gnojem za zemljo kot za okolje? - še naprej bomo »raziskovali«, izraču-navali in trošili denar za saniranje Nem-ščaka, načrtovali izsuševalne bazene za gnojnico, čeprav je ekološka in ekonom-ska rešitev v nastilu? - še naprej bomo kmetijstvo delili na strateško (kako neumen militaristični iz-raz!) in na obrobno? Zanikali ekološke po-goje, namesto da bi manjši, toda bolj eko-nomičen in zdrav pridelek, nadomestili z intenzivnim kmetovanjem in vrtnarjenjem pod rastlinjaki, ki bi jih ogrevali s toplo vodo izpod nog? - še naprej bomo odirali kmeta in pro-letarca, ki plačuje subvencije za prvega, namesto da bi po zdravi pameti industrija začela proizvajati potrebne reči za rast-linjake, toplovode in namakanje, ekološko primerno embalažo za razpošiljanje pri-delkov...? Koliko neumnosti je že šlo čez ubogega pomurskega kmeta. Najprej pritiski prisil-ne kolektivizacije, ideološki pritiski. Po-tem nepreverjene in škodljive novitete, s kakršnimi so ga vedno znova potiskali v kot in dolžili zaostalosti: odprti hlevi, v ka-terih je zmrzovala živina in krvavelo srce pametnih kmetov; hlevi na splakovanje so bili merilo naprednosti, ker je industrija proizvajala cisterne za gnojnico; prisilne komasacije in nesmoterne melioracije... ŠTEFAN SMEJ ZLORABA PSIHIATRIJE Spoštovano uredništvo, izvoiite sprejeti v prilogi poročilo našega komi-teja o življenjskih pogojih in pogojih medicin-ske nege ter splošnega tretmaja v zaporskih psihiatričnih bolnicah v Jugoslaviji. Življenjski pogoji v jugoslovanskih zaporih so zelo aktualna tema v naši javnosti. Toliko bolj torej upamo, da bo priloženo poročilo zbu-dilo vašo pozornost in interes. V interesu resničnega obveščanja javnosti vam sporočamo, da je precej veliko število oseb, ki so preživele v takih ustanovah več let samo zato, kfer so na nenasilen način izrazile svoje prepričanje o splošnih stvareh v svoji do-movini, potem ko so izčrpale vse možnosti in-ternih pritožb brez kakršnega koli rezultata; v obupu so se obrnile na tuje instance pri iskanju pomoči, pri tem pa smo jim pomagali tudi mi, sledeč humanim pobudam (dali smo jim na-slove, napisali pritožbe). Več je bilo sprejetih s strani Al, laondon, ne kot duševni bolniki, kot jim pravijo uradniki, ampak kot ujetniki vesti. Nekaj se jih je obrnilo na Unesco, Pariz, 3 pri-tožbe so pozitivno rešene, petnajst pa se jih je obrnilo na razna nacionalna psihiatrična zdru-ženja in Ameriško združenje psihiatrije, Sve-tovno združenje psihiatrije, Komite za člove-čanske pravice OZN. Sodim, da je potrebno, da o takih primerih razpravljamo med seboj Jugoslovani, na žalost pa do sedaj ta želja ni bila uresničljiva, ker so jo odgovomi odbijali in niso sprejemali nikakrš-nega dialoga o tem vprašanju. Želel bi pripomniti, da ima priloženo poročilo veliko napak, kar se tiče stila, jezika, oblike, slovnice; stvari se tudi ponavljajo, marsikaj je preveč obširno povedanega, veliko je napak pri tipkanju, slabša je materialna prezentacija ipd. Te pomanjkljivosti so nastale zaradi življenj-skih pogojev, pomanjkanja časa, resursa, oddi-ha, podvrženosti presijam in zaradi mnogih drugih razlogov, ki jih ni moč našteti v takšnem tekstu. Zavedamo se teh napak, vendar ima peticija tudi eno bistveno kvaliteto, prinaša dejstva. V upanju, da boste preučili priloženo poroči-lo in ga eventuelno objavili. S spoštovanjem TOMISLAV KRSMANOVIČ KOMITE ZA ZAŠČITO ČLOVEKOVIH PRAVIC ZVEZNI SEKRETARIAT ZA PRAVO-SODJE IN SPLOŠNO UPRAVO ZVEZNI SEKRETARIAT ZA ZDRAVJE IN SOCIALNO POLITIKO ZVEZNA SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZDRAVSTVENE ZAŠCITE ZDRUŽENJE PSIHIATROV JUGOSLA-VIJE Predmet komunikacije: Poročilo o stanju življenjskih pogojev, medicinske nege in zaščite in splošnega postopanja v zaporskih psihiatričnih bol-nicah in predlog za reforme. Ker je po členu 324, odstavek 1, zakona o iz-vršitvi kazenskih sankcij Zvezni sekretariat za pravosodje in splošno upravo odgovoren za nadzor zakonitega in pravilnega postopanja z zaporniki in pacienti kazensko poboljševalnih domov-bolnic, kar se tiče pogojev življenja, pa za medicinsko nego in zaščito in splošni tret-ma, vas želimo obvestiti o stanju v teh ustano-vah. Opozarjamo, da je iz uradnih virov nemogo-če dobiti natančne podatke o številu in lokaciji kazensko poboljševalnih domov neuropsihiat-ričnih zaporskih bolnic, o številu postelj, o šte-vilu oseb, ki jim je izrečen varstveni ukrep ob-veznega zdravljenja in varstva v psihiatričnih bolnicah (na osnovi t.i. »čistega ukrepa« iz čle-na 63 KZ SFRJ in iz člena 65 KZ SFRJ, ki re-gulira obvezno zdravljenje alkoholikov in nar-komanov), kot tudi o osnovah, na katerih je bil izrečen varnostni ukrep (ogrožanje osebne var-nosti, ogrožanje varnosti prometa, požig, posil-stva, verbalni ali kateri koli politični delikt ipd.). Ti podatki so skrbno varovani pred očmi jav-nosti kot državna skrivnost, podobno kot tudi število političnih zapomikov. Kljub nedostopnosti takih informacij smo s pomočjo večjega števila oseb, ki jih poznamo in ki so - nekatere od njih tudi več let - zbrali dovolj podatkov o dveh takih bolnicah: Kazen-skopoboljševalni dom bolnica, Neuropsihiat-rični oddelek, Beograd, Bačvanska 14 in Ka-zenskopoboljševalni dom bolnica, Neuropsi-hiatrični oddelek, Šimunska brez števila, Za-greb. Zlasti smo dobili detajlne in zanesljive podatke o beograjski zaporski psihiatrični bol-nici (t.i. Psihiatrična bolnica Centralnega zapo-ra v Beogradu). Podatke o zagrebški zaporski psihiatrični bolnici smo dobili od dveh oseb, od katerih je bila ena 6 mesecev, druga pa 2 leti v tej ustanovi. Pri obdelavi teh informacij smo se naslanjali na naše osebne izkušnje in interdisciplinarna všdenja: zdravnikov, psihiatrov, politologov, sociologov iz raznih znanstvenih disciplin (kot npr. pravo, kriminologija, penologija, viktimolo-gija, veda o taboriščih, represologija itd.). Kopije tega poročila bomo dostavili sred-stvom javnega obveščanja in npkaterim jugo-slovanskim časopisom. Na osnovi razpoložljivih informacij, v katere je moč zaupati in o čemer se govori nadalje v tekstu in kar se lahko preveri na kraju samem in s pričami, voljnimi potrditi le-to, vas obve-ščamo, da je stanje v teh ustanovah takšno, da se, kar se tiče življenjskih pogojev, medicinske nege, ukrepov in splošnega postopanja, sploh ne more govoritl o izvrševanju namena konfi-niranja, ki je zdravljenje. V nadaljevanju bomo govorili o tem detajlneje. Zahtevamo, da se r.aše trditve preverijo. Skrivnostnost in anonimnost izrekanja takih pravnih ukrepov in funkcioniranja takih usta-nov onemogočata znanosti raziskati to pod-ročje, seznaniti z njim javnost in ji preprečuje sodelovanje pri planiranju in uvajanju reform kazenske politike v zaporih. Tako se npr. KP dom bolnica Bačvanska 15 v Beogradu nahaja samo 20 minut od Terazij, 15 minutod pravne ali medicinske fakultete, kljub temu da se takš-na specialna zdravstvena zaporska ustanova nahaja v širšem centru Beograda, se o njej ve zelo malo. V javnosti se o njej sploh ne govori, o njej ne govore niti naši psihiatri, fceprav je moč predvideti, da nekateri od njih vedo, kakš-no stanje je v njej. Če se ve tako malo o tej bol-nici v Beogradu, kaj in koliko se ve o podobnih ustanovah v bližnji, in kaj šele v dalnji notra-njosti? POGLAVJE III. USTANOVE ZA PRESTAJA-NJE KAZNI ZAPORA, člen 19, odst. 1: »Zaporna kazen se prestaja v ustanovah za prestajanje kazni«; odst. 2: »ustanove za pr-stajanje zaporne kazni so: kazensko pobolj-ševalni dom, okrožni zapor in zapor (v nadalj-njem tekstu ustanove); člen 20, odst. 1: »kazenskopoboljševalni dom (v nadaljnjem teksra dom) je lahko splo-šen in poseben«; odst. 2: »splošni dom je na-menjen za izvršitev zaporne kazni za več kate-gorij obsojenih oseb«; odst. 3: »posebni dom je namenjen za izvr-šitev zaporne kazni za posamezne kategorije obsojenih oseb (za osebe, ki so obsojene prvi-krat, za tiste, ki so izvršili kazniva dejanja neho-te, za povratnike, za mlajše polnoletne osebe, za mladoletnike, za bolne obsojene osebe -dom bolnica in dr.). Po členu 20, odst. 3, KP dom bolnica je v tem primeru Neuropsihiatrični oddelek usta-nova, kjer se izvršuje zaporna kazen. Po členu 83 Zl KS-a, odst. 1: »v domu bolnici se izvršujejo varnostni ukrepi obveznega psi- hiatričnega zdravljenja in varstva y zdravstveni ustanovi, pa tudi dolžnost zdravljenja in var- stva alkoholikov in narkomanov«; odst. 2: »v dom bolnice bo na zdravljenje poslan obsoje- , nec, ki je obolel, ki pa mu ustanova, v kateri ; prestaja zaporno kazen, ne more nuditi potreb- } ne zdravstvene zaščite, vendar najdlje do izte- i ka zaporne kazni«; odst. 3: »v dom bolnico je na I zdravljenje poslana tudi oseba, kateri je izrečen f vzgojni ukrep - napotitev v vzgojno poboljše- valni dom - če vzgojnopoboljševalni dom ne more nuditi primerne zdravstvene zaščite«; odst. 4: »v dom bolnico je lahko nameščena tudi obolela oseba, ki ji je določen pripor«. Člen 229 ZIKS-a, odst. 1: »ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdrav-stveni ustanovi se vrši v posebnem oddelku za izvršitev tega ukrepa v domu bolnici.« Tako se po členu 236 ZIKS-a v domu bolnici vrši tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja in var-stva alkoholikov in narkomanov. Zaktjuček, ki se ponuja po analizi tega zako-na, je torej, da je KP dom bolnica, neuropsihiat-rični oddelek ustanova, kjer se vrši zaporna kazen. Gledano s pravnega in medicinskega stali-šča zahteva uvrščanje oseb, ki jim je izrečen varnostni ukrep iz člena 63 (in v določenih pri-merih tudi iz člena 65 KZ SFRJ) KZ SFRJ pod kazenske sankcije zaporne kazni celovito raz-iskavo s strani naše pravne znanosti, psihiatrije in širše medicine. Javnost je najboljše jamstvo zakonitosti in najučinkovitejši zaščitnik pravic zapornikov, v tem primeru pa tudi bolnikov in spoštovanja njihovega človeškega dostojanstva. Noben dr-žavni, ne profesionalni organizem, ne organ v danem družbenem okolju ne more doseči re-forme na tem področju in bolnikom-zapomi-kom uliti občutka gotovosti v takšni meri, kot jahko to stori javnost s sredstvi obveščanja in javne razprave. Bolniki v tej ustanovi so, čeprav tako rekoč y centru mesta, odtrgani od sveta, od vpogleda javnosti v pogoje njihovega življenja in ravna-nje z njimi, ki so zaviti s posebno pozornostjo in z zagrinjalom tajnosti. V družbi se sprejemajo ukrepi za rešitev kri-ze in za promocijo zakona in človečanskih pra-vic. Ta predstavitev želi informirati odgovorne o stanju v teh ustanovah - zahtevamo takojš-nje ukrepe in rdforme. Z razvojem krize in pojavov, ki ga spremljajo, z rastjo nezaposlenosti, krepivijo napetosti in konfliktov v družbi, se bo povečala tudi popu-lacija zaporov in teh bolnic. Zato je treba toliko bolj posvetiti pozornost tej problematiki. Upoštevati je treba, da veliko število oseb v teh ustanovah družbo veliko stane. Po večletnem bivanju v teh ustanovah odhajajo osebe or-gansko obolele, pri njih in njihovih družinah se pojavlja značilna medicinska in socialna pato-logija in oblika asocialnega obnašanja. Vse to pa skupnost stane še več. Obstoj takih ustanov predstavlja prav tako zelo težak pravni, politični, družbeni problem in pomeni brutalno kršitev elementarnih norm medicinske etike. Zakon o izvršitvi kazenskih sankcij (v na-daljevanju teksta ZIKS), člen 1, odstavek 1: »Na osnovi tega zakona se izvršujejo kazenske sankcije«, odstavek 2: »Pod kazenskimi sank-cijami v pomenu tega zakona so mišljeni var-nostni ukrepi in vzgojni ukrepi«. Člen 63 KZ SFRJ se namreč glasi: 1) »povzročitelju, ki je kaznivo dejanje na-pravil v stanju neprištevnosti ali bistveno zmanjšane prištevnosti, bo sodišče izreklo ob-vezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v za-prti psihiatrični ustanovi, če ugotovi, da je ne-varen za okolico in da je za odpravo te nevar-nosti potrebno njegovo zdravljenje in varstvo v taki ustanovi«; 2) »ukrep iz odstavka 1 tega člena bo sodi-šče ustavilo, ko ugotovi, da je prenehala potre-ba po zdravljenju in varstvu povzročitelja v zdravstveni ustanovi«. V podobnem pomenu se izraža tudi člen 65 KZ SFRJ, ki regulira varnostni ukrep zdravlje-nja alkoholikov in narkomanov. Clen 63 KZ SFRJ vsebuje dva bistvena ele-menta: 1) Varstvo v bolnici, da se osebi na ta način fizično prepreči kršitev zakona. 2) Zdravljenje, medicinska nega in ravnanje z osebnostjo, čigar namen je ozdraviti osebo in tako eliminirati nevarno stanje, ki izhaja iz obo- lenja. To pomeni, da je cilj eliminirati nevarno stanje, ki osebo pripravlja do tega, da krši za-kon, z zdravljenjem. Res je, da je oseba prekršila zakon in da jo je potrebno izolirati in zdraviti. Tu obstajata dve indikaciji: pravna (izolacija) in medicinska (zdravljenje), bistvena pa je medicinska, ker pogojuje tako izolacijo kot zdravljenje. Ne moremo se strinjati s tem, da se pre-kršek, ki ga je oseba napravila zaradi bolezni, ni pa zanj kriva, tako pravno interpretira, da se uvršča pod zaporno kazen. Tudi zato, ker psihično neprištevna oseba lahko krši zakon. Tudi zato jo je treba izolirati v zaprt prostor in preprečiti, da bi še naprej kršila zakon. Vedno pa je treba upoštevati, da oseba ni kriva, ker je prekršek napravila v stanju ne-prištevnosti (tako piše v sodni odločitvi in izvi-du psihiatrov). Zato je tako osebo potrebno iz-olirati in eliminirati, vendar ne samo zato, da bi ji onemogočili kršiti zakon, ampak predvsem zaradi zdravljenja, s katerim bo moč eliminirati nevarno zdravstveno stanje, t.j. privesti osebo do ozdravljenja. Niti s pravnega niti z medicinsko etičnega stališča ni sprejemljivo nad takimi osebami iz-vajati zaporniškega režima življenja in pravnih predpisov, kar pa se pri nas dogaja in bo pojas-njeno. „_____ _ _______ ZIKS regulira režim življenja in življenjske pogoje v zaporih in zaporskih bolnicah, kar je jasno razvidno \z teksta zakona in iz dejanske-ga stanja y zaporih in zaporskih bolnicah, o če-merpričajo osebe, ki so bile tam leta. Tak prav-ni status zaporskih bolnic je prav tako resen družbeni in medicinski problem. Res je, da so osebe, ki se jim izreka vamostni ukrep obveznega zdravljenja, kršile zakon, npr. včasih je tak prekršek celo nasilje, in jih je zato potrebno zapreti in izolirati, jim na ta način pre-prečiti, da tega ne ponove. V zaporu se take osebe prevzgajajo z ustreznimi vzgojnimi me-todami. Te metode prevzgajanja, zaporski po-stopki, ne morejo biti sprejeti pri teh kategori-jah (bolnih) kršilcev zakona, ker so bolni in je nevarno stanje treba eliminirati z zdravljenjem. V tevn je bistvena raziika med zaporniki in bol-niki, ki so v obeh primerih kršili zakon. Potemtakem se v zaporskih bolnicah - če-prav so zaporske ustanove - ne more uvajati zaporskega režima, ampak bolniški standardi in predpisi, ne ZIKS, ampak zakoni o zdrav-stveni zaščiti. Tudi v posameznih zahodnih raz-vitih deželah obstajajo zaporske psihiatrične bolnice, vendar so v njih - čeprav se nahajajo ob zaporih - zagotovljeni pogoji življenja, ki pri-stoje bolnici in se bistveno razlikujejo od zapo-ra. Znano je, kako težki so življenjski pogoji za-pornikov, zlasti političnih. Informacije, ki so nam na voljo, kažejo na to, da so pogoji življe-nja in režim v mnogočem podobni v zaporih in zaporskih bolnicah in da ni elementarnih osnov ne predpogojev, da bi se v njih vršilo zdravlje-nje in ozdravljenje oseb, ki jim je bil izrečen var-nostni ukrep varstva in zdravljenja v zdravstve-ni ustanovi. Psihiatrične teorije so danes v glavnem proti prisilnemu zdravljenju v posebnih ustanovah zaprtega tipa, ampak se zavzemajo za zdravlje-nje na svobodi kot učinkovitejše. Interniranje v zaprte ustanove je danes lahko koristno samo, kadar gre za težke duševne bolnike, se opažajo možna agresivna obnašanja. Lahko so tudi in-dicirane namestitve za krajši čas, ko gre za ose-be z močnimi frustracijami, stresi, provokacija-mi, za daljši čas nesposobnimi, da bi se prilago-dile neki neprijetni situaciji, bodisi zaradi svoje osebnosti, bodisi zaradi svojega obolenja. Konfiniranje posameznih bolnih oseb, ne-varnih za okolico (morilcev, požigalcev, lopo-vov, nasilnikov, posiljevalcev, tistih, ki ogrožajo varnost Ijudi in dobrin) v take ustanove, ima lahko torej ne samo pravno, ampak tudi medi-cinsko opravičilo. Cilj izolacije je preprečiti po-navljanje nasilnih dejanj, z zdravljenjem pa eli-minirati nevarno stanje bolnika. Zato pa je nuj-no, da se ustvarijo v teh ustanovah taki pogoji, ki bodo poleg funkcije izolacije omogočali tudi učinkovito zdravljenje. Vendar pa v kazensko poboljševalnih bolni-cah, psihiatričnih zaporskih bolnicah, kot bo prikazano, nujni pogoji življenja in medicinske nege in zaščite, ki bi mogli omogočiti zdravlje-nje takih oseb, sploh ne obstajajo. Preden detajlno opišemo pogoje življenja in medicinske nege in splošnega postopanja v teh bolnicah, bomo na kratko opisali stanje v teh ustanovah-bolnicah: pogoji in režim življe-nja so v mnogočem podobni ali pa v&asih celo enaki kot tisti v zaporu, v hladnih mesecih se temperatura v bolniških sobah spušča k ničli, bolniki dobesedno zmrzujejo, hrana je pičla, gradbeno-tehnični in sanitamo-higijenski po-goji so zelo siromašni in skrajno skromni, sobe brez radiatorjav, brez oken, ki bi gledala ven (okna gledajo na hodnik), pogosto so sobe pre-natrpane, neredko brez dovoljšnje vodovodne in kanalizacijske opreme, zadimljene, v njih je zelo zadušljivo in mračno, v nekaterih mora po cel dan goreti luč. Standardi medicinskih uslug in normativi medicinskega dela še zdaleč ne odgovarjajo medicinskim predpisom in zahte-vam. Cloveško dostojanstvo posameznih kate-gorij bolnikov se sistematično žali, posamezne osebe tepejo, obstajajo tudi sistematična pre-tepanja, ki se včasih končajo s hudimi poškod-bami, znani so slučaji, ko so se pretepanja kon- čala s smrtjo. V teh ustanovah je veliko slabega ravnanja, korupcije, izkoriščanja dela bolnikov, posilstva, kraje, ropa, vlada neomejeno nasilje band kriminalcev in homoseksualcev, nasilne-ga obnašanja organov varnostne službe, ob-stajajo pritožbe na uprave zapora in tožbe so-diščem proti njim za premišjjeno škodovanje zdravju s farmaceutiki, injekcijami, elektrošoki, kazenskimi postopki, izolacijo. V takih ustanovah ni moč zdraviti. Nasprot-no, pogosto se psihično in živčno stanje po-slabša, kar se tiče organskega stanja zdravja, ogromna večina tistih, ki so prišli zdravi, po ne-kaj mesecih bivanja v teh ustanovah po naših podatkih odhaja bolnih. V te ustanove se pošiljajo osebe, da bi jih zdravili in eiiminirali nevarnost za okolico, ki nastaja zaradi bolezni. Ker pa ne obstajajo po-goji za zdravljenje in eliminacijo za družbo ne-varne bolezni, se to njihovo nevarno stanje eli-minira na drug način. To odkrito priznavajo sami zdravniki teh ustanov svojim pacientom, sorodnikom pacienta, advokatom bivših ali se-danjih pacientov, ki so nam to sporočili: »Posa-mezni bolniki (navajajo njihova imena) se ne bodo nikdar vrnili na svobodo, ker predstaljajo fizično nevarnost za okolico ali pa so družbe-nopolitično nevarni. Lahko se zgodi, da jih spustimo nekega dne, če bodo postali z ravna-njem, pogoji življenja, dolžino bivanja izčrpani, psihično in fizično intelektualno uničeni, da ne bodo predstavljali več nikakršne nevarnosti za okolico in družbo (kot potencialni povzročitelji nasilnih dejanj, bodisi intelektualno s svojimi besedami afi z akcijami pritoževanja na druž-bene krivice ali uradno politiko).« Tako sami zdravniki teh ustanov (npr. dr. Desan Vukosav-Ijevič je to večkrat rekel Vladimirju Markoviču, novinarju iz Beograda, letnik 1952, kot tudi Radisavu Živanoviču, upokojencu iz Beograda, glede njegovega brata Milislava Živanoviča, ki je v tej ustanovi zaradi verbalnega, ne nasilne-ga, političnega delikta preživel 10 let) prizna-vajo, da se morajo te bolnice uporabljati ne za zdravljenje, ampak da škodujejo zdravju. In da z nevtralizacijo povzročitelja eliminirajo njego-vo nevarno stanje. Stanje v teh ustanovah se sistematično skri-va pred javnostjo in odgovornimi. Kako je mo-goče, da v današnjem času, ko obstajajo su-permoderna sredstva nadzora, osebje teh bol-nic vara svoje predpostavljenje s Potemkinovi-mi vasmi? Kadar prihajajo predpostavljeni na obisk, dobivajo bolniki boljše obleke, poveča se gretje, hrana se izboljšuje, sobe in hodniki ure-jajo, prikazujejo se aparature in medicinski in-strumenti, osebje je v čistih oblekah in Ijubez-nivo, ustrahovani ali korumpirani bolniki priha-jajo pred komisije in hvalijo življenjske pogoje in ravnanje. Konfiniranje povzročitev kaznivih dejanj v takšne ustanove je navadno z medicinskeaa stališča nekoristno, škodljivo. Zlasti delikaten problem je konfiniranje v take ustanove tistih povzročiteljev, ki ne pred-stavljajo nikakršne fizične nevamosti za okoli-co. Takih primerov je veliko v vseh ustanovah in njihovo zadrževanje po teh bolnicah je zelo škodljivo za njihovo zdravje in pomeni flagrant-no kršenje norm medicinske stroke in zdrav-niške etike. Psihiatrične teorije danes sploh ne morejo sprejeti obstoja takih ustanov kot upra-vičenega in konformnega normam medicinske etike in primernega času in epohi, v kateri živi-mo. Hlad, pretepanja in mučenje bolnikov, ve-zanje z verigami, metanje bolnikov v samice podhranjenost, izkoriščanje dela (dejavnosti) bolnikov, vse to spomtnja na srednjeveški asi-lum. Jugoslavija je evropska država, situirana po svoji stopnji razvoja na pragu skupine razvitih držav, znana po prizadevanju za humanizacijo življenjskih pogojev in postavljanju človeka na prvo mesto. Sodimo, da razen v Vzhodni Evropi ali kaki drugi državi v svetu podobne politične ureditve ni moč srečati takih zdravstvenih ustanov »proizvodnje norosti«. Ob tej priložnosti želimo usmeriti posebno pozornost na povzročitelje t.i. verbalnih politič-nih deliktov in sploh na osebe, kjer se v osnovi izrekanja varnostnega ukrepa, ki se včasih for-malno poudarja, neredko pa vešče prikriva. Clen 63 (in 65) KZ SFRJ je namreč široka in nedefinirana formulacija, ki že s tem pušča mnogo prostora arbitrarnim razlagam, omogo-ča, da se pod ta paragraf lahko privede katero-koli obnašanje ali postopek, ki ga vplivni v po-sameznih momentih in okoliščinah imajo kot primernega za svoj interes. Najčešče prihaja do zlorabe pri interpretaciji pojma nevamosti za okolico. Na osnovi stiliza-cije in jezikovnega pomena te zakonske odlo-čitve sodimo, da se ta pojem lahko nanaša iz-ključno na zanesljivo pričakovanje, da se bo neprištevni duševni bolnik, ki je že storil kazni-vo dejanje določene vrste, ponovno zatekel k nasilju (uboju, telesni poškodbi, požigu, posil-stvu, poškodbi imovine ipd.). Ker beseda in mi-sel - celo v ustih duševno obolele osebe - ne moreta biti nikakršna fizična nevarnost ne za Ijudi ne za imovino, je povsem očitno, da po-vzročitelj verbalnega političnega delikta ne more biti nevaren okolici, Ijudem, ki ga obkro-žajo, in njihovim materialnim dobrinam. Sicer pa se v praksi sodni in psihiatrični organi red-keje sklicujejo na fizično nevarnost, običajno se navaja, da je povzročitelj nevaren okolici,ker lahko ponovno stori verbalni politični nenasilni delikt, za katerega je obsojen, pravi se, da je ne- varen družbi, omenjajo se razni izrazi, kot npr. »verbalna agresija«, »diverzija« itd. Take arbitrarne interpretacije te zakonske odločitve so možne, ker zakon jasno ne preci-zir&, kaj je mišljeno pod »nevarnost za okolico«. V Komentarju kazenskega zakona SFRJ iz leta 1982 piše: »Vsebina nevarnosti za okolico je verjetnost, da bo povzrofiitelj zaradi duševne motenosti ponavljal kazniva dejanja; zadostuje verjetnost, da bo povzročitelj ponovil kaznivo dejanje katere koli vste«. Taka nepreciznost glede narave kaznivega dejanja (»katere koli vrste«) omogoča, da se pod ta paragraf privede tudi povzročitelje t.i. delit d'opinion; seveda so predhodno podvrže-ni psihiatrični ekspertizi, ki naj bi ugotovila, ali so v trenutku nenasilnega dejanja verbalnega delikta bili v stanju duševne neprištevnosti. V zakonodaji večine civiliziranih držav se pojem nevarnost za okolico v tem kontekstu povsem drugafce obravnava in se pod njim misli pred-vsem fizična nevarnost. Vendar se tu postavlja bistveno vprašanje. Na katero nevamost mislijo psihiatri in sodni organi, ko razglašajo take povzročitelje za oko-lici nevarne? Ker se v teh primerih najpogoste-je ne postavlja vprašanje fizične nevarnosti, ampak katere koli nevarnosti, je mišljena pred-vsem nevarnost za družbo, sistem, kakršna iz-haja iz besed, izjav. Predvsem je treba odgovoriti na vprašanje, koliko je lahko psihično neprištevna oseba ne-varna družbi, političnemu sistemu s svojimi besedami, pod pogojem, da se njene besede ne preobražajo v nasilje ali ne motijo javnega reda in miru. V primeru izrekanja vamostnega ukrepa pri-silne namestitve in zdravljenja v zdravstveni ustanovi za nedoločen čas gre za osebe, ki so bile pred tem obtožene in obsojene, da so po-vzročile delit d'opinion. Torej so imele intelek-tualne sposobnosti, da to store. Istočasno pa se v uradnih dokumentih zdravstvenih ustanov in sodišč navaja, da so ta delikt osebe storile v stanju duševne neprištevnosti in motenosti. To pa je kontradiktorno in nelogično! Daleč od zdrave pameti je sploh pomisliti, da bi ose-ba, ki je psihično neprištevna, posedovala po-trebno lucidnost za izvršitev takega prekrška in škodenje državi. Besede take osebe so, kar se tiče vsebine, stila, jezika itd. (ko pa je beseda o pisanem de-liktu mišljenja, tudi materialne prezentacije) so takšne, da jih nihče ne jemlje resno. Ne samo psihiater, ampak tudi navaden človek z ulice lahko spozna, za kakšno osebo gre. Beseda take osebe sama po sebi ne more ogroziti ni-kogaršnjega ugleda, kaj šele državno oblast ali pa ideologijo. V posameznih primerih se pod videzom psihiatričnega strokovnega mnenja izreka trditev, da ima ustna ali pismena beseda povzročitelja političnega delikta značaj verbal-ne agresije, verbalno patološke agresivnosti, ki se manifestira kot omalovaževanje sodišč, raz-nih političnih organizacij, oseb, vse do zveznih organov. Po svojem pojmu, poreklu in politič-nem namenu je pojem verbalne agresije zelo podoben zloglasnemu pojmu ideološke diver-zije. Zopet ni mogoče sprejeti trditve, da je du-ševno neprištevna oseba dovolj lucidna za ka-[ kršnokoli politično diverzijo. V državah, v katerih ne obstaja mišljenjski delikt - to pa je večina civiliziranih držav -sama beseda in misel o javnih stvareh ne mo-reta biti povod za obsodbo niti zdravega in kaj šele psihično neprištevne osebe. V državah, kjer obstaja delit d'opinion, to pa je na žalost tudi SFRJ, se kriminalizira mišljenje in izjave o splošnih stvareh v domovini, ki niso všeč od-govornim in za katere oni ugotavljajo, da se kri-žajo z njihovimi interesi. Taki pojavi dejansko dokazujejo, da se nekonformna politična miš-Ijenja lahko kriminalizirajo, ker se ne obravna-vajo pod za njih predvidenimi paragrafi, ampak pod členom 63 KZ SFRJ. Za povzročitelja tega dejanja pravijo, da je delikt napravil y stanju hude duševne mote-nosti, da je neprišteven, da je tudi delikt napra-vil, ker je bolan in da nevarnost za okolico, ki jo predstavlja, izhaja iz njegove bolezni in da za- radi bolezni in nevarnosti za okolico, ki jo le-ta ustvarja, lahko oseba ponavlja prekrške, zaradi katerih je obsojena in da je zato nujno zdravlje-nje v zaprti psihiatrični ustanovi, da se kršitelj ozdravi in se na ta način eliminirajo za družbo nevarne oblike vedenja. Osebi se zato izreka vamostni ukrep iz čl. 63 KZ SFRJ, kršitelja po-šljejo v bolnico na zdravljenje do ozdravljenja. Gre torej za medicinsko in ne politično indi-kacijo. Znano je, da so življenjski pogoji in medicin-ska nega, postopanje v teh ustanovah name-njeni predvsem kategorijam političnih kršite-Ijev in nezaželenih oseb, teh pa je mnogo v ta-kih ustanovah; tako se ne more izvajati zdrav-Ijenja, ni moč ustvariti medicinske indikacije, kolikor je šlo dejansko za duševno bolno, ne-prištevno osebo. Storilci verbalnih kaznivih dejanj prihajajo na svobodo, če sploh kdaj pridejo, bolj bolni, kot so bili ob prihodu, veftina resno organsko psihično zboli, odhaja fizično in intelektualno poškodovana, psihično preokupirana s svojimi zdravstvenimi, eksistencialnimi družinskimi problemi. Iz tega prikaza je razvidno, da storilec delit d'opinion ni bil nevaren okolici in družbi zato, ker je bil duševno bolan, torej ne iz medicinskih razlogov, kot se formalno poudarja. Kolikor bi bil problem v tem, bi ga poslali v bolnico in iz-vajali zdravljenje. Vendar pa se to ne dogaja. Nasprotno, storilec delit d'opinion je neva-ren okolici in družbi, ker ima intelektualne in mentalne, psiho-fizične kvalitete in kondicijo, zaradi katerih je luciden in njegove izjave in kri-tike škodujejo oblastem. Ta politična nevamost se prikriva in se želi predstavljati kot posledica bolezni in eliminirati ne po zato predvidenih zakonskih paragrafih, ampak z izvajanjem pod filena 63 in 65 KZ SFRJ, zateka se k psihiatriji in opisanemu rav-nanju v bolnicah. Tako se nevamost za okolico, t.j. politična nevarnost, eliminira ne z obsodbo na zaporno kazen, predvideno za politični delikt, ampak z izolacijo delinkventa v psihiatrično zaporsko bolnico, za nedoločen čas in z zatekanjem k neadekvatni uporabi psihiatrije, t.j. k njeni zlo-rabi ne v namen zdravljenja, ampak nasprotne-ga od tega. Politični kaznjenec (v ožjem in šir-šem pomenu te besede) je zadrževan v bolnici toliko časa, kolikor to odgovarja ciljem tistih, ki so ga tja konfinirali, v spredaj opisanih življenj-skih pogojih in v posebnem postopku. Sčasoma postaja oseba fizično in psihično poškodovana in onesposobljena za učinkovito borbo, pritožbe in lucidno kritiko družbene kri-vice. Tako se, kot bo prikazano v nadaljevanju, psihiatrična bolnica neadekvatno uporablja, ne da bi zdravila in pomagala človeku, ampak se zlorablja za kaznovanje in nevtralizacijo, ško-dovanje zdravju, da kršitelja ali politično neza-želenega onesposobi. Na ta način naj bi se eli-minirala politična nevarnost za družbo. Dejan- sko psihiatrična bolnica nadomešča zapor in v teh primerih odgovarja bolj od njega. Pri natančni analizi ZIKS-a ugotavljamo, da niti en paragraf tega zakona ne določa podrob-neje in detajlneje življenjskih pogojev in pogo-jev medicinske nege in splošnega ravnanja v zaporskih bolnicah za razliko od samih zapo-rov. Ob ugotovitvi te praznine in kontradikcije, ranljivosti tega zakona pred kritikami na druž-beni sceni vse bolj prisotnih oseb, ki se zavze-majo za zakonitost, so državni organi poskušali na nek način popraviti situacijo na tem področ-ju. Tako je bil sprejet Pravilnik o načinu izvrše-vanja varnostnih ukrepov psihiatričnega tret-maja in zdravljenja v zaprti psihiatrični ustano-vi s strani Republiškega sekretariata za pravo-sodje in Republiškega komiteja za zdravje in socialno politiko (Uradni list SR Srbije 26/27), v katerem je rečeno, »da se zdravljenje v teh ustanovah odvija y skladu s sodobnim nati-nom zdravljenja psihičnih bolezni, s sodelova-njem psihiatrov, prishologov, socialnih delav-cev in da se zagotavlja stik z osebjem drugih zdravstvenih ustanov, kjer se je bolnik zdravil«. Na osnovi naših raziskav ne obstaja niti en drug zakon ali paragraf, ki bi detajlno predpiso-val življenjske pogoje in pogoje medicinske nege in zaščite in splošnega tretmaja v KP do-movih-bolnicah neuropsihiatričnega oddelka. Omenjeni Pravilnik je prekratek in presplošen. Prav tako tudi nima veljave zakona, ampak iz zakona le izhaja. ZIKS je poseben zakon, ki iz-ključuje veljavo in vpliv drugih zakonov, npr. zakona o zdravstveni zaš&iti. Ves ta zakon (ZIKS) je široka, ne dovolj de-finirana in precizna formulacija, ki dopušča možnosti interpretacije po volji vplivnih, v skla-du z njihovimi cilji in željami v posameznih pri-merih. Tako vplivni in družbeno močni lahko koristijo ta zakon za politično obračunavanje z nezaželenimi osebami, bodisi da rešujejo prav-ne in druge socialne ali katere koli probleme z osebami, kršilci zakona, ki motijo harmonitno funkcioniranje družbenega mehanizma na na-čine, ki niso predpisani z zakonom, bodisi na osnovi norm medicinske etike z uporabo bolni-ce in medicine kot sredstva, podobnega zapo-ru in represiji. Kljub temu, da je položaj teh bolnic predpi-san s posebnim zakonom, ZIKS-om, ki izklju-čuje dejstvovanje (veljavo) zakona o zdrav-stveni zaščiti, in zmešnjavi in konfuziji, ki vtada-ta glede pravnega položaja teh ustanov, sodi-mo, da gre vendar in predvsem za bolniško ustanovo in podrčtujemo, da se formalno in pravno kršitelji zakona pošiljajo v te ustanove na zdravljenje. Kljub vsem kontradikcijam je priznano, da gre vendarle za bolnice. V zvezi s tem se sklicujemo na intemacio-nalni kodeks medicinske etike, helsinško zdravniško poslanico in kodeks etike zdrav-stvenih delavcev Jugoslavije. Opozarjamo na osnovne principe medicinske etike: njena os-novna naloga je, da zdravi, ozdravi, reši življe-nje, odpravlja bolečino, da js v službi človeka; zdravnik mora slediti predvsem profesionalni etiki, šele potem svojemu osebnemu interesu ali socialni ali politični pripadnosti, birokratski vplivi ne smejo nikakor vplivati na odnos zdravnik - bolnik, nominacije in položaji v me-dicinski stroki ne smejo biti kriterij, predmet nobenega drugega kriterija razen strokovnosti, človeških kvalitet zdravnikov in njihovih spo-sobnosti, da pomagajo človeku in bolniku. Zato se obračamo na Zvezni sekretariat za zdravje in socialno politiko, podpisnika ome-njenega pravilnika, potem na Zvezno samo-upravno interesno skupnost zdravstvene za-ščite (na osnovi čl. 121. zakona o zdravstveni zaščiti), na združenje psihiatrov Jugoslavije. Od odgovornih zahtevamo, da prevzamejo adekvatne energične in hitre ukrepe, da se funkcioniranje teh bolnic, življenjski pogoji in pogoji medicinske nege in splošnega tretmaja v njih privedejo v soglasje s kodeksi medicin-ske etike in zakonskimi predpisi, ki določajo življenjske pogoje in pogoje medicinske zašči-te v bolnicah in da se uvedejo spremembe za-kona. POGOVOR Z BUMBARJEM, KI MISLI, DA JE GENIJ Aleš Babnik, dobitnik štu-dentske Prešernove nagrade Aleša sem zmotil sredi dela. Zvečer bo žur, je rekel, pa da mora še pripraviti ozvočenje ali nekaj takega. V kleti ima Aleš majhno delavni-co, zraven pa še sobo z močnim ozvočenjem in čudom nekih luči in podobnih utripajočih stvari pod stropom. Vse je naredil sam, pravi, razen kasetarja. Aleš Babnik je letos dobil študent-sko Prešemovo nagrado. Zakaj si dobil študentsko Prešernovo na-grado? V sodelovanju z Iskrinim Centrom za elek-trooptiko sem razvil sistem za nastavljanje op-tičnih vlaken. Oni imajo proizvodnjo optičnih vlaken precej razvito. Menda, kolikor jaz vem, obstajajo trije na svetu, ki to delajo. Pri optičnih vlaknih je tako, da je samo polovica čiste pro-izvodnje, druga polovica pa so meritve. Pri vsa-kem optičnem vlaknu je treba izmeriti vse nje-gove lastnosti. čisto za vsako vlakno, ki ga pro-dajo. Za vsako meritev je potrebno vlakno na-staviti. Do sedaj je bilo vse to ročno. To pa je precej zahtevno delo. Biti moraš zelo natančen. Dolgo časa traja. Opraviti je treba, zdi se mi, šti-rinajst meritev. Vlakno je treba vpeti, nastaviti, zmeriti, dati ven in spet vpeti v drugo napravo in tako štirinajstkrat. Jaz sem naredil, da bo to vse delal stroj. Kako? Potrebuješ, recimo, štirinajst senzorjev in oddajnikov. Za vsako meritev enega. Iz vsake-ga senzorja gre vlakno, po katerem gre signal. In tisto vlakno, ki se meri, se mora nastaviti na tisto vlakno, iz katerega gre signal. Ta vlakna so v CEO spravili z injekcijsko iglo. To je bila nji-hova ideja. Precej dobra. V injekcijski igli, ki ima premer 0,8 milimetra, je 14 vlaken. Prek teh 14 vlaken potem pelješ vlakno, ki ga je treba preizkusiti. Zahtevana natančnost je bila 1 mikron, pogoj pa je bil tudi, da se merjeno vlak-no približa čelu igle brez dotika. Zato je bilo razvito optično stikalo: na eni strani laserski izvor, ki daje zelo ozek snop, pri-bližno 20 mikronov v premeru, na drugi strani pa se detektira signal, ki je odvisen od tega, kako globoko je vlakno v snopu. Jedro vlakna ima premer 125 mikronov. Zapelje se skozi snop. Glede na to, kakšen signal dobimo, se lahko zelo točno določi pozicijo vlakna, ko je šlo skozi sredino snopa. Kla ta način sem prišel do zahtevane natančnosti. Delal si torej v sodelovanju z Iskro CEO. Si imel kakšne probleme pri tem? Delal sem dve leti. Vztrajal sem zato, ker je tam neverjeten folk. Kaj takega nisem še nikjer doživel. Veš, to ni kot v tovarni, to je kot v in-štitutu. Ce je povsod po takih inštitutih tako, potem bi se še dalo kaj narediti. V takem vzdušju človek lahko naredi marsikaj. Zato, ker je čisto nekaj drugega kot v tovarni. Saj so tudi tukaj šefi. Arrapak recimo za mojega šefa bi lahko rekel, da sva enaka. Odnosi so enkratni. Ni nobenih prepirov, nobenih nesporazumov. Problemov torej res nisem imel. Kaj pa problemi s tehnologijo? Je pač tako, kot je povsod. Moja stvar je bila precej mehanska. Treba je bilo narediti proto-tip. Zato se je tudi tako vleklo. Si ga sam delal? Ne. Ce bi jaz delal, bi bilo že zdavnaj nareje-no. Konstruiral sem stvar. Mehanska obdelava ni bila moja. Sestavil sem, potem pa na raču-nalniku visel, dokler ni stvar tekla. Kaj imaš ti od študentske Prešernove na-grade? Veš kaj, nisem delal za to nagrado. Jaz sem to delal za svojo diplomo, plačan pa sem bil, tako kot da delam pri Iskri, toliko kot plačajo na Studentskem servisu. Tako, denarna nagrada je bolj šibka. Orugače pa za mojo nalogo ni bilo posebne-ga zanimanja. Veš v čem je vic? Moja stvar je taka, da jo lahko uporablja samo Iskra. In pač še tista dva proizvajalca v svetu, ki delata op-tična vlakna. Menda so Japonci prišli v CEO, ampak jih ni zanimala samo moja stvar, ampak cel sistem. Mi jim pač mešamo štrene, ker je naš sistem hitrejši kot njihov. Zdaj pa, kaj mi pomeni Prešernova nagrada. Je le nekaj, a veš. Napisan sem v tisti bukevci, ki jo imajo na faksu. Letos sem edini s strojne fakultete, ki je dobil to nagrado, in tako naprej. No, fino se ti le zdi. Ja, res se mi fino zdi, ni pa materialnih koristi od te nagrade. Koliko je imela fakulteta pri tem, da si do-bil nagrado? Imam mentorja na fakulteti. To je Janez Mo-žina. Prek njega sodeluje Elektrooptika s fak-som. On vodi to skupino, ki sodeluje z njimi. Kar precej jih je. Eni delajo na laserskih obde-lovalnih sistemih. Mene je slučajno potegnil zraven, ker sem mu razlagal, da se ukvarjam s krmiljenjem, kibemetiko. On me je seznanil s tem mojim šefom. Njemu je pa ime Dušan Bevc. In tako sem začel tam delati. Fakulteta je torej samo posrednik. Kaj pa znanje, ki ga dobiš na fakulteti? Ali zadostuje? Da ti čisto po pravici povem: jaz uporabljam znanje iz srednje šole. Fakulteta mi ni dala upo-rabnega znanja. Mislim, uporabnega za prido-bivanje denarja. Dala pa mi je priložnost upo-rabiti in pokazati znanje, pa od kjerkoli sem ga že dobil. Po tvoje bi torej lahko to, kar si ti naredil, zmogel tudi srednješolec? Ne, ne. Fakulteta le malo dopolnjuje, malen-kostno. Ampak če jaz ne bi bil na strojni srednji šoli, tega ne bi naredil. Na srednji šoli te naučijo stvari delati dosti bolj enostavno. In tisto, kar je enostavno, bo gotovo delalo. Medtem ko na fakulteti... Ne vem kakšna pogruntavščina moja naloga ravno ni. Bilo je bolj eksperirnen-talno delo. Pa malo sem moral »promučkati mozgom«, na kakšen način bi to delalo. Saj če bi se resno ukvarjal s tem pred štirimi leti, bi morda tudi takrat pogruntal. Kakšna pa je potem korist od faksa? Korist od faksa? Naziv: dipl. ing. Se nameravaš zaposliti v Iskri? Imai šti-pendijo? Nimam štipendije. Kolikor denarja dobim, pride od tega, kar vidiš tukaj okrog, tamle pod stropom.. Kaj pa delaš? Tole, kar je tukaj pod stropom in kar delam v Iskri, je ena in ista stvar. Po istem principu dela, isti motorji so in tako naprej. Elektrooptika? Ne, veš kaj, tisto, kar dela Iskra, me ne zani-ma. Sem pa tja pa potrebujejo tudi take stvari, ki jih obvladam, in tako sem prišel tja. Recimo: imaš motor, nekaj takega, kar ta motor krmili, in nekaj takega, kar krmili ta krmilnik. Torej, ti na računalnrku pritisneš na gumb, pa se nekaj zavrti. Tukaj doma pa nimam računalnika, imam pa druge stvari. Zgoraj pod stropom je čipovja ko dreka. In to prodajaš? Prodajam zaenkrat še ne. Delam zase. Do-bro, prodal sem nekaj stvari. Ce me vprašaš za zaposlitev, pa mislim, da sem še premlad, da bi o tem razmišljal. Najprej moram diplomirati. Saj boš lahko to svojo nalogo »prodal« za diplomsko. Ja, diplomsko imam takorekoč že narejno. Aja, izpiti ti manjkajo. Manjka mi volje, da bi se jih lotil. Ej, jaz lahko žagam po cel dan, da bi se pa dudlal... MARKO PEČAUER P.S. Naslov člinfca je predlagal intervjuvanec. TUJI ŠTUDENTJE EKONOMIJE O POLOŽAJU V JUGOSLAVIJI V Ljubljani je od 7. do 14. aprila potekal mednarodni seminar z na-slovom Storitve - Services. Semi-nar je pripravil Ijubljanski odbor AIESEC-a, Mednarodne organiza-cije študentov ekonomskih in orga-nizacijskih znanosti. Seminarja so se udeležili študentje ekonomije iz tujine. Imeli so vrsto predavanj in ogledov, kjer so se seznanili s polo-žajem storitvene dejavnosti v Ju goslaviji in z ekonomsko situacijo Jugoslavije na splošno. Z nekaterimi tujimi študenti smo se pogovarjali o tem, kako ocenju-jejo organizacijo seminarja in pa kako vidijo ekonomski položaj Ju-goslavije zdaj, ko so si ga ogledali od blizu. LAURA TESTVVUIDE, izZDA, na štu-diju vZR Nemčiji: AIESEC-ova skupina je dobro pripravila ta seminar. Lepo so nas pričakali in pokazali del gospodarstva z govori in predavanji. Pripravili so nam tudi program, kjer so prikazali del vaše kulture. Mislim, da se vsi udeleženci seminarja imamo kar lepo. Izvedeli smo kar nekaj, spoznali deželo, ki je bolj poredko na naši turistični poti. Ljudje so zelo gostoljubni, prijazni, od-prti za pomoč drug drugemu. Zelo zanimi-va se mi zdi ta dvojnost v ekonomiji te de-žele. Torej tako tržiščna ekonomija (malo ste jo sprostili), kot tudi socialna politika, ki drži tako državo skupaj. Mislim, da ima-te še veliko dela pred seboj. Zdi se, da je država v težkem stanju. Zaradi načina, kako mora vaša država enoglasno sogla-šati o vseh stvareh, da se kaj premakne. To je zelo težko, še posebej, ko pridejo skupaj različni Ijudje in skušajo narediti in razviti plan. Plan je zelo kompliciran in zelo težko se je sporazumeti o njem. Zdi pa se mi, da so Ijudje, vsaj v tej regiji, zelo pripravljeni res kaj spremeniti. MICHAEL REINHARDT, Karlsruhe: Najboljši način, da dobiš informacijo o neki državi, je, da greš tja. Zato sem se tudi odločil obiskati ta seminar. Dobro je organiziran. Obiskujemo različna podjet-ja, kjer dobimo zanimive informacije. Za-dovljen sem. Presenečen sem nad mnenji in pogledi, ki jih imajo Jugoslovani sami o sebi. Moral bom spremeniti svoje mnenje o Jugosla-viji, o tem, koliko je odprta vzhodu in za-hodu. Ko sem prišel sem, sem mislil, da so Jugoslovani bliže vzhodnemu delu sveta. Zdaj pa vidim, da si močno prizadevajo, da bi spremenili mnenje drugih držav o njih in izboljšali stanje svoje ekonomije. Tudi jaz bom malo spremenil svoje mne-nje. To je rezultat mojega bivanja tukaj. FERNANDO CARRO, Barcelona: S seminarjem sem res zadovoljen, vse do-bro teče. Povedati moram tudi, da so Ijud-je tukaj zelo prijazni. Kar se tiče ekonomije, mislim, da je ne-kaj stvari, ki bi jih bilotreba spremeniti, iz-boljšati. Na primer slišali smo, da če kdo hoče varčevati, dobi 60 % obresti, inflaci-ja pa je 100 %. To je malo noro. Slišali smo, da če podjetje izvaža, mora takoj za-menjati tujo valuto v dinarje, kar je tudi sranje. Slišali smo, da poskušate vpeljati več tržnega sistema pri vas. Mislim, da je lo prava pot. To je pozitivno. Prvi korak je, da spoznaš, kaj je narobe. In zdi se mi, da vsi Ijudje tukaj vedo, kaj je narobe. Na-slednji korak je, da spremeniš stvari na bolje. Upam, da bodo v Jugoslaviji prišli tudi do tega koraka in kaj spremenili. FRANCISCO A. PERELLO ARACE- NA, Santiago, Dominikanska republika: Seminarje perfektno organiziran. Navdu-šilo me je tudi mesto Ljubljana. Ljudje so prijazni. Upam, da bom še kdaj prišel sem. Opažam, da večina Ijudi tukaj, navadni Ijudje, veliko delajo in si prizadevajo, da bi se kaj spremenilo. Ne vidim pa, da bi vla-da, vodilni Ijudje, sodelovali z ostalimi Ijudmi. Zdi se mi, da delajo eden mimo drugega. Zato pa ni pravih rezuitatov. Za vašo deželo bi bilo bolje, če bi stopili sku-paj, ko bi sodelovali. IVAN PILIP, Praga: Mislim, da je bil ta seminar zelo dober. Presenečen sem nad vzdušjem tukaj v Sloveniji. Ljudje so very nice. Všeč mi je mesto. Organizacija se-minarja je fantastična. Zdi se mi, da je AISEC-ova skupina dobro opravila svoje delo. Bral sern intervju z Brankom Mikuličem v Spieglu jn sem presenečen. Pričakoval sem slabo situacijo, krizo, stavke itd. In tega nisem našel tukaj. Stanje sploh ni tako slabo. Mislim, da obstaja možnost, da se reši situacija v Jugoslaviji. Ljudje so zelo odprti. Govorijo o problemih, skušajo jih reševati. To je prvi korak k rešitvi. Dog-matizem in laži, to je zelo slab način za re~ ševanje stvari. MARKO PEČAUER ZGODOVINA INOVACIJA NA LICU MESTA »Radio je babilonska zmes jezika, šumov in g/asbe, en nemogoči cocktail, ki nas opije, čeje dobro zmešan.« (Igor Mandič) Če hočem predstaviti Ijub-Ijansko radijsko postajo Ra-dio Študent moram najprej prikazati pogoje njenega družbenega učinkovanja, se pravi: pokazati moram v gro-bih obrisih, kako se Radio Študent (v nadaljnjem bese-dilu RŠ) vmešča v družbeno-kulturni kontekst sodobne slovenske medijske ponudbe s svojo specifiko, zaradi kate-re je iracionalna percepcija naključnih in rednih poslušal-cev vselej že prežeta z imagi-narnim vtisom »drugačnosti« RŠ. Potrebno je torej raziskati družbeno ge-nezo, idejno in praktično-kulturnč pove-zavo RŠ z mladinskimi gibanji in alterna-tivnojailturo ter primerjati vlogo in polo-žaj RŠ na medijskem prizorišču: osrednje-mu mediju radijskega oddajanja, Radiu Ljubljana. Čeprav gerontološki kriteriji kulture medijev implicirajo nekoliko naivno tezo o delitvi na »odrasle in mladinske« medije, pa nam po drugi strani ta predpostavka dejanskega družbenega življenja ali prak-se, služi kot temelj za pogled v ustroj me-dijskega prizorišča. Sodelavci RŠ so v glavnem študentje, s čimer se ne uresni-čuje zgolj programsko-statutarno vodilo o študentski populaciji kot jedru sodelav-cev, marveč tudi dejanski interes za delo na RŠ. RŠ prebija kodificirano kulturo elit, ki predpostavlja delitev na »visoke« in »nizke« vrednote. RŠ je privlačen prav za-radi visoke stopnje tolerance, ki povzema vase tako »visoke« vrednote (tekoče bra-nje, uglajen nastop, vljudnost, periodično pojavljanje oddaj itd.) kot tudi »nizke« vrednote (žargonski jezik, nepredvidljivi odkloni od ustaljene sheme, improvizaci-ja, ki preseže horizont pričakovanega itd.) - da bi to dihotonomijo sploh ukinil v pro-težiranju eksperimenta. Eksperimental-no delo širi prostor ustaljenih kulturnih vzorcev oddajanja, uvaja inovacijo na licu mesta, dovoljuje in omogoča večjo stopnjo kritičnga angažmaja v komen-tarjih, utemeljuje se v navdušenju za novosti, ki jih kasneje reflektirano po-vzame v ideološki diktat trenda (npr. free jazz, eksperimentalna nova godba, punk, reggae, ska itd.). Sproščenost pa postavlja kot ključno os delovanja. Skratka, z vidika obstoječih razmerij na medijskem prizorišču se RŠ vzpostavlja kot mladinski medij, v kolikor zgoraj na-vedene lastnosti sprejmem kot osnove za razločevanje na nivoju starosti. Seveda tovrstna diferenciacija implicira tudi mno-ge politične konsekvence. Nedvomno demokratizira medijski pro-stor z možnostjo odločitve, hkrati pa radi-kalizira razmerja med dominantno kulturo in alternativno kulturo. S tega stališča je mogoče RŠ razumeti kot medij, na kate-rega mora nujno računati tudi Radio Ljub-Ijana kotosrednji radijski medij, ki je temu ustrezno naravnan k posredovanju, selek-cioniranju in posredovanju »usmerjenih« informacij, saj »... skupina, ki ima oblast, skrbi za idejno zdravje množic tako, da ima monopol in kontrolp nad sredstvi za množično informiranje. Če je monopol po-poln, potem prihajajo informacije samo iz enega centra, družba pokaže večjo stop-njo enotnosti in solidamosti, zmanjšajo se pa možnosti idejnih, ideoloških in družbe-nih konfliktov«. (Djuro Šušnjič: Ribari Ijud-skih duša, str. 38) Radio Ljubljana mora računati na RŠ kot na svojevrsten korektiv ideološkega polja, ki ga vzpostavlja Radio Ljubljana s svojimi komentarji, oddajami in glasbo. Obenem pa uredniška politika RS prav zaradi svoje deklarativne pripadnosti al-ternativni kulturi oblikuje svoj program na način »opozicije« vladajoči, elitni kulturi, ki jo uteleša Radio Ljubljana tudi v svoji občekulturni, ne le politični razsežnosti. To torej pomeni, da sta ob pojmu Rš kot alternativnega medija na delu tako koncept alternativne kulture kot protipo-zicije vladajoči kulturi, in koncept alterna-tivnosti v smislu demokratizacije medij-skega prostora, ki spodbija monopolno sliko informacijskega sistema. Prednost RŠ je torej v tem, da lahko računa na po-slušalstvo, ki je nezadovoljno s progra-mom Radia Ljubijana, bodisi zaradi kon-vencionalnega ustroja programa bodisi zaradi filtracije informacij, hkrati pa odpira prostor informacijam o alternativni kulturi v vseh njenih pojavnih oblikah (film, gle-dališče, glasba, video, likovna umetnost). Le-ta namreč pride do besede v osred-njem mediju zgolj in samo takrat, ko zado-šča ostrejšim kriterijem ideološko-politič-ne ustreznosti. Osrednji medij pač ne spreminja svojega programa, smernic in aktualno-pragmatične uredniške politike pod pritiskom določenih kulturnih tren-dov, ti. alternativne kulture tako ažurno kot RS, marveč spreminja njihovo pojav-no obliko na sebi lasten način, vključujoč jih v mašinerijo praviloma tako, da jim od-bijejo njihovo kritično ostrino in radikali-zem. Zasluga RŠ je torej tudi v tem, da ne »usmerja«, marveč daje prostor različnim alternativnim usmeritvam, čeprav se se-veda dogaja, da ta ali ona pač prevlada glede na trenutno situacijo razvoja te us-meritve (npr. prevlada punka v obdobju iz-razite odmevnosti po glasbeni plati in po- javov nezaposlenosti in segregacije mla-dine^po družbeni plati). RŠ je tudi lokalna radijska postaja, ko-likor jo bremeni pomanjkanje finančnih sredstev, ki ne omogočajo razširitve pro-grama in slišnosti RS po celi Sloveniji, če-prav obstajajo za to ambicije, določene, že verificirane sposobnosti sodelavskega teama in konkretni načrtj (le-ti vključujejo tudi projekt Televizija RŠ). Hkrati pa mo-ram poudariti tudi dejstvo, da je RS lokal-na radijska postaja zgoljzvidika geograf-skega dometa signala. Ce nam lokalnost pomeni sinonim za drobne teme, omeje-nost na interno, regionalno problematiko, ki praviloma ne povzema potez globalne kulturne in analitično-komentatorske orientacije, potem RŠ povsem prebija ob-zorje lokalnosti. RŠ namreč izhaja iz sta-lišča, da ni problemov, ki bi bili zgolj par-tikularnega značaja, marveč so vsi posa-mični problemi na neki določeni ravni že reflektirani univerzalni problemi, kar po-meni, da ne pristaja na delitev na velike in male teme. RŠ torej s svojo koncepcijo univerzalnega programa postavlja na laž zamisel o izoliranih segmentih družbene-ga reda, s tem pa temeljito prispeva k de-mokratiza,ciji javnosti v našem prostoru. Radio Študent je neprofesionalni ra-dio, na njem so zaposleni le tisti, ki oprav-Ijajo tehnično-operativne službe, medtem ko sodelavci in uredniki delujejo v obliko-vanju programa le honorarno, izpolnjujoč pri tem status rednega študenta Univer-ze. Amaterizem RŠ pa nima nobene zve-ze s karakterjem dela. Nasprotno: korekt-nost, doslednost, osebni angažma in stro-kovna priprava dela kot značilnosti profe-sionalnega posjovanja so hkrati tudi zna-čilnosti dela RŠ, ne glede na dejstvo, da včasih prevlada delež entuziazna nad strokovnostjo. Pripis: Recimo, da so zgoraj navedene značil-nosti Radia Študent (povzemam iz svoje diplomske naloge, ki je nastajala leta 1 985) tiste konstante, ki ga opredeljujejo in mu omogočajo, da ima image medija, ki relativizira ideološko homogenizacijo. Kdor to počne, je »problematičen«, in fe-nomen RŠ naj služi v tej zgodbi kot vzo-rec, saj v prizadevanju za ohranitev de-mokratičnih diskusij v slovenskem pro-storu nikakor ni osamljen. 9. maja bo po-stal polnoleten; v letih »odraščanja« se je spreminjal, tako kot so se spreminjali časi in Ijudje, ki delajo njegov program. Clovek, ki je pri RŠ takorekoč od vsega začetka, z vmesnimi prekinitvami, je Igor Vidmar, ali z besedami Jožeta Vogrinca: »enfant terrible ali, pametneje rečeno, nevralgič-na točka, okoli katere se je RŠ v svojih ho-tenjih in identiteti strukturiral.« Zato je podoba RŠ, takšna kotjovidi Igor Vidmar, mogoče še najbolj avtentična. NELA MALEČKAR POGOVOR Z IGORJEM VIDMARJEM ZGODOVINA Tvoj aktivizem se je začel s političnim delovanjem, bil si predsednik ekonom-ske komisije pri Skupnosti študentov, potem pa urednikaktualnopolitične re-dakcije na Radiu Študent. Kdaj in kako si prišel na RS? Na RS sem začel delati jeseni 1970, takrat sem bil istočasno na SŠ (Skupnost študentov - samostojna oblika študent-ske politične organiziranosti, nastala '69 iz zveze študentov, ukinjena '74 ob Drisil-nem »poenotenju« vZSM -op.) in RS, za-Čelo pa se je vse skupaj s političnim akti-vizmom (v celoti dajem predost svojemu novinarskemu delu pred političnim, ker je bilo slednje precej iluzorno). Začelo se je v prehodnem obdobju med študentskim gibanjem leta 1968 in tistim, kar je prišlo kasneje med 1971. in 1974. letom. To obdobje je bilo na trenutke rahlo grotesk-no: tu je bila struktura študentskih aktivis-tov, ki so obvladovali Rš in SŠ, in mi, še vsi zeleni, ki smo komaj prišli na Univerzo in smo se hoteli vključiti. Včasih je bilo prav čudno; tako na primer demonstracija proti Američanom zaradi vdora v Kam-bodžo, ki je bila skonstruirana s strani same Sš. Odzval sem se vabilu na sesta-nek, kjer naj bi pripravili demonstracije; tam so bili vodje študentskega gibanja, ki so nam razložili, kaj bi bilo treba narediti, mi mlajši pa naj bi to izvedli. Vem, da sem imel takrat pomisleke, ne spomnim se na-tančno kakšne, vsa stvar se mi je zdela čudna, skonstruirana. Takrat sem prišel v stik z Ijudmi, ki so delali na različnih pod-ročjih, med njimi je bil tudi Luka Škoberne, ki me je povabil k sodelovanju z RŠ in mi tudi takoj dal novinarsko nalogo. Tako sem se začel ukvarjati z novinarstvom. Komaj sem bil dva meseca novinar, sem že postal urednik aktualnopolitične re-dakcije, potem družbeni urednik, za Uni-verzo... Rš je bila takrat dokaj neznatna zadeva, tako prostorsko kot kadrovsko, vendar pa so vsi, ki so bili tam, delali z entuziazmom in z ogromno energije. Je bil RS takrat mobilizator študent-skega gibanja? Takrat je imel moč 507 W, oddajal je na srednjih valovih in bi težko rekel, da je bil mobilizator, vsaj db leta 1971, ko se je spet začelo z zasedbo na Aškerčevi. Bil pa je informator in to zelo politiziran, angaži-ran. Kako se je zgodil pri tebi ta preskok iz politične v glasbeno sfero? Ko je prišlo na Univerzi v Beogradu -»zgodovinskem« prostoru študentskega gif anja do »zaostritve situacije« in do idt ološkega razčiščevanja, in ko je bilo obcoženih osem profesorjev, je bilo treba tudi v Ljubljani najti »leglo liberalizma« in ideoloških odklonov. Našli so ga na Fakul-teti za socioiogijo, politične vede in novi-narstvo, to je bil »primer štirih profesor-jev«. (Rus, Arzenšek, Hribar, Jerovšek). Jaz sem reagiral s tekstom, za katerega sem se moral tudi na Rš izboriti, da je vploh »šel ven«, s tem je bila meja preko- račena in z RŠ sem bil suspendiran. RŠ je bil stalno na prepihu. Do leta 1974-75 je prevladovalo bolj permisiv-no, tolerantno vzdušje, ki je spremljalo drugo epizodo študentskega gibanja. Stalno so se dogajala neka razčiščevanja, v času Gojka Staniča, tedaj predsednik UK ZKS, je bila Zveza komunistov kot glavni ideološki dejavnik dokaj tolerantna in se ni prepogosto direktno vmešavala. Tukaj je bila tudi še Skupnost študentov, v okviru katere je deloval RŠ kot samo-stojna organizacija. Ko pa je bila razpuš-čena SŠ in vmeščena v novo mladinsko prganizacijo, se je tudi ta relativna avto-nomija zmanjšala, in takrat je nastal pro-stor za razne pritiske. Dejansko je RS bil stalno y konfliktih okrog vseh mogočih reči; tudi okrog razpusta SŠ, ki se je zgodil na čuden, zmanipuliran način, potem je bila tu afera 25 poslancev (poizkus do-sledne realizacije, možnosti skupščine, kjer so bili takrat na papirju še poslanci, ne delegati, poizkus seveda ni mogel uspeti). Na RS je sodelovalo veliko Ijudi, ki so gojili dosti konstruktivno formo kritike in večk-rat se je objavljalo tisto, kar je pozneje po-stalo uradna politika. Na primerglede na-cionalizma na Hrvaškem se je Rš znašel na podobnih pozicijah kot politični estab-liohment in tu je prišlo do mnogih protis-lovij-novolevičarskih, da tako rečem. Ne-kateri sodelavci: od Cirila Ribičiča, ki je zdaj pomemben politični delavec, Borisa Muževiča, ki je zdaj sekretar za ideološka vprašanja pri CK ZK, do Marjana Pungart-nika, ki je zdaj direktor marksističnega centra v Mariboru... Ne bom sicer rekel, da so bili ti Ijudje že takrat na »pravi liniji«, ker to ne drži po-vsem, tudi oni so bili nekaj časa v konflik-tih, toda kmalu potem je recimo Muževič »preskočil« v SŠ, potem v mladinsko strukturo, ker je imel določen posluh za prihodnji tok dogodkov. Mogoče sem bil naiven in sem stvari jemal bolj idealistič-no, za marsikoga pa se je pozneje izkaza-lo, da je že v času dela na RŠ vzpostavljal stike s politično strukturo in si utiral pot navzgor. Kdo te je suspendiral z RŠ? Sšmo uredništva na močan pritisk par-tije. Iz ZK pa Komite Univerzitetne konfe-rence ZKS. Ponovno sem začel delati na RS leta 1978, takorekoč popolnoma na novo, vmes sem se ukvarjal z raznimi reč-mi: stripi, glasbo... Opiši predpunkovsko obdobje glasbe na RS! Do leta '78 se na RŠ nisem ukvarjal z glasbo, z Ijudmi, ki so se ukvarjali z glasbo, sem se prerekal. Zakaj, deloma pove pod-atek, da so to Ijudje, ki zdaj v dobri meri nosiip glasbeni program Radia Ljubljana. RS je bil gotovo pionir v uvajanju rock muzike v ta prostor, v začetku še ni bilo Vala 202. Resnično se je RS večkrat po-slušal skoraj le zaradi glasbe; bil je pionir celega kupa zadev, ki jih je pozneje pre- vzel Val 202: ažurno posredovanje tuje pop glasbe, s celo pop estetiko, razne lestvice, ki jih je uvedel RŠ (Top X, Top 20). Takrat je bilo razmerje med politiko in glasbo dosti postranska zadeva, ni bilo direktne zveze med študentsko politiko in rockom, kar je logično, ker se je politika dogajala v že dokaj klasiČnih formah -ideoloških, aktivističnih itd. Do posredne tesnejše povezave je prišlo y času zased-be Filozofske fakultete, ker je bila to tudi kontrakulturna akcija, ki ni bila naravnana le ozko politično, ampak je predstavljala zametek drugačnega načina življenja. Do-gajala se je v veliki meri na ravni projek-tov, utopij, tudi angažiramo umetniškega čutenja čutnosti, medtem ko sama kon-kretna praksa politično ni bila bogvekako radikaina - sploh v primerjavi z 68. letom. Stvari so se dogajale ločeno, čeprav vzpo-redno. Istega leta, ko so ukinili Skupnost študentov, so npr. ukinili tudi Pop boom festival in prišlo je do paralelne pr^aznine, tako v politiki kot v glasbi (1974). Spet se.vračam k vprašanju tvojega preskoka iz političnih tem na področje glasbe. To se je zgodilo leta 1978 s tvo-jim ponovnim prihodom na RS in s po-javom punka. Mislim, da je punk precej povezan s specifično situacijo pri nas, drugje je bil rock politiziran že od leta 60 naprej, pri nas pa tega ni bilo, ali pa na zelo perver-zen način z raznimi protestnimi pesmica-mi o miru. Punk se je razvil kot eden red-kih načinov za izražanje določenih stališč, občutenja družbene situacije, represije, omejenosti itd. Tega si nisem jaz izmislil; to je zaobjeto v tekstih, nastopih in celi punk estetiki, kot politizaciji rock estetike. Jaz sem to enostavno »zaštekal«. Ponuja se namreč razlaga, da sem potem, ko se nisem mogel ukvarjati s politiko na novi-narski način, uporabil punk. To le delno drži. Gre za to, da je sama glasbena pro-dukcija ponudila iztočnico za moje delo-vanje. Prvi impulz, da sem sezačel ukvar-jati z glasbo, so bili Buldožerji, leta 1975, ker so bile v njihovi glasbi tudi stvari, ki niso bile samo glasbene, glasbeno-za-bavne, rockovsko,... Čeprav je šlo še vedno za parodijo, ironijo, grotesko, po-sredno izražanje, pa je bil to prvi korak iz apolitičnosti, ki je omogočil, da se je raz-vila določena zavest. Punk se je začel raz-vijati tudi pod vplivom družbenih doga-janj, oz. stanja, ki je bilo po eni strani tudi na nek način permisivno, predvsem v po-trošniškem smislu, po drugi strani pa rep-resivno na ravni možnosti izražanja, obli-kovanja avtonomnih stališč, drugačne so-cialne, vrednostne identitete, »idejnosti« - in tako je punk naletel na plodna tla. Punk je zahteval tudi drugačen pri,-stop v obravnavi. Novinarji, ki so na RŠ spremljali rock, se v punk niso spuščali. Kakšne kriterije, vrednostna merila si imel? Slo je za novo (anti)estetiko v rockovski glasbi, ki je bila zoperstavljena tedanji sa-mozadovoljnosti rocka... sicer pa je bilo to že stokrat povedano. Skratka, bistveni element punka je ravno posebna »politizi-ranost«, odpor do uradne, v prazen obred ponavljanja vzorcev in fraz spremenjene politike in »samoupravljanja«, za katere se dosti miadih ni menilo in se še ne meni. Dihotomija med zasebnim in javnim je bila tedaj dosti večja, Ijudje so lahko dosti svojih interesov izrazili v sferi zasebnosti. Zdaj je teh možnosti manj, ker ni več po- trošniške idile sedemdesetih let, zgodila se je travmatična situacija z zapiranjem meja... hkrati pa je tihi kompromis med državo in družbo šel k vragu. Dokler je tra-jal ta kompromis in se je ohranjala iluzija, da se z ekonomskim razvojem dogaja de-janski progres, dokler je obstajala relativ-na, četudi navidezna skladnost med druž-bo in ukrepi države, smo bili samo posa-mezniki nezadovoljni. Kar se tiče vrednostnih meril, nisem na-redil nekega sistema, sheme ali ideološke konstrukcije, ki bi jo potem uresničeval in po njej rneril vse od a do ž. Bilo pa je nekaj altemativnih meril: antiavtoritarnost, an-tiutopičnost, sinteza drugačnosti na loč-nici glasbe in ideje/teksta, vsebine in for-me tako v razmerju do obstoječih glasbe-nih oblik kot do medijskih, družbenih in ideoloških struktur ipd. Glasba je ravno tako del družbe, ideoloških aparatov druž-be, države po drugi strani pa vzpostavlja razmerja razlike do obstoječega stanja. Tema, ki se je takrat zastavljala, je bila re- lacija med posameznikom in državo -družbo. Takrat je bila enotnost med druž-bo in državo velika na ideološki ravni, de-jansko seveda ne. Takšnega razcepa še ni bilo, da bi prišlo do manifestnega zoper-stavljanja. In punk se je spontano navezal na to, kot na eno ključnih tem. Politizacija rock estetike je bila osnovna predpostav-ka začetkov punka kot drugačne kulturne oblike in pa seveda »antisistemska«, »protidržavna« drža v svoji anarohidni inačici. Najmanj pa je šlo za novolevičar-sko travestijo; in gotovo ne pri bendih in publiki. Morda v ideologiji obrambe in mi~ nimalne legitimacije punka - tu sem za~ vestno uporabljal ideološki aparat (novo) levičarstva, ki se stalno sklicuje na nor~ mativno vlogo države, na socialistično re-volucijo, na to, kaj piše v ustavi, pa v pro-gramih ZK. Skratka - legitimnost dobrega starega razkoraka med ideali in stvar-nostjo; pri čemer je bilo vse boij jasno, da ne gre za to, da se je to razmerje začelo ustaljevati in da ideali in stvarnost nimajo več kaj dosti skupnega. Ni šlo torej več za to, da bi se ta razkorak premagal, ampak za to, da se ga spozna, izrazi, da se pove, da je tu razlika, ki je ireduktibilna. Zaradi svojih oddaj si jih večkrat »do-bil po glavi«, po drugi strani pa sote ho-teli dobiti na svojostran razni mladinski funkcionarji (npr. Srečko Kirn), ki so ho-teli, da bi ti kot avtoriteta ob naci-punk aferi razdeli) punkerje na dobre \n slabe. Seveda, to je bila ortomarksistična, pa-rastalinistična poztcija, ki so jo »furali« mladomarksisti. Namesto, da bi naredili sami (posredno so: s pristajanjem na po-licijsko-ovaduške informacije), so najbrž mislili, saj Vidmar je star novolevičar, je »na naši strani« in bo že spoznal, kakšna je njegova dolžnost. Tipična boljševiška, partijska pozicija, ampak jaz tega čuta ni-sem mogel imeti. In še zdaj ne razumejo avtonomije drugačnosti rockglasbe, pun-ka. Oni so jemali politiziranost punka kot tisto, kar približuje punk njihovi poziciji. V bistvu pa gre za ločevanje, ker punk je tudi reakcija na odtujenmo poiitiko, manipula-cijo, je zavračanje take politike in izbor drugega, pogojeno rečeno, »angažmaja« - izražanje osebnih stališč, četudi včasih ne povsem artikuliranih; gre za emociona-len, direkten odnos do stvari brez raznih ideoloških posrednikov. Zdi se mi, da se v Rock fronti zadnje čase spet ukvarjaš s politiko direktno, ne z glasbo. To pa že kar dolgo, skoraj dve leti. Raz-log za to je preprost. Spodbuda, ki jo je prinesla s seboj nova vsebina rock glasbe in nove možnosti prezentiranja na pun-kovski način, so mi dosti časa zadoščale, potem pa se je izkazalo, da so še druge teme in da je potreben korak; nazaj k po-litičnim temam, ki bi se jih lotil drugače -ne samo, da se glasbe lotiš drugače; am-pak da se tudi politike lotiš drugače - ne bom rekel glasbeno - temveč na manj strog, resnoben način. Gre spet za tisto individualnost avto-nomnost, ki si \o poudaril že pri punku? Gotovo, čeprav s to individualnostjo nima smisla preveč ideologizirati, danes govoriti o individualnosti je tvegana, pro-tislovna reč. Moč ideoloških aparatov, vseh mehanizmov indoktrinacije, obliko-vanje zavesti in nezavednega je tako ve-lika, da je to tista prava tema... Ne gre to-liko za to, da bi se na klasičen, liberalisti-čen na6in borili za posameznika, čeprav je tudi to pomembno; ampak za to, v raz-merju do česa je ta individualizem. Si to spoznal tudi sam pri sebi? Sam se imam že v principu za neke vr-ste produkt sistema. Kateri del programa RS se ti zdi po-membnejši: glasbeni ali govorni? Kaj je v ospredju, kaj se bolj posluša? Tu so bila vedno nihanja in preurejanja. Zadnji dve leti sta se govorni in glasbeni del programa uravnotežila iz razlogov, ki so povezani s širšimi družbenimi dogaja-nji. Pri tem mislim, da je imela glasba ča-sovno prednost, ker je bila politizirana in je izgovarjala dosti nekoč neizgovorljivih stvari, dala je vedeti, kako se čuti, misli, bolj na način prezira, posmeha, kletvice ali pa »uklanjanja mdči (v smislu, ki je še bolj jasno izgovarjal resnico odnosov, kot če bi rohnel in mahal s pestjo). Misliš, da se je prostor za stvari, ki se jih lahko izraža, razširil? Vsekakor, dosti manj pa se je razširil prostor za delovanje. Kar se zdaj dogaja, je še vedno dopuščanje. Razmerje med državo in družbo in razmerje med revolu-cionamo partijo in družbo še vedno ni na novo definirano. Zadnje čase se ustvarja vtis, da pravna država funkcionira, četudi z dovoljenjem partije in revolucionarne le-gitimitete. Voluntarizem pa je tu še vedno na delu; partija lahko odgovori tako ali dragače; sicer je njena avtoritarnost ome-jena z mednarodnimi okoliščinami, mediji, delno z javnostjo, vendar je temeljni prin-cip še veljaven. Tvoje ime je povezano z nekaj »eks-cesi« na RŠ. Kako se je vedno znova sprožil ta mehanizem in kdo je bil tisti, ki je določil, da je bila meja prekorače-na? Dejansko se je vedno zgodilo kot eks-ces, ki je pokazal na to, kako ta sistem še vedno v resnici deluje, kako je v jedru pre-pojen s stalinističnimi reffeksi. Takšen je bil način reagiranja komiteja Mestne kon-ference ZK ob primeru »naci himne«, ko so bili prav oni tisti, ki so lansirali to afero. Reagirali so hitro, brez preverjenih nepo-srednih informacij, brez vsakega ozira na možne posledice in na javnost. Lokalne oblasti so tiste4 ki čuvajo sistem. Kaj pa na RS, si imel podporo v takš-nih situacijah? Bilo je zelo travmatično. Tedaj je prišla na dan tudi druga plat RŠ. Pokazalo se je, kako je (judi strah in kako se ta strah spre-vrže v nenačelno obnašanje in izjavljanje. Eksces z »nacihimno«, je zadel na isto nevralgično točko RŠ kot na »drugi stra-ni«, na tisto nujno identifikacijo s siste-mom in pristajanje na to, da »nacizem« je pa res tisto, s Čemer se ne gre igrati. Ve-čina na RŠ je pristala na to, da je bila meja pFekoračena, da se je realno zgodil eks-ces. Tudi sam sem podlegel tej psihozi, češ da smatram, da »to hi bilo to«, ampak »glede na objektivne posledice«... ki sploh niso bile objektivne, ampak subjek-tivno indicirane, čista samovolja ZK, in medijev. Šok je bil večji, ker ga nihče ni pričakoval, veljalo je, da je spiošna situa-cija že v taki meri normalizirana, da se kaj takega ne more zgoditi. Izkazalo se je, da samozaščitna zavest na RŠ ni bila na rav-ni, in da je bilo zaupanje v korektnost, v novo razmerje oblasti do medijev oz. RŠ preveč razširjeno. Si bit deležen tudi kakšnih pritiskov s strani sodelavcev, urednikov RŠ? V principu sem precej debele kože in takšnih stvari, če niso prav jasno izrečene, niti ne čutim. Tiste dni je bila scena dobe-sedno moreča, znašel sem se v položaju nebodigatreba, ki stalno povzroča situaci-je, ki jih nima nihče prav rad. Nekoč sem slišala mnenje, da je Vid-mar kot sod smodnika. In naj to kar bo, samo ne na RŠ, ker potem gredo zaradi tebe še ostali v zrak. Verjamem. Vse je zadeva presenetila, ni bilo odpora, ker ni bilo časa, da bi se zgradila obramba. V takih situacijah se točno vidi, kako imajo Ijudje radi svoj mir, da lahko pišejo razne stvari, ampak vse to v okviru določenega računa. Take provo-kacije, ki udarijo zelo ostro, jim pa že niso več všeč. Imajo radi urejenost, predvidlji-vost: to pa je bila čista punkerska akcija, če tako vzameš, ni mislila na posledice, niti se ni zavarovala vnaprej, niti se ni sku-šala preobleči v literarno ali teoretsko ob-liko. To je bila pamfletna akcija. Sprva je alter-intelektualna-novinarska srenja take stvari slabo prenašala, čemur se je komaj čuditi, ker nas ta sistem ziblje v ilu-ziji, da si lahko hkrati njegov del in še ne-kaj drugega. Tudi jaz sicer v to nekako verjamem, po drugi strani pa verjamem v to, da je treba vsake toliko časa narediti pretres, ki bo pokazai, ali je hiša te vere iz kart, ali iz česa bolj trdnega. Do zdaj se je vedno izkazalo, da je precej iz kart, zadnje čase - z novo Mladino je - deloma druga-Če... S stališča dejanske ogroženosti je bil eksces z »nacihimno« dosti nedolžna zadeva. Sicer pa je tu konec koncev pri-mer Spomenke Hribar, ki kaže na iste me-hanizme, samo še temeljrteje delujoče, ker je bil tudi »eksces« precej težji, a skon-struiran na enak način. V katerih točkah se po tvojem mne-nju loči RŠ od Radia Ljubljana, na pri-mer? Preprosto v tem, da je RS relativno av-tonomen, neodvisen, neprofesionalen, »lokalen«, oz. »ne-nacionalen«, vsebinsko pa je tudi jasno: RŠ reprezentira partiku-laren interes, ki je potencialno obči, ko-municira z občim interesom, vendar mu ga ni treba vedno in neprestano upošte-vati. Radio Ljubljana je v veliki meri še vedno glasilo tako kot Delo, čeprav je ra-dio kot »retro« medij manj »pod kontro-lo«. Ce bi natančno analizirali vsebino in formo informacij, glasbene prispevke, pri-stop, bi verjetno ugotovili, da RŠ precej odstopa od standardov, ki so v veljavi. Odstopa posebej s tem, da daje prednost in poudarek ravno vsebini, ne pa formi in posreduje včasih rajši enostransko infor-macijo kot pa, da bi začel v privid objektiv-nosti, ki te takoj kastrira in onemogoči, da bi drugače mislil, ker vendarle živimo v družbi, kjer temeljne vrednote izhajajo \z enega jedra in iz enega medijskega cen-tra, kjer je dejanskega pluralizma zelo malo, predvsem pa ni artikuliranih social-nih jeder drugačnosti. Po drugi strani pa RŠ prispeva k temu, da se program RGL in Radia Ljubljane postopoma spreminja, na to tudi vpliva pretok bivših sodelavcev RS, ki se zaposlijo v teh institucijab. Po tej logiki bi sam morda tahko več na-redil na RGL, ali kaj vem kje; problem je v tem, če hočeš narediti kariero v sistemu in se spraviti na neko točko odločanja, se moraš tako ali drugače podrediti. Pri nas pa ni možno, da bi prišel v sistem in šele nato naredil veliki obrat v »alternativo«, ker si vanj vgrajen, poleg tega pa se prila-godiš iz svojega interesa. PRIŽGIMO LUČ — Z BRANKOVIM KOLOM Če je odnos življenja in umetnosti tak-šen, kotje med vinsko trto in vinom, nam ob branju scenarija zaključne prireditve dneva mladofiti: »Prižgite luč« gre na koz-lanje predvsem zaradi slabega vina. Dile-tantska brozga avtorjev S. Vujoviča in Ž. Čigoja je namreč popoln zmazek, nastal iz prikrojene scenaristične fantazije in naiv-ne pronicljivosti, ki naj bi jo scenarij kazal na jugo-stvarnost. Pomanjkanje kritične vsebine je s tradicionalno negacijo res-nosti preloma neke politike že vsakdanji primer. Problem, ki s tem nastane, je na-mreč, da hočemo pojasnjevati, kakšna je kriza, ne pa tudi vzrokov in če je potrebna. Optimizem, ki veje iz vsake »skupne« pri-reditve, f unkcionira kot preprečevanje do-jemanja pravih dimenzij in zavaja s svojim bleskom. Oči skratka oslepijo. Kakor v sanjah se prikrade nekakšen glas in mi šepeta: »Bomba v prsih. Selitev. Mini rock opera. Only you (you kot Yu). Otroci zmorejo nemogo-če. Kolo. Jugoslovani. Neke nove proge. Resna stvar!« Gledam v daljavo, v neskonč-nost, in postajam miren. Ta sanjski mehanizem me opla-ja z zaneseno rodovitnostjo. Bujno kipenje v udih me za-ganja v nove krvave brazde gnijoče in preperele zemlje. Ko pokleknem v silo izdah-nem: To je to, zapomni si! Moja mladost se razkraja. Jedki sokovi iztekajo iz izmu-čenega telesa. Zgrbančena roka, iz katere je iztisnjena zadnja sraga, zadnja mož-nost grabi po izsušenem pra-hu strahu. Pekoče oči cedijo redke solze. Počasi me pre-kriva senca. Edina. Glavo po-lagam v prah. Gesla in parole, ponavljanje stare takti-ke, vzete iz zgodovinskih arhivov, preči-ščene in ponovno zloščene, -brez forme kritike in vsebine, ponovo vžigajo. Nastali ogenjček se zajeda v družbeni spomin in pozablja. Taka amnezija, katera nosi s sabo tudi nek drug duh, to je radikalno no-vatorstvo (reforma in revolucija), je nekri-tična in se izkaže (za nekatere) zelo racio-nalna. Proizvedena utopičnost, bogatejša za tehnično posredovano dinamiko (mo-vie, multimedijalni pristop) se na ta način spretno izogne posegu kritične javnosti. Ta je zreducirana na enotni nivo (Jugo-slovani), s tem pa kastrirana svojega osnovnega izhodišča: možnost drugač-nosti. Ta specifičen rop je rzvršen tudi v tem scenariju: narodi in narodnosti so »osvobojeni« sebe in živijo v drugih. Pomanjkanje kultiviranosti in poudarja-nje univerzalnosti Jugoslavije kot poroka, do diametralna. Zreducirani um scenari-sta, ki degradira kreativnost z navadnim šnopsom, boksom in kurbarijo, ki žensko spet postavlja tja, »kjer ji je mesto« (dek-lica v spalni srajci pade, pojavijo se možati gasilci z brki in jo ujamejo... ona seveda pade s terase, kjer se suši perilo), naspro-tuje miroljubnemu sožitju, ki naj bi bilo udejanjeno v »fuzbal« tekmi, pesmici Only Yu itd. Pestrost cvetk v tej pomladi, v takšni mladosti, kot nam jo ppnujajo, je le preveč očitna in porogljiva. Žali nas. Konec je zasanjane mladosti, saj za-Ijubljenci preprosto ne morejo reproduci-rati svoje vrste. Ni zaposlitve, ni stanova-nja, ni perspektive. Torej manjka samo še strasten koitus na stadionu JLA in tako bi se morda dvignila nataliteta. Glede kon-tracepcije tako vestno skrbijo, dvignili pa bi tudi moralo in energijo širokim Ijudskim masam. Ko se tako prostodušno spu-ščam in posegam v integriteto in ustvar-jalno svobodo avtorjev, seveda ne morem brez tega, da bo to politična manifestacija (tako kot »tisti« plakat). Tako politika ne bo več samo kurba (to pravijo približno že sedemdeset let), ampak bo z jugo domis-lico poslej tudi fuzbal. Ta vehementna ugotovitev ima svoje potrditve: kot npr. nekateri so v off-side-u; igra jih le dvain-dvajset, gledajo jih pa tisoči itd. Človek ne more ostati resen. Preprosto ne more zapisati urejenega zapisa o tem scenariju. »Jugoslavija je prvak sveta.« Vse bolj se mi dozdeva, da sem bolan. Kot daltonist ne vidim nobenega revolu-cionamega bogastva na teh zastavah. Kvečjemu čutim nek močen mit. Nevar-nejše je, če seveda ta mit vidimo, kajti te-daj to postane realnost, in ne več vera. Enakost. Ko takole človek izloči s slabim vinom pridobljene maligane, mu je za trenutek lažje. Prebava se počasi uredi, na vrsti pa je glava. Msček, ki se pojavi, rjove proti takšni zamisli Mladost preprosto ni takš-na in želim si, 63 ne bi bila. Lahko je »luč«, vendar se vprašam, zakaj jo prižigamo (sedaj). Mogoče je že zdavnaj crknila pod prenapetostmi iz oblakov. Luč, ki bo zago-rela 25. maja zvečer ob 20. uri, namreč ni uporabna. Svetloba z nje je lažna in sveti samo slepim. Gledališče mora najti inteligentnega gledalca, če ne, je bolj podobno cirkusu. Očitno pa je, da kritični streli proti takšne-mu dnevu mladosti ne zadanejo. Pa ne zaradi redkosti strelcev, ampak gibljivosti tarče. MLADEN PETRETIČ-GIDO HOROSKOP MOJCE DOBNIKAR Poskus obrazložitve neke-ga karakterja na osnovi sin-hronega delovanja makro-kozmičnih in mikrokozmič-nih energij IME IN PRIIMEK: Mojca DOBNIKAR DATUM ROJSTVA: 26. no-vember 1957 POKLIC: Samostojna kultur-na delavka, prevajalka, ured-nica »Krta« aktivnapri LILIT-u ASTROLOŠKA KONFIGU-RACIJA: Sonce: Strelec Ascendent: Tehtnica Luna: Kozorog Osnovne karakteristike Strelcev (glej tudi horoskop Strelca I. Vidmarja v eni od prejšrijih' številk, op. p.) so naslednje: optimizem, entuzijazem, poštenost, neposrednost, ekspanzivnost, srčna do-brota. So epitom poštenosti in vedno od-krito in brez zadržkov povejo tisto, kar mislijo. Veliko dajo nase in so zelo ponos-ni na svoje dosežke. Za srečno in uspešno življenje jim je potrebna predvsem velika mera osebne svobode in neodvisnosti. Asendent v Tehtnici nam pove, da je pri tej osebi poudarjen smisel za pravičnost. Kaže tudi na prijetno zunanjost in simpa-tično, Ijubeznivo naravo. Tehtnica pred-stavlja potrebo po vzpostavljanju harmo-nije, s tem v zvezi pa tudi določeno neod-ločnost oz. pasivnost karakterja. V vsa-kem »čartu« ima ascendent vlogo poka-zatelja, na kakšen način oseba deluje oz. izraža potrebe in hotenja ega v material-nem svetu. Tehtnica za definitivno akcijo vedno potrebuje nek zunanji stimulus. Ce tega ni, se ne premakne. Ker pa imamo v našem primeru več dejavnikov, ki kažejo na to, da se mora oseba zanašati pred-vsem na lastne sile, je seveda nujno, da se osvobodi ustaljenega načina delovanja in uveljavlja svoje potrebe s takojšnjo in ne-[posredno akcijo. Če bo čakala na druge, |se ji bo prevečkrat »zalomilo.« (Negativna fstran ascendenta v Tehtnici je tudi stalna bbjazen, »kaj bodo rekli drugi«.) Kljub verjetnemu (»verjetnemu« zato, ker osebe ne poznamo) nežnemu zuna-njemu izgledu pa to dekle nikakor ni »lut-ka iz porcelana«. Je zelo stvarna, resna in morda celo malo avtoritativna. Bolj čutna kot čustvena. Odlikuje jo velika mera am-bicioznosti in ponosa. V svoj krog bo prej sprejela tiste, ki jih lahko spoštuje in ob-čuduje, kot pa tiste, ki potrebujejo sočutja in usmiljenja. Slabosti in šibkosti drugih ne tolerira, sicer pa tudi sama ni take sor-te. Je svobodimiselna, zavrača vsakršne frestrikcije in zagovarja tezo, da ima vsak človek pravico živeti po svoje. Položaj Lune obenem kaže na osebo, ki stalno na nek igriv način eksperimentira s svojo okolico. Ima veliko potrebo po komunika-^ciji. Ker ji je vSakršno slepomišenje tuje, 'edno pove tisto, kar zares misli. Zato je vsekakor vredna zaupanja. Instiktivno do-jame občutja in potrebe soljudi, njene reakcije so spontane, zato s svojimi izja-vami verjetno pogosto koga šokira. Uspeh v življenju je odvisen od tega, v kolikšni meri bo znala samoiniciativno iz-koristiti prilike, ki se ji ponujajo. Družba ji bo sama od sebe dala bolj malo, poleg tega pa je naznačeno kompulzivno obna-šanje v stiku s tistimi, ki bi ji lahko poma-gali. Ko se enkrat zgane, sicer uveljavlja svoje potrebe v stilu »po moje bo, pa naj bo, kar hoče«, vendar bo imela stalno pro-bleme s tem, da bi se z njenimi hotenji strinjali oz. jih sprejeli tudi drugi. Uspeh v smislu splošnega priznanja in podpore javnosti bo prišel šele y drugi polovici živ-Ijenja. Odlikuje jo praktičen razum. Verjet-no študira in bere več kot drugi (področje jezikov, političnih ved in sociologije), pa ne zato, ker bi ji šlo morda »težko v glavo«, temveč preprosto zato, ker čuti veliko po-trebo po znanju ter temeljitem in detajl-nem obvladovanju dane snovi. Zagotovo nikjer ni tako srečna kot doma. Dom ji predstavlja varno zatočišče oz. kraj, kamor še tako negativni zunanji vplivi nimajo dostopa. Vedno si bo znala opremiti svoje stanovanje (možne so večkratne selitve) tako, da bo obenem prijetno na pogled in zelo udobno. Rada kupuje lepe stvari in je nasploh nagnjena k potratnosti. Kaj prihraniti ji je preprosto nemogoče, ker vsakršne finance zapravi takoj in to z velikim veseljem. Ker bo to počel oz. počne tudi njen stalni partner in to morda kar z njenim denarjem, je mož-nost finančnih katastrof precejšnja. Srečna bo tudi v službi. Kjerkoli bo de-lala, se bo bolje razumela s sodelavkami kot s sodelavci. Možno je tudi, da se po-čuti v službi kot doma oziroma obratno, kar pomeni, da rada dela tudi doma in bo verjetno v življenju veliko »službenega dela« opravljala v lastnem stanovanju. Prijatelje si izbira med Ijudmi, ki so kot osebnosti zelo ekscentrični, ambiciozni in predvsem neodvisni, zato verjetno le s te-žavo ohrani stalne in trdne prijateljske vezi, kar je v nasprotju z njeno izrazito po-trebo po vamosti in čustveni stabilnosti. Te vezi so stalno pod »visoko napetostjo« in nevarnost eksplozije v obliki nekontro-liranih izbruhov in nasilja je stalno prisot-na. Te narave sotudi partnerstva na pod-ročju službe in v privatnem življenju. Po-trebuje partnerja, ki jo zna stimulirati in jo stalno vzpodbujati k akciji. Dinamični as-pekti Marsa in Urana kažejo na občasno nesposobnost samoobvladovanja, preve-liko samovoljo in impulzivnost, ki imajo tendenco realizacije na področju partner-stva, tako službenega kot privatnega, kar pomeni, da se zveze lahko končajo z ne-nadnim in bučnim razdorom. Najprimer-nejši partnerji so rojeni v znaku Ovna, Leva, Kozoroga ali Bika. Pri možnem part-nerju vsekakor igra veliko vlogo njegov status. Biti mora ugleden, vreden zaupa- nja in močan tako telesno kot duševno, kajti šibkost je v njenih očeh vredna pre-zira. Kar se tiče zdravja, se mora dobro za-vedati dejstva, da prepogosto uživanje sladkarij kvari zobe. Možne so tudi psihič-ne komplikacije in občasni glavoboli, sicer pa ji harmonični odnos glavnih dispozitor-jev zagotavlja dobro zdravje. Če (in to naj sprejme z veliko rezervo, ker izhajamo iz spoznanj zelo okultnih sfer astrologije) se ji bo kdaj oz. če se ji je kdaj že zgodilo, da je (bo) nek moški (morda sorodnik) izginil neznano kam, naj se za-veda, da je to samo en vidik odplačevanja t. i. »karmičnega dolga«, ker je v prejš-njem življenju ubila (verjetno ustrelila) ne-kega moškega. S tem v zvezi opozarjamo na destruktivno delovanje črne barve, ki se je mora izogibati kljub njeni hipnotični moči. Prav tako naj se varuje določenih prijateljev iz t. i. »podzemlja«. Najnevar-nejši element je ogenj, previdna pa naj bo tudi z električnimi aparati. V zvezi z dolgoročnimi cilji se mora osvoboditi nekaterih fiksnih idej v zvezi z zahtevami širše družbene skupnosti, ki zavirajo transformacijo v smislu resnične-ga bistva njene osebe oz. njenih hotenj. Ker nam je za prognozo za letošnje leto zmanjkalo prostora, naj samo omenimo, da ima oseba trenutno povečane spob-nosti mentatne koncentracije in naj zato naslednja dva meseca izkoristi za kakšen študij, ki zahteva veliko zbranosti in potr-pljenja. EMA KURENT PRIPIS UREDNIŠTVA: Klientka se stri-nja z objavo teksta. KAM DANES V LJUBLJANI V rubriki s tem naslovom nas na radiu obveščajo, kaj se dogaja v kino dvoranah in teatrih slovenske-ga glavnega mesta. Hvalabogu se do danes še niso spomnili, da bi bili kinoti ob nedeljah in praznikih zapr-ti, tako da je vsaj tovrstna zabava vsak dan na razpolago. Večji pro-blem je, če hočeš po večerni pred-stavi popiti pivo. Kaj šele, da bi pri-čakoval kakšno višjo obliko družab-nega življenja. Ničesar novega ne povemo, če zapiše-mo, da je v današnji industrijski (postin-dustrijski?) družbi izraba tako imenovane-ga prostega časa neločljivo vključena v si-stem proizvodnje in potrošnje. »Industrija zabave« je v tozadevno razvitih družbah velik biznis, pa tudi vsaki oblasti je pogo-du, da preko standardiziranih načinov iz-rabe prostega časa kontrolira čas ne -dela svojih podložnikov. Tako je dovolj samoumevno, da nikjer ne gledajo pose-bej naklonjeno na nekonvencionalno izra-bo prostega časa (zabavo, ali kar družab-no življenje), če jo že dovoljujejo. Ne glede na to, ali gre za Moskvo ali London. Oblike zabave in družabnosti, ki se izmikajo kon-troli oblasti in ki zaradi specifične (samo)organizacije ne prinašajo zaslužka zainteresiranim poslovnežem, pa so pred-vsem mladinske. Ne zato, ker bi bila »mla-dost« po Ijudski modrosti neogibno »no-rost«. šolajoča se mladina, študenti pa tudi rnladi delavci brez družinskih obvez-nosti imajo sorazmerno veliko prostega časa, ki je tudi avtonomnejši, zato pa v ve-čini primerov manj denarja. Tudi oblike družabnosti so drugačne, manj formalizi-rane kot pri tako imenovanih pdraslih. Starejši pristajajo, da jim plačanci podjetij za prodajo kulture, zabave, rekreacije in potovanj določajo, kdaj bodo kaj počeli, ko niso v službi, in se vključujejo v te dejav-nosti preko različnih abonmajev, počitniš-kih paketov in podobnega. Mladinska družabnost in zabava se pretežno veže na množično glasbo. Tudi ta je tehko povsem konfekcijska name-njena le za dajanje ritma plesnim gibom, vendar nas tovrstna godba ne zanima. Na drugačne, nekonvencionalne, alternativ-ne prostore - mladinska shajališča - se veže tudi drugačna glasba in ostale vsebi-ne. Vendar predvsem glasbene. Z njimi je specifična težava med drugim tudi ta, da so »hrupne« in zato še toliko bolj nezaže-lene v vseh okoljih. Tako je zgodba o mla-dinskih klubih in alterprostorih zgodba o glasbenih (disko) klubih in prostorih za koncerte. Ljubljana je s tovrstnimi prosto-ri verjetno najslabše opremljeno jugoslo-vansko središče. 0 tem priča že podatek, da nimamo niti ustanove, ki se ji ponavadi reče dom mladih, mladinski dom, ali kaj podobnega. Te ustanove so sicer nastale v nekem minulem(?) obdobju našega raz-voja, vendar so v mnogih okoljih zaživele v skladu z današnjimi mladinskimi potre-bami in interesi. Sicer pa je zgodovina mladinskih glas-benih klubov v Ljubljani zgodovina izgo-nov. Študentski ideali___________ V mladinskem tisku je bilo doslej o tem že ogromno napisanega. Povod je pona-vadi še eden iz serije izgonov »altemativ-cev« iz vsake luknje, v kateri skušajo nad-aljevati svetle tradicije Disca Študent. Vendar vsa medijska pozornost doslej ni obrodila otipljivejših sadov, če ne štejemo izjav posameznih mestnih oblastnikov, da bi tudi po njihovem mnenju mladi potre-bovali kakšno shajališče. Toda za to je po-treben denar, ki ga (seveda) ni. Pri tem je zanimivo, da se sicer tako radi hvalimo s svojo razvitostjo, še tistih nekaj klubov, ki smo jih imeli, pa se ni moglo primerjati s tistimi 130 kilometrov »južneje«, v Zagre-bu. Večina poskusov oživljanja klubske scene je bila omejena na koncerte y dvo-ranah v krajevnih skupnostih, kjer bi klub-sko vzdušje morala vzpostaviti glasba s kaset pred in po nastopu, ter improvizirani šank z mlačnim pivom in coca-colo. Pozi-mi so imeli sicer tudi mrzlo pijačo, vendar prezeblih obiskovalcev v neogrevanih dvoranah to ni posebej zanimalo. Takšni poskusi so hitro propadali zaradi majhne-ga interesa publike, nerentabilnosti in pri-tožb sosedov ali drugih uporabnikov pro-storov. Taktiko ŠKUC-Foruma bi lahko poime-novali »kletna«. ZaČelo se je v kleti IV. blo-ka v Študentskem naselju, kjer je v dol-gem hodniku in nekaj povezanih prostorih deloval Disco Študent oziroma Disco Fo-rum, znan predvsem kot Disco FV (FV je bil v resnici le projekt in program določe-ne skupine, ki je ob torkih predstavljala punk in novj val, koncerte in pripadajočo video produkcijo). Toda nekatere stano-valce IV. bloka je začel motiti hrup in ob-našanje obiskovalcev Disca, ki so menda razgrajali po celi stavbi. Takratna zloglas-na uprava študentskega centra je izjemo-ma rada prisluhnila nezadovoljnim štu-dentom in spodila Forum iz kletnih pro-storov. Sledila je selitev dela programa y Šiško, vendar je kmalu za tem prišlo tudi do prepovedi uporabe tamakjšnje dvora-ne za koncerte in filmske projekcije. Zgodba ima še nekaj nadaljevanj, vsa pa se končujejo enako. Ko se je, denimo, al-ter scena udomačila v disku takrat pre-urejene gostilne Amerikanec, je gostin-sko podjetje lokal takoj zaprlo in pričelo s ponovno prenovo. Trubuna je lansko leto ob tretji obletnici izgona Disca Študent in ŠN opravila an-keto na nekaterih fakultetah in v Student-skem naselju. Rezultati so pokazali, da 73 % študentov meni, da ni (dovolj) pro-storov za shajanje mladine; 81 % študen-tov zahteva ponovno aktiviranje Disca Študent, 40 % anketiranih je pripravljeno pasivno sodelovati v akciji za ta klub, medtem ko jih je kar 42 % izjavilo, da so pripravljeni na demonstracije in celo na spopad s policijo, če bi bilo potrebno. Ti rezultati zvenijo ohrabrujoče - ni namreč prav veliko idealov, zaradi katerih bi se bili študenti pripravljeni mlatiti z Ijudsko mili-co. Toda tudi v primeru, da bi v tem hipo-tetičnem spopadu zmagali, bi bili na istem kot pred skoraj desetimi leti: v dolgem nizkem hodniku in prostorih skoraj nepri-mernih za koncerte in druge glasbene de-javnosti. Nekatera dogajanja v zadnjem času le kažejo, da bi utegnila biti prihodnost na tem področju nekoliko manj temačna. Akcija ŠKUC-Foruma za najem prosto-rov gostilne Kolovrat ter predvsem veli-kopotezno zastavljena prenova pritličja in kleti Centra interesnih dejavnosti mladih obetata, da bi se utegnila drugačna mla~ dinska kultura in družabnost v dogledni bodočnosti dogajati v sorazmerno dostoj-nih prostorih. Tačas pa ima dobiček drob-no gospodarstvo, saj so lastniki/najemni-ki Ijubljanskih diskotek Turist in Palma spoznali, da je tudi bolj zahtevna publika enako donosna kot plesalci sobotne noči, in ji namenili različno koncipirane večere s kvalitetnejšo muziko. Gostinski apartheid Mladina je seveda vedno dobrodošla v diskotekah, v vseh treh, ki jih premore center slovenske prestolnice. Drugače pa je po ostalih gostinskih lokalih. Da se praktično nikjer v Ljubljani ni mogoče usesti, ne da bi naročil hrano, je znano. Da se redki kraji, kjer je to mogoče, odlikujejo po zanikrnosti, slabi postrežbi, glede na kvaliteto ponudbe visokih cenah in pred-vsem gneči, je tudi znano. Obsedenost gostincev z imaginarnimi »turisti in po-slovneži«, ki se v njihovi domišljiji selijo iz lokala v lokal, s kosila na kosilo in potem na večerjo ter nadčloveški napori krajev-nih skupnosti v boju proti odpiranju kakrš-nega koli novega gostinskega olDJekta, so dobili že iracionalne razsežnosti. Obisko-vanje ali neobiskovanje lokalov pa sploh ni ve6 (samo) vprašanje denarja: tudi tisti, ki si lahko malo več privošči, ne hodi rav-no vsak dan večerjat v gostilno. Za mladi-no pa je značilno shajanje in družabne vezi izven družinskega okolja. Nekateri študenti, podnajemniki in stanovalci do-mov, pa te možnosti tudi nimajo in je sha-janje izven prostorov, namenjenih spanju, zanje ne le socialna, temveč tudi fizična nuja. Tako družbe previsijo cele ure ob bi-fejskih šankih in še bolj vztrajne bi bile, če tovrstnih lokalov ne bi zapirali ob prvem mraku. Zato je moto naše teme: RPOSTEMU ČASU PROSTOR! TOMI GRAČANIN THEY SHOOT DANCERS, DON'T THEY??? Smo v času krize vrednot. On6, ki so jo zakuhali, so se poskrili in sedaj onanirajo z lastno preteklostjo. Kaj pa jim drugega preostane? Tre-ba je ločiti med pojmoma dis-ko (klub) in klub, pa pri tem ne izključevati enega na ra-čun drugega. Kaj najstniki potrebujejo drugega kot predstave svojih mladostnih sanj, neoma-deževanih od problemov urbane realno-sti? Kasneje sicer prav spričo tega nasto-pi konflikt v mladostnikovi odraščajoči psihi - težak je odpor sprotnemu produci-ranju in sprevračanju sveta v sanjavi snop balonov, ki slejkoprej morajo počiti, najpogosteje pa prav ob stiku s trnom trde eksistenčne realnosti. Disko (klub) je eden izmed pomembnih členov v sproščanju najstnikovih nagonov in želja. Vse skupaj zadovoljuje le dejstvo, da je običajen najstnik potrošnik par ex-cellence (glej Fritha!). Spolnitev želja se običajno giblje v krogu filmske produkcije, glasbene industrije ter z obema vejama povezanimi prvimi telesnimi kontakti (ki iz imaginarnega nategovanja idolov počasi prehajajo v realnost). Disko (klub) večinoma kot edino sred-stvo zabave uporablja le glasbo s plošč, a je njegove učinke kljub temu moči iočiti na več (potrebnih) smeri. Glasba z lestvic je bila ob pomoči diskografske industrije in njenih vedno novih domislekov (npr. maxi-singli) podaljšana v podzemlje disko (klubov), novih zbirališč in otoplitvenih »pointov« večinoma najstnikov. Funkcija tovrstnih disko (klubov) nikakor ne more biti zanemarujoča in je nujna stalnica in eksistenčna postavka množice Ijudi - od tistih, ki to glasbo proizvajajo ter prodaja- jo, do tistih, ki to glasbo spravljajo do ušes najstnikov preko disko (klubov), ter, nena-zadnje, do tistih, katerim ta glasba sicer ne pomeni eksistence y denarnem smi-slu, a pravtako zapolnjuje njihove duhov-ne ter telesne potrebe (da stranskih rek-lamhih učinkov niti ne omenjamo). Korist je torej, krajše rečeno, vsestranska in proti njej, ob vseh problemih in če so usluge vsaj kolikor toliko na profesionalni ravni, nima smisla protestirati. Toliko namesto nepotrebnih opomb in neumestnih opra-vičevanj. Ljubljana je specifičen plac, ki premore množico bolj ali manj specifičnega (in tis-tega drugega - rado se imenuje za dru-gačno) Ijudstva, ne premore pa primemih prostorov, kamor bi vsa ta množica priha-jala sproščat svoje socializacijske nago-ne. Pa če se že večina mlajše populacije lahko ob koncu tedna nagnete pred disko (klubi), o čemer smo že govorili in kar je sila zveličaven ritual, ostaja večen pro-blem s tistimi drugimi, ki, kot poslediro svoje empirično poglobljene duševnosti, zahtevajo tudi zabavo na višjem, intelektu primernem nivoju. Pa ni razumevanja, ozi-roma ga vsaj največkrat ni hotelo biti. Ali so bili taisti odrinjeni nekam, kjer bi v osnovi prej pričakovali populacijo, ki se na svet odziva le še s pomočjo alkoholskih volumnov, ali pa sojim določili docela ne-kultivirane place, kjer človeka sila rado mine želja po socializaciji. Ni čudno, saj se zatika pri celo t.i. ordinarni kulturi, kateri y središču mesta ni odmerjenega več kot tri diskoteke in nekaj kavarn, v katerih se zbi-ra sila mešana klientela (izzvzeli smo gle-dališča, filharmonijo, opero in Cankarjev dom kot središča »elitne« kulture, kar ne-katerim še vedno predstavlja tisto po-membno postavko pri negiranju njihove, konec koncev, vse prej kot nepomembne vloge. Kultura je marsikaj - postmoder- nisti bi rekli, da je vse, kar ni daleč od res-nice - in negacija ene strani na račun utrditve druge je vse prej kot smiselno po-četje). V tem pomanjkanju smisla za de-mokratičnost je gotovo moč najti vsaj del-ne Vzroke, da v Ljubljani prava urbana jav-nost v bistvu ne obstoji ali drugače: posa-mezniki so na eni strani pripeti na družbe-ne institucije, na drugi strani pa so potis-njeni v zasebnost in neformalna komuni-kacija in formiranje skupin lahko poteka samo v tem okviru (več o tem v prilogi Pri-^ma: Urbana javnost, avtorja Andreja Škerlepa, Mladina, št. 4, 30. 1. 1987). Demokratizacija mora, tako kot na vseh drugih področjih, tudi na kulturnem pote-kati sprotno. Pri tem pa ovir ni treba priča-kovati samo s strani, ki brani »elitno« kul-turo - prav tako so mogoči posegi s strani tistih, ki so si sicer odmaknjeno kulturo prisvojili, početja v njenih okvirih pa mo-nopolizirali v svojo pridobitniško korist. Dialoga ne priznavajo le tisti, ki trepetajo za svoje položaje, čeprav bi jim prav de-mokratizacija lahko tudi po materialni plati navrgla še več. Pa se ustavimo še pri pojavu t. i. klubov, ki naj bi ponudili še kaj več od golega po-plesavanja y ritmu reproduciranja pulzira-joče ekstatičnosti. Več pa lahko pomeni že samo odpiranje iz krogov ego-tripaške zavrtosti, s tem pa, posredno, tudi obliko-vanje glasbenega okusa, ki ga ne omeju-jejo razne ideološko-populistične spone oziroma pomisleki. Pretirana angažira-nost utegne, tako kot pretirano veseljače-nje, škodovati. Vse zgoraj povedano pa ni nikakršna reklama, prej ravno nasprotno dokaz, da sedanja podoba ponedeljkovih večerov v diskoteki TURIST še zdaleč ni dokončna, niti bi se utegnila samozadovoljno nasla-jati nad peščico zadovoljnih. DANCE FACTORV se ne meni za predsodke, ki ponavadi izvirajo iz že zdav-naj vkoreninjenega mnenja o ničvrednosti določenih glasbenih kosov. Prav zato je odprta za kakršnekoli pripombe in se zve-seljem odziva na vsakršno pomoč, ki je, spričo nezmožnosti pokrivanja celotnega glasbenega prostora, tudi potrebna. Na tak način je mogoče stvari vdihniti prepo-trebno svežino, čeprav zadovoljiti vseh naenkrat ni mogoče drugače kot v trenut-ku množične čutne ekstaze. A to prepu-ščamo drugim institucijam. Najpomemb-nejši cilj bi moral biti y medsebojnem do-polnjevanju, kar bi imelo za posledico možnost vsakodnevnega socializiranja -tako govori idealist, ki raje doma bere knjige, kot da bi se vsakodnevno soočal z odvratno mu zdolgočaseno množico, ki idealov ne pozna. Diskoteka TURIST ima dobro lego, am-bient in muziko. So pa tudi načrti. For Your Pleasure... ANDREJ MESTNA OBLAST O KLUBU Ksenija Preželj je predsednica komiteja za družbene dejavnosti občine Ljubljana Center. Poiskali smo jo, ker je ena od odgovornih oseb, ki lahko pripomorejo k razvo-ju mladinske klubske dejavnosti, ali pa ga tudi ovirajo. Kje pa naj bo pro-stor druženja mladih tega mesta, če ne v Centru? V Ljubljani ni prostora kluba ali podobnega, ki bi bil v celoti name-njen druženju mladih. Treba bi bilo določiti, kaj pomeni to: druženje mladih. ZSMS se je še v časih, ko sem tudi jaz bila malo mlajša, intenziv-no ukvarjala s tem, da bi Ljubljana dobila tak prostor. In tak prostor je mladina do-bila na Kersnikovi 4, v Centru interesnih dejavnosti. Nikoli ni bilo točno (kljub temu, da sem tudi jaz član gradbenega odbora) decidirano povedano, katere de-javnosti bodo imele tu svoj prostor. Pro-stor je še v Kazini, v določenem delu. Po-leg tega obstaja še nekaj prostorov ZSMS, recimo povsem uradnih, birokrat-skih, kjer se izvaja tudi še nekaj drugih de-javnosti. Točnega pregleda pa nimam. Ti prostori so zdaj večinoma pisarne raznih mladinskih društev, organizacij. Ni pa kluba, ni prostora, ki bi bil name-njen druženju mladih. Ali s tem mislite na Amerikanca, ta tip druženja? < No, recimo. To druženje ki je bilo pri Amerikancu, je prišlo nekje iz Siške, preko Kersnikove, do Amerikanca. Kasneje je del mladih, ki se je organiziral v Skucu, postavil svoj kon-cept in tudi program za določen tip kluba. Kot kaže, bo to zdaj zaživelo v Kolovratu Pogovorov, kje naj bi mladi bili, je kar pre-cej. Vendar vedno ostane vprašanje: kako fmancirati zadevo, kako to obdržati, kako zagotoviti materialne pogoje. Samo skozi programe se to ne da. Zdi se mi, da je tu velik problem pro-fesionalizacija dela v ktubih. Od mla-dincev se vedno pričakuje, da bodo de-lali prostovoljno, »na horuk«, zato pa so tudi rezultati »na horuk«. Poznam Center interesnih dejavnosti, kjer je bilo takrat, ko so se stvari začele odvijati, predvidenih osem zaposlenih. Mi smo dejansko bili bolj navajeni, da imamo profesionalna vodstva v občinskih in [Tiestni konferenci ZSMS, pa mogoče še v UK. 0 tem, da bi pa zaposlili Ijudi za raz-vijanje dejavnosti, pa nismo razmišljali. ludi v CIDM je bilo osem zaposlenih bolj *a tehnično plat, ne pa za programsko iz-vedbo. Mislim, da je to resnično premalo. Ce pogledate galerijo ŠKUC, ki dosega 2elo kvalitetne rezultate in ki se vključuje * programe v celi Jugoslaviji in v tujini: iam je vodstvo praktično neprofesional- no. Ljudje so tam leta in leta, vsaj Gržini-čeva je na primer taka, ogromno vlagali. Pa praktično nimajo nič od tega. Niti de-lovna doba jim ne teče. Stimulacije ni. Mi stvari zakompliciramo že pri tem, ko ni-mamo prostorov, nimamo denarja, o tem, da bi pa razvili kvaliteto, se pravi, da bi dali take pogoje, da bi Ijudje lahko delali in raz-vijali programe, o tem pa ni govora. Alternativna kultura ima še manj možnosti uveljavljanja kot ostali. Kje vi vidite vzrok? V mestni oblasti ali... Ha, vidim, da ste tudi vi osvojili besedo mestna oblast. Ne. Glede na to, da sem že od leta 1968 deset let delovala v zvezi mladine, se pravi z druge strani, kot pa sem danes, in glede na ta leta, ko sem v mestni skupščini, lahko rečem, da to ni res. V Ljubljani je zmeraj bila dobra volja za reševanje teh vprašanj. Problem so možnosti. Ravno to, da so to hišo na Ker- snikovi dodelili mladini, je bil uspeh dolgo-letnega dela, ki pa je zdaj izpadel kot neko kislo jabolko. Kljub temu, da smo se po-trudili. Takrat se sistemsko ta dom ni dal odtujiti delovni skupnosti. Mestni izvršni svet se je predlanskim zelo zavzel, da so te pravno formalne postopke speljali. Ta volja je vedno bila. V teh letih, kar sem tukaj, se je veliko vprašanj kresalo okrog materialnih vprašanj in prostora. Mislim, da gre predvsem za neko majhno nemoč. Interesi so tako raznoliki. Poleg tega vprašanja druženja posvečamo mnogo premalo pozornosti. Ljudje se mp-ramo več družiti. Mladi, stari, vsi. Na raz-lične načine. To druženje zapiramo v svoj družinski krog, krog prijateljev, namesto da bi ga širše odpirali. Ravno zadnjič sem prišla v kavarno Union. Prav fino se mi je zdelo, ker je bila kavarna čisto polna mla-dih Ijudi, ki so se različno pogovarjali. Tudi pivo so pili. Nič slabega nisem videla v tem. Ta občina je sploh predvidena tudi za turistično druženje. Istočasno pa se lokali zapirajo, ker motijo domicilno prebival-stvo. In dejansko motijo, s hrupom. Po-znam nekaj primerov, ko so domačini res v nemogoči situaciji. Uskladiti te interese je pa tukaj težje. Pritiski so močni, ža! pa predvsem s strani tistih, ki imajo finančna sredstva. Rekli ste, da je največji problem, kako financirati to dejavnost. Naj vas kot mladinec tega mesta vprašam za na-svet: kje izbrskati ta denar? Stvari so vendarle sistemsko postavlje-ne. Menim, da je treba te stvari delno uresničevati preko samoupravnih inte-resnih skupnosti. Tukaj pa se bo moralo tudi kaj spremeniti v okviru delovanja SIS. Morali bodo prisluhniti tem stvarem. Žai je bilo v Ljubljani tako, da ni bilo sredstev, dokler se niso srednješolci močno razjezi-li, šli v Cankarjev dom in jasno postavili stvari. Potem pa se je rešitev hitro našla. To ne bi smelo postati pravilo. Verjetno pa je to tudi za nas neka izkušnja, da je treba kakšno stvar hitreje spraviti naprej. Možnost vidim tudi v nekoliko večji naslo-nitvi na združeno de.'o. Veliko večjo vlogo pa morajo igrati tudi profesionalni kadri v ZSMS. Še iz preteklosti se spomnim, kakih dvajset let nazaj je bilo tudi aktualno vpra-šanje mladinskih prostorov. Vedno sem bila na stališču, da prostor ne bi smel biti problem, če imaš pravo vsebino dela. Ni-sem pa za to, da se to dela na čisti ama-terski bazi. V mladega človeka je treba tudi kaj vložiti. Kdo je za in kdo proti bi vam pa težko rekla. Vedno stojim na stališču, da gredo stvari na svetu naprej. Tisto, kar je dobro, gre naprej, tisto kar ovira, pa odpade. MARKO PEČAUER JESENI ŽE PRIREDITVI NA KERSNIKOVI V kleti CIDM na Kersnikovi 4 potekajo obnovitvena dela, ki naj bi Ljubljani prinesla pravi mladinski klub. Kaj se trenutno dogaja s K4, pred dvema letoma zaprtim klu-bom? - Če naj verjamemoZoranu Pistotniku, vodji izvedbe programa v CIDM, ukinitev kluba ni imela kakega uradnega razloga. Na enem od sestankov MK ZSMS so se vsi prizadeti - predstavniki, MK, CIDM in ŠKUC-Foruma odločili za sporazumno zaprtje kluba, čigar (ne)delovanje je bilo tako ali tako odvisno od inšpekcijskih služb, ki bi poleg prepovedi delovanja lah-ko povzročile še. druge težave. Tudi nor-malno izvajanje programa zaradi stanja prostorov ni bilo več mogoče, materialni problemi pa so rasli. - Lansko leto so v prizadevanjih za ohranitev teh prostorov naredili korak na-prej: premaknil jih je plan za zagotavljanje sredstev za adaptacijo in nov pristop. Pistotnik: »Reševanja te problemati-ke smo se lotili sistematično, doumeli smo pravila igre in pristali nanje... Za-deve se rešujejo dolgoročno, kar je edi-no smiselno... Druga pomembna razli-ka (od prejšnjih prizadevanj) je, da je MK uspelo združiti vse zainteresirane. Gradbeni odbor je sestavljen iz pred-stavnikov, MK, UK, ŠKUC-Foruma in CIDM, njihovi interesi pa so bili posre-dovani strokovnjakom. V tem vidim ye-liko prednost predtistimi stihijskimi prizadevanji, npr. v Študentskem nase-Iju ali Šiški, kjer so Ijudje z velikim en-tuziazmom in ustvarjalnim nabojem šli vtem zadeve, ne da bi poskrbeli za real-no podlago. Zato so bite že vnaprej ogrožene...« - Uspelo jim je priti celo na listo 22 prednostnih investicij, vendar denarja še danes nimajo »v rokah«. V marcu, ko naj bi se denar prvič razporejal, so to prepre- čili intervencijski zakoni iz Beograda. Ima-jo pa zagotovila podpredsednika IS mes-ta Ljubljana, tov. Ravnikarja, da bodo ob-Ijubljenih 4-4,5 milijarde starih dinarjev letos res dobili. Za denar se bo treba boriti vsako leto znova, za vsako fazo prenove posebej. Te 4 milijarde pa danes niso več dovolj in denar je treba zagotavljati tudi \z drugih virov. Plani namreč izhajajo še iz leta '85, vsi pa vemo, kaj se je ta čas do-gajaio z dinarjem. - Pomanjkanje sredstev je tudi razlog, da obnova poteka fazno. Do letošnje jese-ni bo končana osnovna gradbena adapta-cija kleti: inštalacije, prezračevalne napra-ve... V letu '88 pride na vrsto pritličje in dokončna obnova kleti. Pistotnik: »Gre za relativno veliko de-narja, ki pa priteka v drobtinicah, zato ga moramo porabljati čim hitreje. Zara-di tega je cel proces dosti bolj zahteven in kompleksen. Nekatere stvari se spro-ti spreminjajo in prilagajajo. Ob samem delu se odkrivajo mnoge skrivnosti, saj ne obstaja nikakršna projektna doku-mentacija že obstoječih prostorov.« V jeseni si torej že lahko obetamo posa-mezne prireditve v K 4, redno obratova-nje kluba s programom pa v zadnjih me-secih drugega leta. Klub bo v končni fazi deloval kot celota, kotfunkcionalna pove-zava vseh prostorov. Njegova kapaciteta bo okoli 600 Ijudi, s tem da osrednja dvo-rana sprejme 300-400 Ijudi, ostali pa se razporedijo po drugih prostorih, ki bodo s to povezani z AUDIO in VIDEO tehniko. 0 stroških uporabe teh prostorov se v tem trenutku ne da povedati še ničesar, ker še niso znani osnovni parametri za nji-hov izračun. Tudi za kritje teh stroškov skušajo poiskati dodatne vire, ki bi razbre-menjevali uporabnike. Upravljalca stavbe, MK in UK, naj bi podpisala sporazum z mestno izobraževalno skupnostjo, s či-mer bi bili razbremenjeni vsi uporabniki prostorov na Kersnikovi 4. Na vprašanje, ali bomo dejavnosti K 4 po takšni podpori še imenovali alternativ-ne, Zoran odgovarja takole: »Dejavnost ki se bo tu odvijala, se bo lahko imenovala, kakor bo hotela. Ze sedaj, ne glede na te prostore, je nazi-vanje določene dejavnosti sporno. Rajši bi rekel tako: v teh prostorih se bodo iz-vajale vse dejavnosti, za katere mora-mo sedaj najemati prostore drugje. Ce je to, kar delamo drugje, alternativna kultura, potem se bo tudi to lahko ime-novalo alternativna kultura. Mislim, da se bo tu odprl lažje dostopen in osrednji prostor za izvajanje dejavnosti, ki je se-daj razdrobljena. Tisto, kar že sedaj spada v klub s svojim glasbenim, gleda-liškim, kabaretnim, video in drugim programom, pa se je do sedaj izvajalo na različnih lokacijah, se bo lahko pre-selilo sem.« JANA STARE MLADINSKI KULTURNI CENTER MOSTE NA CESTI Takoj ko pridete čez želez-niško progo, ki pelje na Do-lenjsko, je na Zaloški cesti številka 16 hiša, ki ima vrata oblepljena s plakati, okna pa s fotografijami. To je bil vča-sih Mladinski kulturni center Moste. Eno dobro leto je bilo tu kar živahno. Zdaj pa jih mečejo na cesto. Prostore na Zaloški 16 je MKC najel za stanovanjske skupnosti. In potem je bilo celo leto mir. Nato pa je moščanski izvršni svet ugotovil, da potrebuje tri pisarne, ki jih v občinski stavbi zaseda stanovanjska skupnost, za svoje arhive ipd. Zato se mora stanovanjska skupnost izseliti. In iz-seliti se namerava na Zaloško 16. Dokler jim stanovanjska skupnost ne najde novih prostorov, smo MKC-jevci na cesti. Am-pak MKC ni samo prostor, to so Ijudje, ki tu delujejo, in projekti, ki jih izpeljejo.(?) Formalno MKC deluje v okviru Občin-ske konference ZSMS Ljubljana Mo-ste-Polje kot komisija za kulturo. Ustano-vili so ga novembra 1985. Poleg uporabe prostora na Zaloški 16 so občasno svoje večje projekte izpeljali v Kulturnem domu Spanski borci, kjer so prostori veliko bolj primerni. Potreba po takem centru se je pokazala že pred časom, ko je skupina mladih v Mostah pripravljala razne koncerte in pri- rejala prireditve ob Tednu mladih Mošča-nov. Prišlo je tako daleč, da se je leta 1985 skupina fantov in deklet preimeno-vala v Mladinski kultumi center. Občinska konferenca jim je zagotovila prostor na Zaloški 16 in bivše skladišče raznovrstne krame in ropotije je počasi dobilo novo podobo. Potrebno je bilo veliko dela, ki so ga opravili člani MKC sami, da je soba po-stala kolikor toliko uporabna. M KC je najbolj živel v preteklem letu, ko so se prireditve na Zaloški 16 odvijale vsak teden, redno ob četrtkih in petkih, iz-jemoma pa še kak drug dan v tednu. Pro-gram so sestavljali člani MKC, bili pa so odprti tudi za pobude obiskovalcev, kadar so ti imeli ideje za posamezne projekte. Tako so se v prostoru na Zaloški 16 vrteli filmi, pa poslušala muzika vseh zvrsti, tudi jazz in etnična glasba (grška, latinsko-ameriška), odvijali so se gTasbeni in likov-ni happeningi, samostojni avtorski večeri mladih umetnikov itd. itd. V tem času se je MKC povezal z različnimi mladinskimi centri po Jugoslaviji (Zagreb, Beograd). Pripravili pa so tudi enega večjih projek-tovv KD Spanski borci.Toje bila razstava in performance skupine mladih avstrijskih umetnikov Forumstadplatza iz Gradca. Razstava je bila odprta januarja lani. V prostoru na Zaloški 16 je gledališka skupina Odprti krog uprizorila predstavo z naslovom Svit. Bilo je več ponovitev, saj si je eno predstavo ogledalo lahko le okrog dvajset gledalcev. Sicer pa so bili po začetnem šoku v jav-nosti večeri v MKC dobro obiskani. Nepo-pisna gneča je zavladala, če se je v pro- storu zbralo več kot 30 (trideset) Ijudi. Po-leti je to še nekako šlo, saj so of iskovalci lahko spremljali program s ceste skozi odprto okno, ali pa so si gasili žejo na pločniku v predprostoru. Pozimi pa so taki večeri postali nevzdržni. Kot alternativo glede prostora v zim-skem času so mladi svojo dejavnost pre-stavili v avlo KD Španski borci. Ti petkovi večeri so vključevali filme, glasbo in vi-deospote. Neverjetno veliko časa in truda je bilo potrebno, preden je vodstvo doma le dovolilo petkove večere. Za lanskoletni program je MKC dobil nekaj malega de-narja od občinske kultume skupnosti in Zveze kulturnih organizacij, zato namera-vajo letos delovati bolj na področju video dejavnosti in pripravljati razne projekte z mladimi umetniki. Ko bo, če seveda bo, za MKC na voljo kak prostpr. Stanovanjska skupnost je si-cer obljubila, da jim bo našla nov prostor v bližini. Vprašanje pa je, če bo ta prostor primeren za dejavnost MKC. Govori se o kleti starega stanovanjskega bloka. Am-pak tam bo najbrž zaradi ostalih stanoval-cev treba ob desetih utišati glasbo in oditi. In seveda bo treba prostor spet povsem obnoviti. Da ne govorimo o tem, kdaj jih bodo spet izselili od tam. Vsaka pisarna, vsak arhiv ima prednost pred mladinskim klu-bom. Bo torej zaradi pisarn zamrl Mladinski kulturni center Moste? BOGDANA REJC ZAGREB: OD ŠANKA DO ŠANKA Medtem ko se v redkih Ijub-Ijanskih neprehranjevalnih lokalih stiskajo študentje, srednješolci, delavci iz drugih republik, kulturniki različnih kalibrov, vojaki, alkoholiki in kurbe, premore Zagreb ne-šteto shajališč za najrazlič-nejše družbene skupine. Pri-čujoči »vodic« objavljamo kot zgled, kaj bi (med dru-gim) moralo imeti naselje, ki hoče biti srednjeevropsko mesto. Zagrebška shajališča so kraji, kjer se že leta zbira ista družba in kjer so vloge že davno razdeljene, menjavajo se samo no-silci vlog. Glede na starost se menjajo kraji, kamor se zahaja, ker to zahteva živ-Ijenjski stil, pridobljeni ugled in denar. Ka-fiči in ostali lokali imajo svojo strogo pro-filirano publiko. Mladina, ki želi zaznamo-vati del svojega življenja z lokalom, ki ima »pedigre«, najpogosteje zahaja na Masa-rikovo ulico, ali natančneje na vogal te uli-ce in Trga maršala Tita, v Kazalniško ka-varno, ki se ji reče Kavkaz, čeprav nima ve-likozveze ne s prvim ne z drugim pojmom. Večni študenti pravne ali kakšne sorodne fakultete tam preživljajo svoje študentske dni in premlevajo dogodke z zadnjega žura, za katerega so slučajno izvedeli v Kavkazu, kjer je najenostavneje zvedeti za naslov naslednjega žura. Poleti je pred lokalom gneča kot na nogometnem sta-dionu, pomembno pa je priti s čim prepri- čljivejšim prevoznim sredstvom. Čim dra-gocenejše je, lažjaje pot do deklet mane-kenskega videza. Ce koga iščete, pa ga ni pred Kavkazom, se boste napotili vZveče-vo na Masarikovi. Ta slaščičarna s skrom-no opremo, ki jo obiskovalci imenujejo Zvečka, je znana po prilagodljivosti gos-tov; če si ne uspejo izboriti stojišča v loka-lu, nosijo svoje kavice ven in jih namesto pri šanku konzumirajo na havbah parkira-nih avtomobilov. Tisto, kar lahko tam sli-šite, je zapisano v f ilozofskih delih o življe-nju, Ijubezni, modi, če pa vas zanimajo tra-či, je ravno to kraj, kjer nastajajo. Tukaj za-čete umetniške kariere se nadaljujejo in neredko tudi končujejo v Blatu, kot imenu-jejo gostilno Tip-top na vogalu Gundulide-ve in Masarikove. Tam se pod velikimi fo-tografijami Tina Ujeviča pogovarja o Iju-bezni in umetnosti ali pa se ne pogovarja o ničemer, omembe vrednem, kar pa je navsezadnje vseeno, saj ugled ni odvisen od modrosti. Kot lokale, kjer se pijejo najboljše (in pogosto najhitrejše) kave, je treba izbrati oštarije, kjer ni prostorov za sedenje in kjer se sestava obiskovalcev popolnoma zamenja v petnajstih minutah. Predstav-nik tega je lokal v podnožju Nebotičnika na samem začetku llice, na vrhu »špice«, kot so pred prenovo imenovali južni del Trga republike. Sama špica je odprti prostor Trga republike, ki se mu zagrebška druš-čina ne more izogniti, ker se tam kupujejo sveži časopisi, ki jih takoj tudi komentirajo in so tako vsaj v nečem prvi. Poleg se na-haja kavarna Dubrovnik, zatočišče izgub-Ijenih in arabskih študentov, ki tam nave-zujejo prve kontakte z Zagrebčankami. Če date kaj nase, ne boste hodili tja s svojim dekletom, ker bi vam v pivnici prav vsak-do zatežil. Prijetno vzdušje v bližini boste našli v prenovljeni Gradski kavani ua Trgu republike 10 in ob zvokih violine popili enega dražjih kapučinov v mestu. Če vam ni toliko do vzdušja, želite pa si dobrega kapučina, ga boste našli v Sunčanom satu v Tkalčičevi. Simpatična konobica s slabo glasbo, toda dobro postrežbo. Tkalčičeva ulica je s prenovo stavb dobila velik po-men za novopečene lastnike kafičev, ki tam iščejo svojc mesto pod soncem, ka-kršnega imajo že leta Safari v Vlaški, Pa-pagaJM Ulici Moša Pijade ali recimo Pote-puh na Opatovini, tik ob tržnici. Za obhod TkalČičeve vam je potrebno nekaj ur, če se mislite ustaviti v Zajčevem kafiču »Z«, Sunčanom satu, Babu, konobi MM, Beli a\\ Tomatu. Do špice se lahko vrnete po Kap-tolu skozi Mrkvo, ki dela samo do 22. ure, Baltazarja, Kvazarja in že omenjenega Po-tepuha kjer ima Labaš stalno/azstavo z motivi iz hrvatske zgodovine. Čez dan so tam poleg druščine iz soseščine tudi obiskovalci, ki se želijo v miru pogovoriti, za večerne izhode pa raje izberite kraj, kjer ni takšne gneče in se ne pije stoje. Tisti v poslovni naglici zahajajo v Charlie v Gajevi, da bi bili profesionalno in hitro postreženi, vendar jim to ne jamči miru zaradi kopice Ijudi, ki nenehno prihajajo in odhajajo. Če vas moti slab zrak, pojdite čez cesto. V Mednoj centrali ponudite otrokom sadno solato, vaša spremljeval-ka pa se lahko tačas oskrbi z naravnimi kozmetičnimi sredstvi v drugem delu Cen-trale. Gornji grad ponuja vzdušje nostalgičnih in romantičnih sprehodov, v lokalih, raz-metanih po ozkih uličicah, pa lahko dodobra preučite klientelo. Če ste razpo-loženi in oboroženi z dobrim videzom, ka-mor sodijo oblačila razvpitih znamk, ter zadostno količino denarja, lahko vsaj po-skušate osvojiti kakšno od zagrebških le-potic, ki se pojavljajo premosorazmerno z lepim vremenom in visokimi temperatu-rami. Za Arko, Opatička 1 5, pravijo da pri-dejo ženske dobro skozi in jih pogosto častijo, medtem ko v Palainovki sedi ug-lednejŠa klientela z znanimi priimki. Zabo-lela vas bo glava, če si boste kak lepši ve-čer skušali zapomniti, kdo vse in čigavi ot-roci so prišli tja. Malo pozornosti moramo posvetiti tudi homoseksualcem. Hrabro se sprehajajo po vseh doslej naštetih lokalih, vendar se najprijetneje počutijo v konobi Bacchus na Trgu kralja Tomislava 16. Razmišlja-nja in pogovori o seksu so tam mnogo enostavnejši, čeprav obdelujejo »speci-fičnosti«, tako da boste neredko izvedeli, kdo, kaj in kako sewukvarja z moškimi in je tudi sam moški. Če zanemarimo spolne usmeritve, pa je treba povedati, da boste zanimive sogovornike o skorajda vseh te-mah našli prav tam. BORIS VLAŠIČ p & p T.G. SKOPJE: MESTNI PROMET DOLOČA POLICIJSKO URO V Skopju ni pravega mla-dinskega kluba. Vsa dejav-nost mladine se odvija v Domu 25. maj, ker drugje ni-majo posluha za sveže ideje in pobude. Diskači so odprti le do enajstih, ker po tej urj ni več mestnih avtobusov. Če-vapčiči in pivo so poceni. V Skopju ni nobenega mladinskega kluba, UIKC (kar bi najbolj razumljivo po-slovenili kot SKUC) pa že dolgo ne kaže pravih znakov življenja. Tako se praktično vsa mladinska ustvarjalnost in tudi tisto, čemur bi lahko rekli »kulturno življenje«, vrti okoli Doma omladine 25. maj. Izbrani spored filmov in najrazličnejše razstave se dogajajo skoraj vsakodnevno, priprav-ijajo pa tudi nekaj vsakoletnih prireditev. Med njimi velja omeniti festival Mlado od-prto gledališče (MOT) in decembrski Film-ski forum, ko šest dni vrtijo celovečerne filme z določeno tematiko (npr. leto '68 ali štrajki), po predstavah pa sledijo deba-te, na katere vabijo številne goste. Imajo tudi dvorano za koncert, ki lahko sprejme do osemsto Ijudi in kjer so precej redno nastopali tudi popularnejši jugoslovanski bendi, vendar jo to sezono renovirajo. Šele sedaj, ko ga ni, pravijo, so spoznali kolikšen je bil pomen tega prostora. Dom daje tudi prostor za vaje nekaterim lokal-nim bendom. Tako so z dejavnostjo te in-štitucije v glavnem zadovoljni, vendar vsem skupinam in posameznikom seve-da ne more zagotoviti možnosti za ustvar-janje. Največji problem je, pravijo, da te vsi, od krajevne skupnosti do mladinske organizacije, če se nanje obrneš s kakšno prošnjo ali pobudo, napotijo v 25. maj. Prostor za delo gledaliških skupin, različ-ne diskusije in razstave je sicer predviden v starem poslopju Makedonskega narod-nega gledališča, katerega prenovi pa ni vi-deti konca. Še najmanj prostora in možnosti je se-veda, tako kot v Ljubljani, za mlade rock glasbenike. Najpomembnejša in praktič-no edina možnost v makedonskem glav-nem mestu je vsakoletni Makedonskirock festivals serijo izblrnih koncertov v Domu in finalom v košarkarski dvorani. Tako niti ni čudno, da sta se vjugoslovanskem pro-, storu poleg Leb i sol vsaj do neke mere uveljavili le dve makedonski skupini: ne-davno razpadli Padot na Vizantija in Mizar (ki smo jih slišali na zadnji Drugi godbi). Tuji rokerji, tudi tisti, ki na stara leta pride-jo na Balkan, v Skopje praviloma ne za-idejo. Novembra lani soso stali štirje ogromni stebri. Na vrhu vsa-jcega je bila televizija. Toda namesto yi-•deo stopov smo na ekranu zagledali Mik-haila Gorbačova, ki je imel govor. S stropa so svetili žarometi. Na eni strani sobe je preko ovešenega odra, na katerem se je vsake toliko časa prikazal svetlolasi disk jockey, mežikajoče svetila razsvetljava za božično jelko. Vzdolž enega zidu je bil bar, kjer so Ijud-je v vrsti čakali, da bi bili postreženi. Pri-družili smo se jim in dobili vsak svoj pogri-njek. No, ta je bil za disko vse prej kot ob-ičajen. Neke vrste rožnata kremna rezina, žlička črnega kaviarja na pecivu in koza-rec čokoladnega mleka. Vsa jedača je vključena v ceno vstopnice, toda pet rub-Ijev je bilo za tako skromen prigrizek vse-eno veliko denarja. Večina mladih v disku verjetno zasluži okoli sto rubljev na mesec ($ j 45), tako da mora biti to za njih precej velik izdatek. Medtem je babuška, starejša ženska, ki jo v Sovjetski zvezi lahko srečate takore-koč povsod, ko čisti ulice, opravlja vratar-ska dela in nadzoruje obiskovalce muze-jev, pospravljala mjze. Ta je bila v copa-tah, vrečasti obleki in umazanem pred-pasniku, njeni lasje so bili spleteni v figo. Hodila je od mize do mize in neprijazno spraševala, če lahko odnese krožnike. Zgovorni mtadenič, ki je bil verjetno precej okajen, nas je vprašal, če govorimo angleško in pristavil, da bi rad ugladil svo-je znanje jezika. Ko smo omenili, da smo ameriški novinarji, je izjecljal: »To je pre-več nevarno zame!« in y trenutku zapustil našo mizo. Množica njegovih vrstnikov nas je še vedno opazovala, zato smo jih začeli gledati tudi mi. Večinoma so bili mladi in oblečeni po zadnji evropski modi. Obleke so morale biti kupljene zunaj, po-tem pa za veliko denarja prodane doma. Lep uvožen pulover lahko v Sovjetski zve-zi stane toliko kot znaša mesečna plača. Opazili smo mladeniča z bicepsom in rameni, ki lahko konkurirajo Silvestru Stalloneju v Rambu, filmu, ki so ga sovjet-ska javna občila ostro kritizirala. Ta mladi Rambo je nosil trenirko, šild, na zapestjih je imel usnjene trakove, njegova majica z izrezom je razkrivala napete mišice. Rekli smo mu, da se zdi, kot da bi v disku vsi po-znali drug drugega. Nervozno je pogledo-val okoli, če ga kdo opazuje in odgovoril: »Res je, je kot v klubu. Vsi se poznamo med seboj in se zberemo skoraj vsako noč.« Nato se je hitro odprzel stran. Tudi večina drugih v prostoru je bila podobno napeta in nesproščena. Mladenič, ki dela v disku, nam je pove-dal, da vsako noč po prostoru patruljirajo vsaj štirje detektivi v civilu in preverjajo, če Ijudje pijejo ali kako drugače kršijo red. Povedal je, da disko nadzorujejo štirje raz-lični vladni komiteji, tako da mora biti vsa-ka plošča, ki jo vrtijo v disku, odobrena z vseh štirih strani. Nekateri uradniki ne ob-vladajo niti angleščine, ki je svetovni jezik rocka. Tako so nekoč vrteli pesmi, ki je imela v besedilu besedo six, ministrstvo za kulturo pa je ugotovilo, da je bila pe-sem o seksu. Preden so jo lahko začeli po-novno vrteti, so morali vložiti posebno prošnjo. Zaradi podobnih razlogov na ekranih ne vrtijo več video spotov, disk jockey pa ne povezuje in napoveduje več posameznih komadov. To je sicer nekaj časa počel, toda potem so nadzorni organi zahtevali, da jim predhodno predloži svoja besedila, j iz katerih naj bi črtali neustrezne pasuse. Spotikali so se ob vsako besedo, vse se je zavleklo tako dolgo, da je bilo takorekoč nemogoče dobiti potrjeno besedilo za vsak večer. Uprava disko kluba se je končno odločila, da bo utišala disk jocke-ya. Na ekranih v kotih plesišča smo gledali večerna poročila Vremja. Napovedovalec je prebiral vladno izjavo o Černobilski ne-sreči, toda nobeden ji ni posvečal pozor-nosti. In končno je po športnih in vremen-skem poročilu, ko je velika digitalna ura nad barom pokazala 10.00, ženski znak prek zvočnika naznanil: »Tovariši, naš ve-černi program je sed^aj zaključen. V krat-kem bomo zapirali. Želimo vam prijetno vožnjodomov« Prižgalesoselučiin moš-ki, ki so pobiral: karte, so začeli naganjati Ijudi ven. Ljudje so se odvalili ven in vpra-šali smo se, kaj bodo počeli preostali del večera, ki se je komaj dobro začel. Ko smo se pomikali proti izhodu, smo za sabo opazil' precej dobro oblečenega moškega, ki nam je očitno sledil. Niti pri-bližno se ni potrudil, da bi to prikril. Ko je videl, kako smo vstopili y avto s tujo re-gistracijo, se je pomiril. Njegova naloga je bila opravljena. Odpeljali smo se sprošče-ni in prvič v večeru nam je bilo do plesa. NANCY TRAVER,rNEWSWEEK (prev. T. T.) VARVARA STEPANOVA: BREZPREDMETNA UMETNOST Faza v razvoju svetovne umetnosti, ki je sledila kubofuturizmu, je razkrila pred-vsem brezpredmetno ustvarjanje; in sicer v svetovnem merilu - ne kot gibanje v ok-viru likovne umetnosti - tako da se je to razširilo na vse vrste umetnosti, pa tudi življenje samo. To gibanje je protest duha proti materializmu moderne dobe. Slikarji so se tega zavedli pred vsemi drugimi. Mi-mogrede bi omenila, da kljub vsem »po-grebnim žalostinkam«, s katerimi »prizna-ni kritiki« spremljajo slikarstvo, le-to v ok-viru svetovne kulture zavzema vedno po-membnejše mesto. Prva naznanjanja brezpredmetne umetnosti lahko zasledimo v letu 1913. Vse od začetkov je brezpredmetno ust-varjanje spremljala analiza in novo giba-nje do danes še ni ustvarilo sinteze. Prav v tem leži njegova pomembnost v danem trenutku - trenutku strašne razcepljeno-sti, ko je umetnost izgubila svojo tradicijo in je v imenu pridobitve nove sinteze pri-pravljena potoniti v akademizmu. Toda ni sinteza tista, ki bo odprla nove poti, am-pak analiza in inventivnost. če raziskujemo proces brezpredmet-nega ustvarjanja v slikarstvu, bomo odkrili dva vidika: prvi je spritualne narave - upi-ranje vsebini in »figurativnosti« ter borba za svobodo ustvarjanja in uveljavitev kreativnosti in inventivnosti; drugi vidik je povečanje profesionalnih zahtev slikar-stva. Ko je izgubilo svojo vsebinsko plat, je bilo brezpredmetno slikarstvo prisiljeno dvigniti nivo kvalitete svojih del, nivo, ki ga je v delih njihovih predhodnikov lahko nadomeščala vsebinska plat. Slikar je bil postavljen pred visoke - in rekla bi, znan-stvene, profesionalne - zahteve glede teksture, obvladovanja strokovne plati in tehnike slikanja. Prav zaradi teh zahtev sliko kot produkt brezpredmetnega ust-varjanja lahko postavimo na slavni pie-destal likovne kulture. Seveda po povprečen »kulturni« gleda-lec, ki počasi napreduje v svojem razume-vanju novih dosežkov, le s težavo lahko spremlja razvoj brezpredmetnega slikar-stva, kajti njegovi stvaritelji hodijo po re-volucionarni poti novih odkritij in puščajo za seboj prehodne dosežke futurizma in kubizma. Toda, če »kontinuiteti« prizna-mo vrednost aksioma, potem postane brezpredmetno ustvarjanje logična in le-gitimna posledica predhodnihfazv razvo-ju likovne umetnosti. Kljub temu pa bo isti gledalec - v primeru, da še ni zasvojen z vsebinsko razlago slike in še ni »dovolj kulturen«, da bi v umetnosti vedno in po-vsod zahteval figurativnost - s ponnočjo svojih čutov in nepokvarjene intuicije v sliki zaznal novo lepoto, lepoto eksplozije, lepoto osvoboditve slikarstva iz stoletja utrjevane poti: vsebine in upodobitve tega, kar vidimo. V brezpredmetni stvaritvi ne boste na-šli nič »znanega«, nič »razumljivega«, toda naj vas to ne moti; postanite ponosni na umetnost, poskusite razumeti, kaj je to »živeti umetnost« in ne raziskujte, je ali analizirajte, ne občudujte je le občasno, ne iščite le razvidnih vsebin ali obravnav tematik, ki vam ugajajo. Brezpredmetno ustvarjanje je še vedno samo začetek velike nove epohe, Velike Kreacije brez primera, ki ji je usojeno, da odpre vrata k skrivnostim, ki so globlje od znanosti in tehnologije. Mimogrede naj omenim, da brezpred-metna umetnost ni izdelala svojega znan-stvenega sistema in mogoče ga, za razli-ko od svojih predhodnic, tudi nikdar ne bo; v sami sebi vsebuje številne možnosti in širok prostor za vedno nove dosežke. (1919) 37. INTERNATIONALE FILMFESTSPIELE BERLIN (3) Ameriški neodvisni film je termin, ki se danes uporablja za vse vrste neholly-vvoodskega filma - od experimentalnega, avantgardnega filma šestdesetih let, do filmov, ki nastajajo v neodvisni produkciji danes, v osemdesetih. Obstaja seveda razlika med tem in onim neodvisnim fil-mom - eno od razlik je moč opaziti že na prvi pogled - danes avtorji prvenstveno snemajo celovečerne igrane filme, ki se od običajne/velike hollywoodske produk-cije razlikujejo le po višini finančnih vla-ganj (budgeta). Avtorjev, ki bi (tako kot ttsti iz šestdesetih let) ustvarjali kratke, eksperimentalne filme, kar je v večini pri-merov pomenilo tudr zelo hermetične fil-me - predvsem novih, mladih avtorjev, ki bi ustvarjali takšno produkcijo, skorajda ni več oziroma so evropskemu gledalcu neopazni - tisti, ki pa to še počnejo, pa so že veterani šestdesetih - Stan Brakhage, Michael Snow, Paul Sharits in delno tudi Kenneth Anger. Razlog, ki je najbolj opa-zen, ni pa verjetno edini, je finančne nara-ve. Kot pravi Ruby Rich, direktorica film-skega programa v New Yorku State Council on the Arts, je že nekaj let opazna stagnacija v f inanciranju avtorskih filmov. Institucije, ki te filme financirajo, razpola- gajo vsako leto z istimi ali celo manjšimi vsotami denarja, ki vedno večjemu številu avtorjev in filmov ne zadošča več. Tako, da imajo pri financiranju prednost pred-vsem igrani filmi. SALVATION - Have you said your pra- yers today? Režija: Beth B. Glasba: New Order, Cabaret Voltaire Igrajo: Stephen McHattie, Dominique Davalos, Exene Cervenka. Beth B je newyorška avtorica, ena bolj znanih avtoric pravih »indenpendent mo-vies«, kolikor je moč besedo (ne)znan v tem kontekstu in na tem mestu sploh mo-goče uporabiti. Njene prve filme, ki jih je posnela skupaj s Scottom B, to so G-Man iz leta 1978, The Offenders iz leta 1979 in The Trap Door iz leta 1981 je bilo moč videti v klubih CBGB in Maxs Kansas City. VORTEX, ki sta ga posnelr na 16 mm (njun zadnji skupni projekt) je do-živel premiero na Newyorškem filmskem festivalu, kasneje se je uspešno vrtel tudi po evropskih kinih. Kasneje je posnela ne-kaj video spotov z Joan Jet in The Domi-natrix ter se spustila v avanturo Salva-tion! z začetnim budgetom 50.000 dolar-jev. Film povezuje seks, denar, politiko in nasilje, kot tisto, za kar vsakdo misli, da Amerika sploh obstaja. Vendar pa hoče tudi dokazati, da se včasih ta krog da pre-trgati z močjo Ijudskih čustev. Film je na nek način tudi odgovor prikaza Lovver East Side v Scorsesejevem After Hours, ki je v sedanjem trenutku le prostor za pri-kaz kulture Vuppijev. Film je strukturiran v treh koncentričnih krogih neizpolnjenih Želja, Nočnih mor in Odrešitve. V centru naracije je hipokrizija religije v ameriški družbi, še posebej na televiziji, ki je religijo sprostitualizirala do konca. Lik TV evan-gelista bazira na treh resničnih osebah. Predstavlja realnost, v kateri ti je vse do-segljivo, če imaš denar, kjer je moč doseči Odrešitev samo na »cash« bazi. »Vsakih devetdeset minut naredi mladi Američan samomor. Vsakih deset minut rodi mladoletna mati otroka, ki ne bo krščen. Toda najhujše je to, da vsako mi-nuto v vsaki uri nek otrok preneha verova-ti v Vsemogočnega Boga. Kaj je ta kuga neverjetja? Kaj je kuga, ki se je naselila v našo deželo? Humanizem, humanizem, humanizem! Humanizem je pervertiral in podkupil vse, kar je naredilo to deželo ve-liko. Zaradi humanizma je bilo žrtvovano toliko naših otrok!« (iz ene od TV pridig). V prvem od vsakodnevnih Journa-lov, v katerih so novinarje in goste fes-tivala obveščali in opozarjali na vse mogoče in nemogoče stvari (poleg fil-mov seveda), je bilo izbranih več kot trideset cafejev in bistrojev, kjer se (baje) dobro zajtrkuje. BREAKFAST-TIPS Cafe Bleibtren, Bleibtrestr. 45, tel.881 47 56 Zajtrkovalni čas: 9-17 Cafe Voltaire, Stuttgarter Platz 14, tel. 324 50 28 Zajtrkovalni čas: 5-15 Gitan, Schulterstr. 63, tel. 313 40 94 Zajtrkovalni čas: 10-17 New York, Olivaer Platz, tel.883 62 58 Zajtrkovalni čas: 10-18 Relax, Uhlandstr. 120, tel. 87 91 43 Zajtrkovalni čas: 8-17 Schvvarzes Cafe, Kantrst 148, tel.313 80 38 Zajtrkovalni čas: nonstop HER NAME IS LISA Scenarij in režija: Rachid Kerdouche Igrajo: Bill Rice, Rockets Redglare, Lisa Wujnovich Obstajajo takšne in drugačne zvezde v filmski industriji. Bill Rice prav gotovo spada v kategorijo onih drugih, v Evropi poleg Johna Lurieja tudi edino znana. Ig-ralec, ki ga je od 1981. leta moč v Berlinu videti vsaj v enem filmu: Wild Style Char- lesa Ahearna, Subway Riders Amosa Poea, Doomed Love Andrevva Horna, Vortex Beth in Scott B, Decoder Musche in Sleepvvalk Sare Driver, če naštejem le nekatere. Film je komična melodrama o osebah, ki živijo v svoji lastni realnosti. Zgodba o vermontskem farmerju (Bill Rice je rojen v Vermontu). Zaradi obsesivne Ijubezni njegove matere, Lisa zapusti vermontsko farmo in odide v New York, kamor ji po materini smrti sledi tudi on. To je tisto, kar se je zgodilo prej, tisto kar lahko potem skozi retrospekcije spremljamo ves film. Osnovna zgodba - njegovo manično iska-nje Lise - je prepletena z spomini Ijudi, ki jih srečuje, Ijudi, ki so Liso na ta ali oni na-čin spoznali. V tem iskanju mu pomaga pisec/pijanec Julius Marlboro in tako lah-ko spremljamo Laurela in Hardyja osem-desetih v iskanju po Povver East Side-u, v srečevanju s čudnimi osebnostmi, ki ju bodo morda pripeljale do končnega sre-čanja z njo: Angel Dickinson; bivši foto-model, ki živi osamljena zaradi avtomo-bilske nesreče, George W. Clubfield, kritik in Dino Valentino, feminilni pevec. Ko se končno prebije skozi vse skriv-nosti, ki obkrožajo te osebnosti, ko se zdi, da bo končno razkril zaveso skrivnostne-ga, ki obkroža Lisino bivanje v New Yorku, se zgodi nekaj nepredvidljivega. Zgodba, ki se zdi zaradi številnih repeticij in retro-spekcij na začetku precej zapletena in ne-doumljiva, se nepričakovano razplete. Ko naš farmer končno pride do dna skrivnosti okoli svoje, skozi cel film iskane obsesije, Lise mora umreti, da ne bi ugotovil njene smrti. Film je bil gotovo eden vrhuncev le-tošnjega berlinskega festivala, na trenut-ke narejen v maniri pravega črnega filma, z izvrstnim stopnjevanjem napetosti in odlično uporabo repeticij, katerih številna uporaba se razjasni šele na koncu filma. D. H. Čeprav se je zadnja projekcija kon-čala okrog druge, poltretje ure, je bilo še vedno na izbiro dovolj lokalov in re-stavracij, kjer si lahko popil pivo pred spanjem ali pa se tudi zapil do jutra. BERLINALE TREFFS Dralle's, Schulterstr. 69, tel.313 50 38 Odprto: 15-3 Exil, Paul-Lincke-Ufer 44a, tel.612 70 37 Odprto: 19-4, razen ponedeljka Florian, Grolmanstr. 52, tel.313 91 84 Odprto: 18-3 Paris bar,, Kantstr. 152, tel.313 80 52 Odprto: 12-3 Torzo Mondo, Grolmanstr. 28, tel.881 52 61 Odprto: 12-4 Zvveibelfisch, Savigny Platz 7-8, tel.31 73 63 Odprto: 12-6 BERTOLUCCI V PEKINGU Bertolucci je na Kitajskem pred kratkim posnel film z naslovom Poslednji cesar. Glavno vlogo igra John Lone, ki ga je B. odkril v Ciminpvem filmu Zmajevo leto. V Šang-haju se je z njim za Cahiers du cinema pogovarjal Jean-Claude Carrišre. Kamera je pritrjena na ogromen žerjav, s kakršnimi so med kulturno revolucijo snemali tiste čudne glasbene komedije, ki so jih imenovali »revolucionarne opere«. Smo v pekinških Films studios in žerjav je prispel iz Šanghaja. Pojavijo se štirje ka-mioni, pred katerimi pelje vojaški moped. Na stranskem sedežu motorja sedi Kita-jec 2 mandžursko pričesko in v rokah drži napet mitraljez. Iz kamionov izstopijo kitajski zaporniki, ki jih priganjajo s puškinimi kopiti. So vojni ujetniki. Bili so japonski kolaboracionisti in leta 1950 jih Rusija pošlje na Kitajsko, kjer že eno leto vlada Mao. Strah jih je. Maojevski vojaki med vpitjem priganja-jo zapornike na dvorišče studia, ki je pre-delan v zaporno dvorišče. Zaporniki, oble-čeni v črno, se razvrstijo po betonskih klo-peh dvorišča in Bertolucci mi v smehu reče: »Že od jutra brezupno poskušam po-sneti kader, ki bo pripravil Ijudi do tega, da bodo rekti: končno, Bertotucci je po-stal antikomunist!« Eden od zapornikov se imenuje Pu Yi. Je nekdanji kitajski cesar. Rojen in kronan je bil v prepovedanem mestu. Ko je Kitaj-ska leta 1912 postala republika, mu je bilo šest let. Izgubil je svojo cesarsko ob-last, ohranil pa je svojo vsemogočnost znotraj prepovedanega mesta, nad vojsko evnuhov, brezpomembnimi dostojan-stveniki, stražarji in konkubinami. Po tem ko so ga leta 1924 pregnali, so ga sprejeli Japonci in ga nastanili v Chagchunu v Mandžuriji (pripadal je mandžurski dina-stiji), da bi ga izrabili v borbi proti Kitajski, a jim ni uspelo. Ob koncu druge svetovne vojne je bil ruski ujetnik. V Rusiji je ostal pet let, potem pa so ga vrnili Kitajcem. Prestrašen se je vrnil v Peking, kjer je mislil, da bo usmrčen. Rajši so ga pre-vzgojili, da bi se zavedel svojih napak. Pri-pravili so ga do tega, da je napisal knjigo. Leta 1959 se ta človek, ki je poznal vse vrste zaporov, obseden z umorom, znajde na prostosti. Po ulicah Pekinga se vozi s kolesom in telovadi. Zaposlijo ga kot vrt-narja, kasneje pa je v službi v nekem inš-titutu za zgodovino. Ponovno obišče pre-povedano mesto (to je zadnji prizor v fil-mu) in leta 1967 sredi kulturne revolucije umre za rakom. Sprašujem Bemarda Bertoluccija: - Ali ne bi moral posneti Človekove usode? B: - Ja, tako kot še nekaj drugih. Za Zin-nemanom, Leonejem in Costo-Gavrasom sem se počutil kot tat. To je knjiga, zaradi katere se je svet zaljubii v kitajski komu-nizem. Ampak Kitajci je niso marali, naj-prej zato, ker se nesrečno konča, ker ko-muniste pobijejo. In tudi zato, ker glavna oseba ni Kitajec. Glavni Kitajec, če lahko tako rečemo, je poročen z Nemko, ki ga izda. Pa še en razlog je, oziroma je bil: knji-ga je v slavo Zhou Enlaju in prikazuje mestni proletariat. Mao je gledal na te stvari drugače. Revolucionarne sile je is-kal na deželi. - Ali Zhou Enlai spet prihaja v mi-lost? B: - Ja, med kulturno revolucijo je rešil na tisoče Ijudi. Ta mali aristokrat je zaščitil celo Pu Yija ob koncu njegovega življenja. Njegova mandžurska soproga je prišla v bolnišnico s skupino rdeče garde, da bi zahtevala avtorske pravice za njegovo knjigo. Zhou Enlai je poslal drugo skupino rdeče garde, da bi Pu Yija, ki je umiral za rakom, zaščitil. Obe skupini sta se divje prerekali v njegovi sobi. -Ali je Zhou Enlai poznal bivšega ce-sarja? B: - Ne vem, če ga je poznal osebno. Bral pa je tisto, kar je cesar moral napisati v zaporu, knjigo, v kateri je kot ostali zapomiki govoril o svojem življenju. - Ali se je zares spremenil? So bile njegove izpovedi iskrene? B: Sprejeli so jih kot takšne. V tradiciji konfucijanskega idealizma, je vodja zapo-ra verjel v naravno človeško dobroto. Ver-jel je v moč prevzgoje in bodril zapornike, da bi se lažje »spremenili«, da bi postali dobri, samo tako sb bili lahko izpuščeni. V filmu sem moral zapore prikazati strožje, kot so bili v resnici, če ne bi me obdolžili prokitajskega simpatiziranja. Kar pa se tiče tega, ali je bil Pu Yi, ki ni verjel, da se Človek lahko spremeni, iskren, o tem ne moremo z gotovostjo ničesar trditi. Jaz se spreminiam. Ampak on? Bil je rojen kot sin zmaja, idealno človeško bitje, stična točka med nebom in zemljo. Ko je enkrat na leto prišel iz prepovedanega mesta, so ga učili, da njegovo telo zapolnjuje veso-Ije. Mogoče se je vse življenje trudil ohra-niti željo otroške vsemogočnosti. Kako bi vedeli? Ves film sem zgradil okoli teh de-vetih let prisiljene psihologije v zaporu, okoli tega počasnega iskanja preteklosti. Zapor v filmu je struktura, ki vsebuje vse ostalo. Ampak mogoče ta triinpetdeset-letni mož, ki izstopa iz zapora, oblečen kot vsi ostali Kitajci in s čepico na glavi, še vedno misli, da je zmajev sin? Tukaj vse naše intelektualne kategorije ostanejo brez smisla. - Na primer? B: - Pojmi kot dekadenca, romantika, psihologija prav ničesar ne pomenijo. Am-pak seveda sem moral pri postavitvi filma uporabiti svoje zahodnjaške kategorije. In se zanimati za človeka, predvsem za tega človeka tukaj. Kosili smo v.menzi studia - italijan-ska hrana. Pogovor sva nadaljevala malo kasneje v avtomobilu na poti v ho-tel. B: - Na začetku sem o Kitajski vedel vse. Zdaj ne vem več ničesar. S scenari-stom Markom Peploeom in Enzom Unga-rijem, ki je umrl medtem, ko smo pisali scenarij, smo v začetku načrtovali pet ur dolgo TV nadaljevanko. Kasneje smo se s producentom Jeremyem Thomasom od-ločili za veliko krajši film, dolg dve uri in pol se mi zdi. In zelo drag: 25 milijonov dolarjev. Zato sem moral veliko rezati in še vedno režem. - Vidim, da si utrujen, m da te priga-nja čas. B: - Ja, res je tako. Že ko smo v šoli pi-sali spise - compronimento - in so nam razdelili samo dva lista, sem vedno prosil še za dva ali tri več. Vse delam preveč ob-sežno, vedno je bilo tako in zdaj se borim proti temu. Rad bi delal kratke stvari. Omejitve v zvezi z delovnim načrtom sem zahteval sam. To je,zelo ploden konflikt s časom. - Katero je bilo tvoje najdaljše sne-manje? B: - 1900. Ampak to je bil »brezkončni« film. Nobenega razloga ni bilo, da bi za-ključili to obsežno kroniko. Tistega dne, ko sem odločil »končano je«, sem razjezil ve-liko članov ekipe. Kostumerka ves teden ni govorila z mano. Morda so moji konci zaradi tega preveč nedoločni, preveč ohlapni, ker v bistvu sploh niso konci. Večer pred tem, ob koncu snemanja v prepovedanem mestu in celo v nekaterih prepovedanih neobnovljenih delih prepo-vedanega mesta, mi je nenadomestljiva Suzanne Durremberger, ki je bila petnajst let Bunuelova script-girl in ki z Bertoluc-cijem sodeluje že od Tanga naprej, dejala: »Mislim, da je Bernardu konec zdaj uspel.« Naslednji dan sem ga prosil, naj mi pripoveduje o svoji mladosti, o svojih načrtih. B: - Bil sem aroganten mlad cineast. Spominjam se, da sem hotel celo v interv-jujih z italijanskimi novinarji odgovarjati francosko. Bil sem čisto nor na Novi val. Govoril sem, da je francoščina jezik f ilma. Zaradi tega so me seveda italijanski novi-narji sovražili. Ampak to ni bilo pomemb-no. Bili smo ekstremisti. Zdelo se nam je nevredno, da bi mislili na kakršen koli dia-log z gledalci. Delal sem filme polne ner-voze, takšne kot sem jaz sam. Zdi se mi, da me je bilo strah, da bi ponudil svojo Iju-bezen in za to ne bi bil poplačan. In potem so se moji filmi spremenili. Večkrat mi je uspelo, da sem ustvaril kontakt z gledalci in zato sem bil poplačan. - Tvoja analiza? B: - Predolga, kot vse, kar počnem. Tra-jala je petnajst let. Morda je bilo slučajno. Končala se je ravno ob povratku z mojega prvega potovanja na Kitajsko pred dvema letoma. Ampak brez dvoma mi je koristila. Pomagala mi je, da sem se odprl. Do tak-rat sem bil zaprt. Tudi moji filmi so bili po-gosto zaprti. V filmu Pajkova strateg/ja je v odnosu oče-sin brez dvoma najbolj vi-den vpliv psihoanalize. Zdaj me to moti. Kot me moti, kadar je preveč opazna v fil-mih drugih. To je razlaga življenja, ne pa življenje. - Ali ima morda pranje možganov Pu Yija, to potrpežljivo in vodeno spušča-nje v njegovo preteklost kakšno zvezo z analizo? B: - Ne moremo govoriti o psihoanalizi pri človeku, ki je tako daleč od nas. Ampak ta dolga in mila prevzgoja je na orientu tisto, kar ji je najbolj podobno. - Z istimi rezultati? B: - 0 tem ne vem ničesar. Spoštujem to skrivnost. - Ali je med skrivnostjo in filmom kak poseben odnos? B: - Film skrivnost dokončno vzpostavi. Skrivnost v življenju prenašamo, celo iščemo jo. Zdi se mi, da se ji v literaturi iz-ogibamo. V filmu pa jo, nasprotno, spet najdemo v celoti, kajti f ilm je jezik življenja na prvinski, nikoli simboličen način. Ko film postane simboličen, se mi zdi nespre-jemljiv. Film morda delamo zato, da bi po-navljali primarno sceno. Kadar govorim igraleem, ki vedno zahtevajo razlage za svoje gibe, jih pogosto pomirim z napač-nimi razlogi, rezultati pa so potem zelo dobri. Igralci se pogosto ne zavedajo pri-sotnosti kamere, ki je tudi interpret. Mis-lijo si, da so sami med sabo. Ne zavedajo se, da kamera in nekdo zadaj, igrata z nji-mi. - Ali to nagnjenje do skrivnosti upo-rabljaš v svojih režijah? B: - Ja, thrillerji me vedno navdihujejo. Kadar hoče nekdo popiti kozarec vode, ga snemam tako, kot da ga bo ubil nek skriti sovražnik. Thriller ni nič drugega kot do-bro voden voyeurizem. - Kako je bilo s prepovedanim mes-tom in njegovim dekorjem, ki ga prej nisi poznal? B: - To zanima kamero, ki je kot telo v prostoru, kot plesalec in ki se mora tukaj prilagoditi prostoru, ki je bil zashovan pred filmom in zelo daleč od nas. V studiu je vse postavljeno tako, da služi kameri. Tukaj mi je všeč ta novi odnos med pro-storom in predmetom, ki sta bila zasnova-na ločeno, v nekem drugem čaLu, na ne-kem drugem kraju. Kamera se vedno Ijubi z igralci. Zavzema položaje. Jaz temu pra-vim Kamerasutra. To sem povedal Japon-cem pa se sploh niso smejali. Kitajci pa so se smejali. Imajo smisel za humor in so zelo iskreni. »Looserji« mogoče, ne vem. Japonci se mi zdijo kot machoti, »win-ners«, medtem ko je na Kitajski nekaj zelo ženskega. Kitajska je ženska, ki je priprav-Ijena na vse vrste penetracije. In vendar so Japonci izgubili vojno. Na nekem ja-ponskem pokopališču sem iskal grob Ozuja. Neka Japonka, ki ga je našla pred mano, mi je zavpila: »Na grobuje nič!« Ko sem prišel zraven, sem na grobu videl črno kocko, na kateri je bil znak MU, ki v zenovskem jeziku pomeni »nič«. Ženska je rekla, da je na grobu Nič, jaz pa sem jo razumel, da na grobu ni nič. - Ali si uporabil video? B: - Ja, zdaj prvič. Bil sem proti, ampak Vittorio (glavni operater) je vztrajal. Strah me je bilo, da bom prikrajšan za užitek, ko med rushi odkrivaš misterij filma. Motil sem se. Video ničesar ne pokvari. Video je povsem preprost tehnični pripomoček, s katerim se da preverjati ritem in gibanje filma. Nemogoče pa je z njim oceniti igro igralcev in pravo moČ slike. Deset dni ča-kamo na rushe, ki jih razvijejo v Rimu. To je edino pravo povračilo. - AH je v filmu ameriški denar? B: - Še ne. S producentom sya se stri-njala, da bi se bilo dobro ogniti pritisku kakšne velike ameriške Company, izsilje-vanju, ki ga uprizarjajo vedno pred začetr kom snemanja, debatam brez konca v zvezi s scenarijem, igralci itd. Pripravljalna dela so trajala dve leti. Za snemanje je Je-remy (producent) našel bančna zagotovi-la. Kaj bo potem, bomo še videli. Ampak z Amerikanci se je vedno bolje pogovarja-ti potem. V zvezi s 1900 sem imel z njimi cel kup problemov. V ZDA so film ubili. Paramount, ki ga ni hotel distribuirati, ga je predvajal dva dni. Niso ga marali. Trdili so, da je v njem preveČ rdečih zastav. - In tvoj odnos do scenarija? B: - Skušam se po njem premikati kot slepec med svojim pohištvom. Vem, da je scenarij nujno potreben kot osnovna struktura, pa da lahko najdeš za film de-nar, ampak na splošno raje delam na ne-kakšnem »spominu scenarija«, kar mojim pomočnikom jemlje ves pogum. V tem fil-mu je drugače. Zelo se ga držim, tudi to je nekaj novega. Ampak vsak večer molim, da bi se kaj zgodilo. Vsa možna vrata pu-ščam odprta. Hočem biti presenečen. - Kakšne so bile tvoje reakcije na kulturno revolucijo? B: - Všeč mi je bila režija, energija, es-tetika. Nikakor pa ne vsebina. Sicer pa sem vstopil v KP Italije, da bi deloval proti ekscesom mojih maoističnih prijateljev. Nikoli nisem bil »maoist«. - Za Bunuela je bila to vsakdanja groza. O tem je govoril kar naprej. B: - Ampak kljub vsemu sem moral priti sem, da sem se zavedel strahotne more. Tukaj vsi govorijo o tem. Vsak ima sorod-nika ali prijatelja, ki je bil žrtev Kulturne re-volucije. V Evropi so vse skupaj maskirali. - Ali boš to v filmu pokazal? B: - Ne vem še. Mogoče. To je obdobje, ki ga je najtežje obravnavati, zato ker je najbolj blizu. Mogoče prizor s ceste, ko se je bilo treba pred zeleno lučjo ustaviti, in prečkati pri rdeči. - Ali si imel kakšne stike s kitajskimi cineasti? B: - Na srečo da. Strah me je bilo, da bom moral napraviti film v deželi brez fil-ma. Ampak ne. Že tri ali štiri leta se tukaj razvija mlad, živahen film. Vodji studijev v Xianu je uspelo, da je okoli sebe zbral, skupino mladih cineastov in začel produ-cirati filme. Skoraj že lahko govorimo o xianski šoli. Ampak zame bo kitajski film vedno vezan na Sanghaj. Med pekinškim in šanghajskim filmom je zelo jasna razli-ka. Na prvega močno vpliva Rusija, na drugega pa Hollywood. Zelo rad imam Šanghaj, to mesto, ki je sestavljeno iz ko-sov New Yorka, Londona, Pariza, kjer se giblje trinajst milijonov Kitajcev. Tu je bila čudovita četrt, v kateri je med kulturno re-volucijo prebivala Maova žena. Tam sem hotel posneti nekaj kadrov, a so jo poruši-li. No pa nič hudega, nekaj podobnega sem našel v Italiji v termah Saisomaggio-re. - Med vsemi nenavadnimi dogodki, ki so spremljali snemanje filma, je bilo tudi obnašanje Petra 0'Toola, ki so ga videli piti samo čaj. B: - Samo čaj in mleko, več mesecev. V vlogi Reginalda Jonstona, učitelja mlade-ga cesarja, je bil popoln. Za Kitajsko se je izredno zanimal. Hodil je celo botanizirat v hribe. Jaz sem se na žalost bolj zanimal za filmsko Kitajsko, kot pa ža tisto pravo. Če predpostavljamo, da se razlikujeta. Najin pogovor se je prav čudno končal s francoskimi aleksandrinci. Rekel je: - Aleksandrince obožujem, ne moreš si predstavljati, kako so lepi. Potem pa je še dodal, ko je že odhajai: - Povej jim, da se kot vodja komuni-stičnega zapora prav dobro počutim! MACBETH NA PRVI POGLED l_ V teh težkih časih, ko so neznane sile ukinile kulturi poslanstvo oplemenitenja človeka in jo napotile v žalostnem sprevo-du skozt mesto mimo skupščine, drame, CD-ja, mimo trnovskih obrtniških delav-nic, tja na cesto Dveh cesarjev, so študen-tje AGRFT pod mentorstvom dekana Mi-leta Koruna ujeli zadnji vlak in uprizorili dramo Williama S. Macbeth, tik preden bi jim kdo pobral še ta težko nastrgana aka-demijska sredstva. Po starem pravilu - kdor ima malo, da od tega tistemu, ki nima nič, je EG Glej posodilo svoje prostore. In glej, razen mo-goče predprenovljeni spodnji dvorani SMG, je ustrezal kamniti dvorani Gleja Macbeth kakorvitezu oklep. Kerscenog-rafije nekako ni, sem razumel sceno-grafski delež podpisanega Jonasa Žnidar-šiča (sicer režiserja) kot izbiro najustrez-nejšega igralnega prostora. Sprejeto. Dramo je poslovenil Župančič, posrbo-hrvatil pa neki Zupančič. Svašta. Zanimi-vo je, da postaja jezik Otona Župančiča čedalje zanimivejši in udarnejši, prepojen je s sokom in vonjem telovnikov in tobač-nic naših dedov, oblek naših starih tet itd. in da se je vsega drugega hudega treba bati v našem jeziku, kakor njegovih baje belokranjskih hrvatizmov in da je že skraj-ni čas, da te izraze rehabilitiramo, še po-sebej v aktualnem gledališkem jeziku. Predstavitev Akademijskega studia AGRFT sem si ogledal podkrepljen z dve-ma Macbethoma (ki sem ju videl pred kratkim). Macbeth is dill eksperimentalne lutkovne skupine LUFT je uporabljal razne zvoke lesa, ki so ponazarjali bojni trušč Macbethovega časa, pri AGRFT-jevskem Macbethu pa sta te zvoke zamenjala ka-men in jeklo. Bolj me je skrbelo, kako se bom iznebil vizije izvrstnega filma Polan-skega in neobremnjeno gledal predstavo. In res, coprnice v prvi klapi so bile blede sence grozljivih senc; preklel sem film, njegov denar in tehniko in nadrejenost nad mojim Ijubljenim teatrom. Pa vendar, kako je žilav v tisočletjih prekaljeni teater, po vseh prvih knock-dovvnih se je postav-Ijal in postavil na noge (podoben drobne-mu Mehikancu iz znamenite zgodbe J. Londona), prešel počasi v protinagad (tu sem se spomnil iskrene izjave 0. Zupan-čiča, ob branju Cankarja, ki ga sicer ni pre-tirano Ijubil, vendar ga je ta hudič po prvih stavkih že imel v krempljih svojega sloga) in teater me je pričel imeti. Namesto film-ske krvi je pričela špricati igralska energi-ja, iskre fascinantnih spopadov in težkih mečev, jeklo ob jeklo, jeklo ob kamen, dvigne se prah, na obrazu začutiš sapo ig-ralcev, nosnice se aktivirajo in ko imaš en-krat teatrsko predstavo v nosnicah, ima teatrska predstava tebe. Govor je ena-kovredno spremljal mizanscensko ener-gijo in coprnice (vešče) so v svoji zadnji sceni plezale druga na drugo, se plazile po Macbethu kakor ogromne pajkovke, ga dušile in mu bruhale usodo v obraz (mo-goče bi se lahko sklonjene pojave še bolj razigrale po prostoru in producirale svoj govor v različnejših registrih, ne samo raz-ličnih legah). Zdaj pa o igralcih, ki beroč ta sestavek že nestrpno čakajo njihova imena nalašč niso v mastnem tistku, ker potem prebe-rejo samo stavke okoli svojega imena). Kot pojava je, podoben pravemu vitezu okrogle mize, med Glejeve kamnite steb-re najbolje prirasel režiser-igralec Jonas Žnidaršič, govorno soliden, vendar je ig-ralska koncentracija plačala davek vlogi režiserja. Oči so mu skrivoma švigale sem in tja, nesproščeno telo pa je bilo ves čas pripravljeno priskočiti, pomagati in impro-vizirati, če bi bilo kje potrebno. Zelo zanimive so altemacije treh Mac-bethov (in drugih likov) med samo pred-stavo tudi kot komparacije usod. S tem je sicer onemogočen en sam igralec, ki bi morebiti odigral tri različna psihična sta-nja in se izkazal, - hkrati pa se lik Mac-betha popestri na gledališko izredno zani-miv način: po princiup več glav več ve in zna. S tem je bila Mirjam Korbarjevi ko Lady Macbeth ponujena zanimiva igral-ska naloga - identificirati se ob vsakem Macbethu v različneni odtenku svoje kr-voželjne barve, kar ji je tudi uspelo. Prvi Macbeth, Dario Varga je skakljal kakor psiček okoli svoje Lady- ampak nožice so mu bile mišičaste, prsni koš krepak in go-vor trden. Torej: kaj droban - samo da je živ. Je bil že pravi. Štafetni Macbethov meč je prevzel in ga dobro vihtel Radoš Bolčina, prepletajoč paranojo in izbruhe divjaštva. Za konec je režiser umno pri-hranil najboljšega šprinterja. Le-ta je na-jazahtevnejši part Macbethalika mikros-kopsko natančno gnal v divjem plesu, ga rušil v trenutne utrujenosti samo zato, da je bila sprožitev v nov ples intenzivnejša, se omamljal in ves čas presenečal. Skrat-ka, kadrovski selektorji naših uglednih gledaliških hiš se bodo na dražbi igralcev močno prerivali in grdo gledali med seboj, ko bo na licitacijskem odru stal Matjaž Tribušon. Lučka Počkaj se je moraia pač ogrevati za kakšno večjo vlogo, največ je pretekla po terenu, vendar je tudi ogreva-nje dovolj, da pozorno oko preceni, ali je ali ni. Lučka Počkaj je. Škoda je, da Miha Hočevar svoji vlogi otroka in vratarja ni razvil v izrazitejši karikaturi, posebej za vratarja, kjer je manjkal boljši tekst. Poza-bno vlogo (nehvaležno pač) je oblikoval prvošolec Valter Dragan (sicer pa so tudi najznaminitejši igralci v začetku nosili he-lebarde čez oder). Splošnemu vtisu pred-stave lahko očitamo prekinjanja z zanimi-vostmi, ki so (ne vedno) dogajanje pretr-gale (stvar te razjezi, kakor EPP sredi za-nimivega filma). Danes smo tega sicer že navajeni, pa tudi z glavo skozi zid niso silili vložki in nekatere zanimivosti so bile res zanimive, npr. erotični skeč z gumbi, pred-vsem pa njegovi dve poanti, spotikanje na odru, Goljat zgrabi Davida in ga dvigne vi-soko v zrak, ropotanje po lesenih-hlevskih vratih Gleja oziroma Macbethovega do-movanja in prihod skoznje, dodan tekst iz Hamleta, uničenje plakata lastne pred-stave na odru in razžaganje lastnega reži-serja, asociiranje Macbetha v predsmrtni agoniji z Al Pacinom (Scarface), ko si baše kokain v nosnici, presenečenje ne-nadnega strela iz pištole (kakorv ameriš-kih akcijsko-haha filmih, ko y dolgotrajno obdelovanje po vseh karatejskih pravilih poseže nenadni boksarski kroše z vso svojo težo). če bi imel Akademijski studio na voljo za eno drobno trščico od štafete več sred-stev, bi bilo najbrž marsikaj drugače - s stropa Gleja najbrž ne bi visele na pol umaknjene pajčevinaste mreže iz pred-stave Apokalipsa (najbolj ubogi so tisti glumači, ki še svojega prostora nimajo), obogatili bi sceno... Spominjam se (po-pripovedovanju gimnazijske razredničar-ke), da so pred leti na predavanja prof. Antona Ocvirka (katedra za primer-jalnoknjiževnost na FF) prihajali študentje medicine, kemije, fizike, elektronike, da o družboslovcih ne govorimo. Predavalnica je bila nagnetena, kakor je danes petkov popoldanski vlak za Zidani most, ki razvo-zi študente domov. Ja, včasih so študentje bolj skupaj drža-li in bolj vedeli, kaj počnejo na drugih fa-kultetah. Mnogo slabših predstav sem videl v uglednih institucijah, kakor je predstava Akademijskega studia AGRFT Macbeth, ki so jo študentje pripravljali v mnogim znani nočni izmeni šihta v Gleju. Konec koncev pa - kaj ni Macbeth kra-sen tekst? MAKAR ČUDRA ITALIJA 1987 : BORZI PRETI NEVARNOST! Le kakšna bodo borzna gibanja v fiskalnem letu 1987? Januarski borzni nesec se je uspeino začel že 16,decembra. Nihče ni verjel trenutnim božičnin izbolj&avan, čeprav so si jih na tihem vsi ieleli. Po Novei letu pa so se iluzije razbli-nile, ko je indekš "Coitit" začel padati. Vsakršne napovedi so za vsakogar zelo nehvaleino delo, Le kdo je v začetku leta 1985 slutil, oa bo prav tisto leto lzbruhnil pravi booo na borzi? In le kdo se je v zaietku leta 1986 zavedal, da bo splošm indeks še isto leto narastel za 60'/. ? In vendar je, kot vsako leto, tudi letožnji januar svoj denar ir.vestiralo kar 3 ailione lju-di, ki sedaj gledajo v zvezde in se sprašujejo, ali bodo te naklonjene biku, ki predstavlja rast, ali oedvedu ki zastopa padec. Ko bi sploh vedeli katera gibanja so borzi naklonjena in katera sovražna. Da bi o teii izvedeli kaj vet sino se obrnili na nekaj pooblaž-čenih upraviteljev borznih skladov, menjalnih agentov, bančni-kov, borznih posrednikov, vodij zastavljalnic in na todno 34 borznih izvtdencev, ki se poklicno ukvarjajo z obračanjen tuje-ga denarja - ne le v Milanu, tetaveč tudi v Riiu, Firencah in Torinu. Borzne aešetarje sno v saislu naksime "Vsak berad..." to pot raje izpustili. Poleg tega pa je tudi povse« jasno, da 50 omenjeni gospodje preveč življensko vezani na "Piazza degli Affari", saj imajo v rokah velike količine delnic in so pač teiu prinerno previdni, kar jii tudi ne gre prehudo zameriti. Bruno Bianchi, vodja finančne službe "Banca d'Italia" pravi, da bo konec junija milanski price-esning (glej priloieni slovarček) usklajen s stopnjami na ostaiih evropskih borzah. Zanj je prav price-earning (de ste imeli v šoli sanio ruSCino, ali pa isiai prirojeno averzijo do slovarčkov: to je razlika led ceno delnic in dobičkon delniških družb) odnos ned odstotko« kapitalizacije in distin dobičkoa. Čim «anjši je, tei bolj obetaven je nakup. Vendar pa so ob tem tisti, ki vlagajo svoja sredstva na italijanskih borzah v prinerjavi z delničarji v Londonu, Frankfurtu ali P^rizu oškodovani zaradi proradunskih razlik, ki nastanejo kot posledica različnega izračunavanja bilanc. Ob koncu leta 1986 se je price earning naireč znova pove-čal: kapitalizacija milanske borze je padla, iedte» ko je bil dobiiek tega leta na videz večji. Izvedenec Diego Loro iz pro-jektivnega oddelka tvrdke "Euronobiliare", ki je zelo blizu krogov zavarovalnice "Carlo de Benedetti" »eni, da nižje sploh ni (nagoče pasti in ker je borza dosegla raven iz «arca 86 in je od takrat itinilo dovolj časa za konsolidacijo delniških vred-nosti. Vzmet je napeta in se bo kaj knalu sprožila. Italijanski izvedenci pa kljub temu ne verjanejo napovediii, da se bo pono-vila situacija iz leta 1984 in raje ne govorijo o morebitnei ponovnen boomu. Le eden prikazuje 40-odstotm dvig splošnega indeksa, nedtei ko ostali nenijo, da bodo kotacije v povpredju narasle za 15-201. Dva napovedujeta padec, nihfe pa ne jeilje resno Johna Kennetha Galbraitha, ki ie dve leti obljublja kata-strofo, podobno tisti iz leta 1929. V Italiji so gibanja na borzi zajezena s preveliki« narai- čanjeii kapitala. Borza se boji predčasnih volitev,n*iesto šta-lete ped Cranjen in deflito bo sprejela 150 delniških družb. Napočil je torej skrajni čas treznega preudarka pred vsakii nakupot ali prodajo, Guiseppe tiozarella, vodja finančnega ins-tituta "San Paolo" v Torinus "Trg bo čedalje pozornejSi na donosnost podjetij in ie nestrpno pridakuje naslednjo "kaipanjo z dividendi". Silio Piccinelli, upravitelj 'cndov"Nagra della Banca Nazionale dell'Agricultura" pa dodaja: "Uni so bili do-bički previsoki in sponUdi bodo morale družbe predvsei najprej stabilizirati "dividende". Kdo si bo torej upal pridobiti zves-tobo trga? NajuspeSnejši delniški družbi sta "Generali" in "Fiat". Sledijo jima druzbe "Montedison", "Sirti Agricola*,"Burgo", "Meta* in "Coiit". Preferendni razlogi pa so tile: "Fiat" se je lani izkazal z 2000 niliardaii lir dobiika, poleg tega pa je prodaja avtoiobilov dosegla nesluteno rast. Tudi dejstvo, da je "Fiat" kupil tovarno "AHa Roaeo", je odprlo novo poglavje v zgodovini te -fir«e, ki se po desetih letih dakanja v ozadju zopet vrada v areno. Poleg tega je tu še ogronno akcij iz "li-bijskega paketa". Antonella Zaruno, upravitelj ^ondov "IMI1 ugotavlja: NZa Fiat se zdaj zanimajo vsi, celo tujci, vendar ni vzroka za preveliko razburjenje. Sedaj, ko vrednost delnic raste, dobi pakete akcij, ki so nekoč pripadale Badafiju, naj-boljši ponudnik. Podobno kot s "Fiatoi" je z zavarovalnico "Senerali". Ugo Sardinelh, ki vodi sklad "Generconit" (pri konercialni banki iste tvrdke) izjavlja: "Ne verjaieR, da bo leto 1987 dobro.za zavarovalnice, ki so imele leta 1985 180-odstotni, lani pa le U 150-odstotni profit. 2e za bene-ficiranje pokojninskih skla-dov bo potrebno kar neksj časa." Toda kako naj le podvoniio v spretnosti borzne kraljice? Tako, kot iiisli Sardinelli, razniilja še 5 izvedencev, nedtei k ko jih 23 zagovarja zavarovalniški sektor. Menijo, da je to najboljši lanskoletni borzni sektor. Ostali, kot sta npr. ban-dni ali pa ietalur§ki bodo ioeli nanjši vpliv na trg. Najiib* kejša sta rudarsko-netalur&ki in tekstilni sektor. V negotovos-ti je finandni sektor, v katere« se je poleg nočnih lir« razbo-hotilo prevet t.im. "kitajskih škatel1 - bolj ali nanj praznih. Ked glavnini izgubarji je "Dalnine", tesno ji siedi hotelska veriga "Cigahotels", ki je v lasti Age Khana in je v krizi za-radi padca dolarja in teiu prinerno nanjšega obiska aneriikih turistov. Na borzi ni poaeibno sa«o, ali je neka družba perspektivna, temveč gre v veliko vedji neri za psihološki taktor podcenjeva-nje oz. precenjevanja. Najbolj podcenjene so druibe "Sip", "Hontedison", "Coftit" in "Interbanca". Hed precenjeniai pa ne •oreno niiso "Fondaria", ki ni ted zvezdaii le zaradi dobrih bilanc, anpak tudi zaradi proslule lestvice Karia Schiabernia. Sledijo ji "BBnetton" in zavarovalnice "deBenedetti", "Latina", "Ausonia" pa tudi "Hondadori" in "Pachetti". vir: VEspresso". ZLATO v finih undah (31.1035 g) na ponedeliek, 13.4. ob B.OOh fiHT - 6.00h.London = 7.00h.Honq Kong - 14.00h.New York - 2,Q0h Hongfcong: New Vorks London: London: 433!-432.75 viesna dan prej ob koncu dan.prej dan prej SREBRO za .........32.! Utsui & Co.......................76 €C..............................136 Honeer..........................152 Tokio Electric Power.............796 180 50 31. 114 64. 278 1095 250 461 15400 38250 6770 14850 3825 26100 17900 10500 61200 26700 880 646 615 556 914 1125 857 1301 1055 490 963 2025 509 1300 914 ) 62. ) 32. 121* 140 785 102.50 lf " 100 ..... 18.70 18,20 178.50 175 0 49.40 32.10 116.50 32 116 65.20 278 1091 253 453 15000 38600 6780 i46G0 3830 25900 18100 m 27800 918 648 630 575 943 1135 860 1301 1060 499 971 2030 518 1300 917 65.20 274 1095 252 465 15100 38600 6910 14850 3825 26100 17950 10300 60550 27100 922 658 646 590 971 1140 832 1365 1085 499 1000 2055 i: ?64 60 65.40 32.40 76 121 145 792 120 142 767 Peter Lovšin: DEFINICIJA PORNOGRAFIJE Definicij pornografije je izredno vellko. Nekaj smo jih že obravnavali, nekaj jih še bomo. Nekaj je povsem neustreznih -ideološko pristranskih, neutemeljenih, zgolj moralizatorskih ...: - pornografija je tisto, kar vzbudi v opazovalcu gnus in prizadetost50 je vsaka publikacija ali predstava, ki izrazito prizadene veliko večino Ijudi51 - javno prikazovanje spolnih perver-zij, sadizma in nasilja52 - pornografija kot prezentacija zgolj perverznega, nečistega, nasilnega, vul-garnega" f - eksploatacija in dehumanizacija spolnosti, tako da so človeška bitja tre-tirana kot stvari, ženske pa še posebej kot seksualni objekti.54 Veliko definicij je, čeprav ustreznej-ših, enostranskih, enodimenzionalnih, osredotočijo se na samo en aspekt, dru-ge pa zanemarijo: - pornografija je ločevanje fizičnega izkustva spolnosti od Ijubezni55 - je različen material, ki seksualno vzburja56 - komercialna eksploatacija spol-nosti57 - njen cilj je, da zbudi pri opazovalcu erekcijo in masturbacijo58 - če ima družba visoko razvito komu-nikacijsko tehnologijo, postane porno-grafija glavna funkcionalna alternativa prostitucije.59 Kako pa so definirali pornografijo tisti, ki so se s tem vprašanjem najintenzivneje ukvarjali. Člani ameriške Komisije za ob-scenost in pornografijo so se terminu por-nografija preprosto odpovedali in ga za-menjali s terminom seksualno eksplicit-ni material« ali kar preprosto »seksualni material«. Takole utemeljujejo zakaj: »Namesto terminov, kot so pornografija, pornografsko, obsceno in erotika bomo uporabljali termin seksualno ekspliciten material oziroma seksualni material. Kot meni komisija, so ti zgornji termini izgubili svoj točen pomen in velikokrat ne pred-stavljajo nič drugega kot subjektivno neo-dobravanje določenih materialov.«60 Angleški Longfordov komite za prouče-vanje pornografije je definiciji pomografi-je posvetil več pozornosti. Vendar pa se tistemu subjektivizmu, na katerega opo-zarja ameriška Komisija, ni uspel oziroma ni hotel izogniti. To posredno priznavajo tudi sami:» ... smatramo za nujno, da pri-demo do neke bazične definicije o tem, kaj je pornografija ali vsaj, kaj mi kot sku-pina pod to besedo razumemo.« In kaj ra-zumejo pod to besedo: »Pornografija je komercialna eksploatacija spolnosti, načrtovana, da stimulira seksualno vzburjenje, s posebno referenco do ab-normalnosti in perverzij.«61 Posamezni člani Longfordovega Komiteja nam ponu-jajo še kopico variant na isto temo, ki pa jih ne bomo, v kolikor jih že nismo poprej, več naštevali. Če hočemo priti do definicij nekega po-java, se moramo najprej vprašati, kaj naj obsega ta definicija, oziroma kaj nas pri tem pojavu sploh zanima in kaj je objek-tivno najbolj pomembno vedeti. Npr. ali nam je bistveno, kaj ta pojav sploh je, ali, bolje rečeno, kako se predstvlja, ali nas zanima, kakšen je, ali kje so vzroki za nje-gov nastanek, kakšne so njegove posledi-ce itd. itd., ali pa nas zanima odgovor na celotno paleto vprašanj, kar pomeni, da želimo pojav spoznati y vsej njegovi širini. Če lahko rečemo, da sb bile prejšnje defi-nicije pornografije pomanjkljive pred-vsem zato, ker so dajale odgovor zgolj na kakšno od vprašanj, potem moramo mi poskusiti dobiti odgovore na vsa objektiv-no najbolj pomembna vprašanja, ki se na-našajo na pornografijo. Seveda se mora-mo ob tem zavedati, da definicija že sama po sebi ne more biti preširoka, da mora vsebovati samo bistvene oznake in da kot taka ne more in ni njen namen odgovarjati na vsa vprašanja, ki se v zvezi s pojavom pojavljajo. Ce začnemo pri osnovnih informacijah, se moramo najprej vprašati, kaj pornogra-fija sploh prikazuje in kje se prikazuje. Od-govor je še jasen. Pornografija prezentria človekovo spolnost62 v najrazličnejših bo-disi tiskanih alifilmskih materialih, pa tudi v živo. Ker pa je izredno veliko del, ki pri-kazujejo človekovo spolnost, pa niso pomografija, se moramo, če hočemo priti do ustreznejše definicije, spraševati na-prej. Kako je prikazana spolnost? Tudi tu o odgovoru ne gre dvomiti. Pornografijo zanima gola spolnost, ki jo prikazuje čim bolj eksplicitno. Ničesar ni prepuščenega domišljiji, vse je povedano." S pomočjo teh odgovorov smo prišli do dveh temeljnih, primarnih kriterijev, ki opredeljujeta pornografijo: 1) spolnost kot vsebina, kot glavna in edina tema pornografije in 2) način, kako se ta spolnost prikazu- je. Vendar pa niti sama spolnost niti na-čin, kako se ta spolnost prikazuje, še ne determinirata nekega prikazovanja spol-nosti kot pornografskega. Prikazovanje spolnosti lahko opredeli kot pornografsko samo družbena reakcija na to prikazova-nje. Pornografija je lahko samo tisto, kar neka družba ocenjuje za pornografijo. Lahko bi torej rekli, da je tretji kriterij, ki opredeljuje pornografijo, vloga, ki jo ima spolnost v neki družbi. V zahodni post-grški družbi so se razvili temeljni tabuji okrog in v zvezi s spolnost-jo, takrat je spolnost postala inhibirana, področje spolnosti je s tem postalo pod-ročje pornografije, meje pornografije pa družbeno definirani ekcesi oziroma devia-cije od normalnega. Te norme pa se seve-da stalno spreminjajo. (Prav to je potreb-no posebej poudariti, v tem se najočitneje kaže družbena pogojenost ocenjevanja pornografskosti.) To kar nam danes izgle-da puritansko in nedolžno, je bilo pred 100 leti pornografsko, v neki drugi družbi pa se kot pornografsko sploh ni nikoli tre-tiralo. Človeške družbe lahko razporedimo od spolno represivnih do spolno permisivnih, na inhibirane in neinhibirane. Dobili pa bomo kontinuum: represija.......Per- misivnost. Ob tem se seveda takoj posta-vi vprašanje, kakšno vlogo na razmah por-nografije ima ob konstantni stopnji spolne inhibiranosti, ki jo smatram za nujen po-goj pornografije v današnjem smislu be-sede, večja oziroma manjša spolna repre-sivnost. Na prvi pogled je videti, da večja spolna permisivnost omogoča večji raz-mah pornografije. Vendar pa je večji raz-mah pornografije posledica zgolj večje permisivnosti glede na prikazovanje spol-nosti, sama spolnost pa ostaja inhibirana. Ta navidezna seksualna permisivnost, ki naj bi se izkazovala vveliki meri prav skozi pomografijo, se nam prav zaradi te por-nografije, ki pač še vedno temelji zgolj na prikazovanju inhibirane spolnosti, razkrije samo kot posledica seksualne represije na nekem viš}em nivoju. Na nivoju, ki ust-reza visoko razviti represivni družbi, v ka-teri se danes pornografija uveljavlja. Pornografija nam skratka ni dana kot usoda (večna, naravna - fiziološka razla-ga), ni produkt indivudualne deviantnosti (moralna izprijenost, dobičkarstvo - psi-hološka razlaga), ampak je produkt druž-beno pogojene seksualne represije in in-hibirane spolnosti (norme in vrednote -sociološka razlaga). Obstaja le toliko, ko-likor se v neki sferi družbene dejavnosti odstopanja od splošno sprejemljivega op-redeli kot nesprejemljiva in nemoralna. Iz tega, kar smo doslej zapisali, bi lahko izvedli delovno definicijo, ki bi že vsebova-la vse temeljne, že prej naštete kriterije, ki opredeljujejo pornografijo. Torej: Pornografija je kot produkt družbeno pogojene seksual-ne represije in inhibirane spolnosti družben pojav, ki se prezentira tako v »živo«, kot preko različnih materialov, knjig, revij, slik, filmov, itd., ki povsem eksplicitno prikazu-jejo človekovo spolnost. Vendar pa se ob tem lahko vprašamo še naprej: zakaj, kakšen namen ima prav-zaprav to totalno eksplicitno prikazovanje gole spolnosti. Namen se zdi povsem ja-sen za prodajalca, komunikatorja porno-grafije - s prodajo, s komunikacijo te ek-splicitno prikazane spolnosti priti do čim večjega zaslužka. Prav tako se večina tis-tih, ki se znanstveno ukvarja s pornogra-fijo, strinja, da je namen pornografije z ozi-rom na recipienta, kupca, povzročiti pri njem seksualnovzburjenje. Seveda je po-tem odvisno od vsakega recipienta pose-bej, kako bo na to seksualno vzburjenje reagiral (če se bo seveda sploh vzburil): z masturbacijo, s spolnim odnosom, s po-večano željo po spolnem odnosu ali pa kakorkoli že. Kaj pa je z družbo, ki produ-cira tako prodajalca, komunikatorja por-nografije in kupca, recipienta pornografije kot pornografijo samo? Najprej se mora-mo vprašati kako deluje pojav porno-grafije; ali v funkciji ohranjanja ravnotežja v obstoječem družbenem sistemu ali pa deluje disfunkcionalno glede na ohranja-nje uravnoteženega razvoja družbe. Ko bomo v naslednjem poglavju analizirali pojav pornografije v sodobni industrijski družbi, se nam bo ta vloga pornografije jasno izpostavila: ne samo, da pomogra-fija ne deluje disfunkcionalno glede na uravnoteženost družbenega razvoja, am-pak deluje v smislu sproščanja zatiranih energij, v smislu »ventila« za sproščanje inhibirane spolnosti itd., nikakor drugače kot v funkciji ohranjanja ravnotežja v ob-stoječem družbenem sistemu. Z odgovori na zadnji sklop vprašanj, ki smo si jih zastavili, smo prišli do nasled-njih treh kriterijev, ki opredeljujejo por-nografijo. Prvi izmed njih je zaslužek, ki ga prodajanje pornografije omogoča proda-jalcu, komunikatorju, drugi je seksualno vzburjenje, ki ga konzumiranje porno-grafije povzroča pri kupcu, recipientu, tretji pa se kaže vfunkciji pornografije, da pomaga ohranjati ravnotežje v obstoje-čem družbenem sistemu. Te kriterije ime-nujem sekundarne, saj-čeprav so karak-teristični za pojav pornografije - oprede-Ijujejo tudi druge družbene pojave. Zaslu-žek omogočajo pač najrazličnejše akcije, seksualno vzburjanje povzročajo najraz-ličnejša dejanja, knjige, slike, filmi itd., ki seveda še niso nujno pornografski, prav tako pa omogočajo ohranjati ravnotežje v obstoječem družbenem sistemu najrazlč-nejši družbeni pojavi. Pornograf ijo opredeljuje torej sklop treh primarnih in treh sekundamih kriterijev, z upoštevanjem vseh šestih pa pridemo do naslednje (hipo)teze: Pornograf ija je, kot produkt družbeno pogojene seksual-ne represije in inhibirane spolnosti, družbeni pojav, ki se prezentira tako v »živo« kot preko različnih materia-lov, knjig, revij, slik, filmov itd., ki povsem eksplicitno prikazujejo človekovo spol-nost z namenom da pri reci-pientu, kupcu, povzročijo seksualno vzburjenje, da ko-munikatorju, prodajalcu omogočijo zaslužek in da v končni fazi pomagajo ohra-njati ravnotežje v obstoje-čem družbenem sistemu. V tej (hipo)tezi je seveda nekaj trditev, ki jih je potrebno še posebej obrazložiti. 0 marsičem, predvsem o tistem, kar je v zvezi z odnosom pornografija - družba, bom sicer govoril v naslednjem poglavju, ko obravnavam pojav pornografije v so-dobni industrijski družbi, nekaj trditev pa naj analiziram takoj. Za trditev, da so pornografski materiali tisti, ki povsem eksplicitno prikazujejo človekovo spolnost, bi mnogi rekli pred-vsem, da je pomanjkljiva. Po mnenju ne-katerih namreč - nekaj takih definicij sem že navedel - pornografija prikazuje pred-vsem perverzno, patološko, abnormalno v človekovi spolnosti. S tem, pa tudi sicer s samim javnim prikazovanjem zasebne spolnosti, pa je degradirana in dehumani-zirana sama spolnost. Sam sem nasprot-no mnenja, da zgornja definicija povsem zadošča. Zato, ker prvič, perverzno, pato-loško, abnormalno itd., sploh niso kakšna posebna iznajdba pornografije, ampak so lastna samemu človeku, niso nič drugega kot del njegove spolnosti. Drugič, pa bi sploh postavil pod vprašaj termine, kot so perverznost, abnormalnost, patološkost, zlasti y njihovi povezanosti s pornografijo, ko naj bi označevali npr. spolne variante, kot so homoseksualni spolni stiki, fetiši-zem, sodomija itd., itd., ki jih slika porno-grafija. Paul J. Gillette govori tako y svojih »Spolnih variantah« o neobičajnem spolnem vedenju in nenavadnih prakti-kah. Odločno zavrača trditve, češ da je ta ali ona oblika spolnega zadovoljevanja eo ipso »bolestna«, »izrojena«, »odklons-ka« ali kaj podobnega - pač glede na ev-fimizem, ki je pravkar v modi. »Spolna normalnost in nenormalnost,« pravi, »sta osebna in subjektivna pojma. Kar je za enega človeka naravno, je za drugega ne-naravno. Nekaj, kar je v določenih okoli-ščinah nenormalno, je v drugih lahko popolnoma normalno. Seveda pa to ne pomeni, da spolno vedenje sploh ne more biti patološko. Patološko je to vedenje te-daj, kadar zaradi njega trpi človekova funkcionalnost- in samo tedaj. Pri tem pa se tudi ne smemo prenagliti, da bi kakšno dejanje kar na hitro proglasili za funkcio-nalno prizadetost. Odločilni element so človekove želje, Če je na primer kak moški spolno docela usmerjen k moškemu spo-lu, bi to lahko šteli za funkcionalno priza-detost, toda če je tak moški nazorsko in moralno akceptiral homoseksualnost kot poseben življenski slog, tedaj o funkcio-nalni prizadetosti ne moremo govoriti.«64 K takšnemu pojmovanju spolne patolo-gije nasploh težijo moderne vedenjske znanosti. Zgled za to je razmeroma kon-zervativen zdravniški priročnik za zakon-ce Counselling in Marital and Sexual Problems: »Pojavi, ki jim pravimo homo-seksualnost, transvestizem, eksibicioni-zem, voyeurizem, fetišizem, krvoskrunst-vo itd., so za javnost sicer skrajno vzme-riljivi, a strokovni krogi vendar na splošno priznavajo, da noben izmed teh odklonov ni psihopatski, kolikor gre za osamljena, redka in nedramatična dejanja. Če pa se kakšna netipična oblika spolnega vedenja pri kom stalno pojavlja v isti obliki, ali je celo njegova edina oblika izražanja, tedaj gre za pishoseksualno motnjo, katero moramo temeljito zdraviti.«65 P. J. Gillette priznava, da take ugotovit-ve pomenijo korak v pravilno smer, yen-dar le korak in povrh še majhen. Najprej tole, pravi: »Če so neke nekonvencionalne oblike spolnega vedenja, za katere se trdi, da niso psihopatske, kljub temu ,skrajno vznemirljive za javnost', ali ne bi morali poklicni raziskovalci vedenja spodnesti prav tistih popularnih teorij, ki so vsaj de-loma krive te vznemirjenosti. In drugič: Kako se neko ,netipično vedenje', ki ni psihopatsko, v kolikor se izraža v ,osam-Ijenih, redkih in nedramatičnih dejanjih', sprevrže v ,psihoseksualno motnjo', kate-ro moramo temeljito zdraviti, če se stvar »stalno ponavlja v isti obliki«, ali če je sploh edina oblika izražanja? Kje so doka-zi, da je v slednjem primeru res mogoče govoriti o bolezni - razen če zadevni člo-vek s svojim stanjem ni zadovoljen. Bole-zen je namreč treba dokazati prej, preden se lotimo zdravljenja, ali preden z dekre-tom odločimo, da je zdravljenje nujno.«66 Temu malce obširnejšemu ekskurzu v seksualno patologijo se namenoma ni-sem hotel izogniti. Prepričanje, da je glav-na vsebina pornografije »popačena spol-nost«, je namreč še vedno zelo močno, posledica pa je prav gotovo zgodovinsko pogojenega inhibiranega odnosa do spol-nosti. Prav s tem ekskurzom pa sem želel relativizirati objektivni obstoj popačenosti v spolnosti nasploh, s tem pa tudi v por-nografiji sami. Samodružbena reakcija na spolnost, pa seveda še tembolj na vse ne-navadne praktike spolnega življenja, kot bi rekel J. P. Gillette, je bila tista, ki je op-reemo izogniti; upoštevati pač moramo, da se je utrjevala v dolgih stoletjih družbe-nega razvoja. Produkt te inhibirane spol-nosti pa je tudi današnja pornografija, kot tudi opredeljujem v definiciji, in to bo go-tovo še toliko časa, kolikor bo spolnost s svojimi variantami ocenjevana kot per-verzna, abnormalna, patološka, popače-na, prepovedana. V zvezi z inhibirano spolnostjo, pa seve-da v zvezi z njeno vlogo v definiciji por-nografije, se po drugi strani pojavlja še eno vprašanje. Zakaj gre? Na prvi pogled je videti, kot da pornografija predstavlja najbolj osvobojeno spolnost, saj le-to pri-kazuje popolnoma, povsem »svobodno«. Kako lahko potem govorim o inhibirani spolnosti, o neosvobojeni spolnosti, poleg vsega pa je niti ne postavljam v zvezo s t.i. »popačeno«, »perverzno« itd. spolnostjo? Stvar res ni tako preprosta: pornografija pač »svobodno« prikazuje spolnost ftotal-no eksplicitno), vendar pa je spolnost, ki jo prikazuje, še vedno inhibirana. Kajti še vedno ostaja dilema, zakaj je spolnost še vedno inhibirana. Vemo, da je spolnost postala inhibirana takrat, ko so se v družbi razvili temeljni ta-buji okrog in v zvezi s spoinostjo, vendar pa: ali se ni spolnost v sedanji visoko raz-viti industrijski družbi osvobodila teh spon in ali ni pornografija najboljši reprezentant tega? Mnenja sem, da se spolnost, zlasti kakor se kaže skozi pornografijo, ni osvo-bodila. »Osvobodila« se je kvečjemu nje-na gola fiz-ičnost, genitalnost, prav s tem pa se je samo še poglobilo nasprotje med dvema sicer enako pomembnima sfera-ma, ki opredeljujeta človekovo spolnost, njegovo spolno življenje. Nasprotje med tisto sfero, ki jo opredeljujemo kot geni-talno, fizično, jaz jo preprosto poimenu-jem gola spolnost, to je tista, ki jo izključ-no prezentira pornografija, in tisto sfero, ki šele daje človekovemu spolnemu življe-nju njegovo temeljno človeško karakteri-stiko in ki jo lahko opredelimo kot dušev-no, čustveno. Spolnost kot celota obeh dveh sfer je ostala še vedno neosvoboje-na, inhibirana.67 Seveda pa se je spolnost v sedanji viso-ko razviti industrijski družbi skomerciatizi-rala. Tisto, kar je bilo prepovedano, lahko sedaj kupiš, kupiš pa lahko seveda le golo fizičnost, golo spolnost, to pa je lahko le boren nadomestek za osvobojeno spol-nost. Ali kot pravi Peter Michelson: »Tako je kupna moč postala v kapitalističnem etosu znamenje seksualne moči. In tako se je svet seksualiziral, spolnost se je sko-mercializirala in sedaj imamo pornograf-sko podobo sveta - idealizirano, družbeno priznano metaforo prostitucije kot načina življenja.«68 Zakaj taka pornografska podoba sveta? Samo zaradi denarja, ki se mora čedalje hitreje obračati? Ali lahko predpostavimo, da so hotele moderne, industrijske, repre-sivne družbe z vzpodbujanjem sprevrže-nega, pervertiranega javnega manifesti-ranja seksualnosti omejiti tudi sam notra-nji revolucionami potencial seksualnosti? Notranji revolucionarni potencial sek-sualnosti, o katerem meni Milan Ranko-vič, »da je lahko (pa čeprav podzavestno) energetski izvor teženj za sprernembo družbenega stanja med pripadniki tistih raziedov, ki se v obstoječem stanju ne morejo celovito, človeško samopotrdi-ti«.69 Se torej pomografija v takem stanju pojavlja tudi kot instrument kanaliziranja potencialne revolucioname energije sek-sualnega nagona? še preden poskušamo razjasniti dile-me, ki se pojavljajo v zvezi s takimi vpra-šanji, si moramo predočiti predvsem po-ložaj pornografije v sodobni industrijski družbi, vlogo, ki jo ima pornografija v njej. so Pornography. The Longford Report: Prav tam, str.411. 51 Prav tam, str. 427. 52 Prav tam, str. 409. 53 Milan Komnenič: Prav tam. 54 Pornography: The Longford Report: prav tam, str.412. 55 Prav tam, str. 411. 56 The Porno Plague: prav tam, str. 48. 51 Pornography: The Longford Report: prav tam, str. 410. 58 Prav tam, str. 411. 59 Michael J. Goldstein in Harold S. Kant z John J. Hartmanom: prav tarn, str. 7. 60 Ray C. Rist prav tam, str. 14. 61 Pornography: The Longford Report: prav tam, str. 337. H Nekateri uporabljajo termin pornografije tudi v dru-gih pomenih in smislih, govorijo npr. o pornografskem ekonomskem sistemu, pornografski politiki itd., seve-da so ti termini rabljeni v izrazito simboličnem smislu. Največkrat pa se termin poronografija, še zlasti v zna-nosti, uporablja samo v zvezi s spolnostjo. izključno tako ga v tem delu uporabijam tudi sam. " Predvsem od stopnje eksplicitnosti zavisi tudi raz-likovanje med t.i. »soft-core« (mehko, lahko) in »hard-core« (trdo, težko) pornografijo. Seveda je težko po-tegniti črto ločnico med tema dvema kategorijama, vendar na splošno velja, da mehka pornografija prika-zuje moški ali ženski akt že povsem eksplicitno, ne pa tudi spolni odnos, ali kakšne druge spolne igre M P.J. Gillette: prav tam, str 17. 65 Prav tam, str. 18. *' Prav tam. 67 S tem v zvezi bi za ilustracijo navedel še razmišlja-nja Milana Rankoviča. Glej v: »Odnos prema zadovolj-stvu u europskoj civilizaciji«, Naše Teme, št. 11 (Za-greb, november 1979), str. 1943. V poglavju Porno-grafija in hriščanski moral pravi tako: »Medtem ko je bilo v fazi represije seksualnosti, ki je temeljila na re-ligiozni morali in bila tudi pravno sankcionirana, telo ločeno od duha, da se je tahko duh imaginarno po-vzdignil kot moralno edino cenjen in dostojen, se v pornografiji vrši maščevanje odrinjenega telesa, ven-dar zopet na način, ki je pogojen s poprejšnjim zoper-stavljanjem telesa in duha, ki ga je vsilila religija: telo se zadovoljuje neodvisno od duha in dostikrat v na-sprotju z duhom. Cilj je zgolj radovoljnost telesa, pri čemer ostaja duh ne samo nebistven, ampak tudi za-nemarljiv. Clovek je v pornografiji nenaravno razdvo-jen na telo in duh, vendar sedaj v korist telesa. Kakor je bila v krščanstvu afirmacija duha jalova, ker se je morala ustvariti nasprotno telesu in na njegovo ško-do, tako je v pornografiji afirmacija telesa skozi neo-brzdano in samozadostno seksualnost - prav tako ne-popolna in neustrezna, ker je ustvarjena neodvisno od duha z zavestjo, da je duh nekaj drugačnega, nekaj tu-jega seksualnosti«. 68 Peter Michelson: »The Pleasure of Comodity«, v The Pornography Centroversy: prav tam, str. 150. 69 »Dosežek seksualnega zadovoljstva,« razlaga Ran-kovič, »povzroči jasnejšo zavest tudi o potrebi za do-sego drugih zadovoljstev, za konpleksnejšim afirmira-njem človeške osebnosti.« Milan Rankovič: prav tam, str. 1946. DUŠAN MORAVEC: OČE, JAZ GREŠIM »Oče, jaz grešim!« »Otrok moj, izpovej se mi in on, ki nas gleda in ki vse vidi, ti bo oprostil.« »Zopet bo treba poslušati te dolgpčasne izpove-di,« si je mislil gospod. Ze petdeset let službuje v tem malem kraju, pa ni še slišal nič zanimivega. Pa kako se je veselil prvih izpovedi, ko je še upal, da bo slišal kaj res lepega: »No otrok moj, kaj še čakaš!« »Sram me je, ne vem kako naj za-čnem...« »Otrok moj, si nečistovala v mislih?« »Da. Oče, nečistovala sem, vendar ne samo v mislih...« »Ohoho, mogoče je pa le napočil ta tako dolgo pričakovani dan,« je pomisiil gospod in v kotičkih ust so se mu nabrale sline. »Kar začni pripovedovati, otrok moj, pred mano in bogom te nima biti česa sram. In glej, da boš povedala prav vse, da ne boš česa zamolčala. Zapomni si, on vse vidi in vse ve, zato če hočeš, da ti bo oproščeno, nikar ne pozabi na kakšno malenkost. No, otrok moj, zdaj pa le za-čni.« »Oni dan se je vse to zgodilo, ko smo spravljali seno. Hiteli smo, saj se je pri-pravljalo na dež in ravno ko smo končali, se je vlilo kot na sodni dan. Drugim je še uspelo priti v hišo, jaz pa sem ostala kar na seniku. Utrujena kot sem bila, sem se vlegla v dišeče seno, bilo mi je vroče, pa sem si odpela srajco. Telo se mi je svetilo od potu in roka je kar sama začela otipa-vati tu vlažno meso; najbolj sem se po-svečala prsim in majhne bradavičke so se začele odzivati, postale so čudovito rož-nate in velike kot konec mezinca. Po tele-su me je spreletaval srh užitka, ki ga je vzpodbujalo še nežno pikanje sena.« Gospod je začutil, kako se mu kurac dviga, začel je mencati z nogami in se pre-sedati, kot bi sedel na razgreti plošči. Na ustnicah se mu je nabralo polno sline in ni se več mogel zadržati. Komaj ga je prijel v roko, že je začutil, kako mu ie topla sluzasta sperma napolnila pest. Ce bi ga kdo v tem trenutku videl, bi si verjetno mislil, da je zagledal Marijo Devico. A gospod, služabnik božji, se je hitro umiril. Z robcem si je obrisal roke, očistil zdaj že čisto neuporaben kurac in ga spravil na varno v široke hlače. »Gospod, ali še poslušate?« »Seveda poslušam, otrok moj, le on mi je nekaj namignil. Kar pripoveduj, pa na nič ne pozabi, če hočeš dobiti odvezo in naj bo vse po resnici, saj veš, kaj pravi za-poved. Ne laži. Zdaj pa otrok, nadaljuj, moj čas je dragocen.« »Gospod, hvala vam, jaz pa sem se bala, da tega ne boste hoteli poslušat. Res dober človek ste.« »To je moja dolžnost, no pa le začni pri-povedovat« »Kot sem rekla, so mi roke drsele po te-lesu in ne vem kdaj sem potisnila krilo do kolen. Ko sem zagledala hribček med no-gami, poraščen z gostimi črnimi dlakcami, željan gnetenja in globoke topline, sem se izgubila v grešnih mislih. Prsti so poiskali vhod v toplo gnezdo, ki je bilo navlaženo s sokom mojega poželenja. Z levo roko sem začela drkati ščegetavček, ki mi je ves vlažen polzel med prsti. Drkala sem sunkovito pa zopet počasi, tako kot je sla valovila po meni, kot mi je velevala pod-zavest. S prsti desne roke sem segala glo-boko v drobovje, vase sem zabila celo pest, pa še ni bilo dovolj. Šele migitajoči prsti obeh rok v meni so nekoliko potešili slast, ki se je razvnela kot plamen.« Grešnica, ki je to pripovedovala, se ni zavedala, da je gospodu na drugi strani že drugič prišlo in da ga sedaj sploh ni več spravil nazaj, ampak ga je kar držal v roki. »Gospod zdaj pa pride še tisto najhuj-še!« »0 moj bog,« je pomislil gospod, »saj me bo pokončala.« »Ko sem tako ležala, še vsa vzburjena in z roko med nogami, sem zagledala so-sedovega slaboumnega hlapca, ki je buljil vame. V rokah je držal kurca, ampak ne takega, kot sem ga videla pri očetu zve-čer, ko se odpravlja spat. Takega je imel naš konj, ki ti tako rad naskakuje kobile. Najprej sem pomislila da drži paiico, ko pa sem nadrobneje pogledala, sem videla, da je to gromozanski kurac. Po kolenih sem se priplazila do hlapca in z obema ro-kama prijela njegovega tička, ter ga dala v usta. Moja usta so zajela samo glavico, veš ni šlo. Grizljala sem ga kot liziko, se-sala kot dudo. Hlapec pa je tulil od užitka. Začutila sem, da mu prihaja; še močneje sem zagrizla in se ga oprijela, saj ko mu je prišlo, toliko, da mi ni odtrgalo glave z ra-men. Usta sem imela polna sladko kisel-kaste tekočine. Pijača bogov. Zvalila sva se na tla, a njemu kar ni prenehal stati. Pa tudi meni še ni bilo zadosti, posebno ob pogledu na njegov veličastni strumno in pokončno stoječi kurac. Hlapca sem prevrnila na hrbet in ga zajahala. Nasadila sem se na njegov štil in začela noreti. Ču-tila sem prav gor do srca. Požirala sem ga kot gejzir. Nekaj časa sem ga še jahala, potem pa me je prijel za boke, me dvignil, pritisnil ob zid in začel nabijati z vso moč-jo. Bi!o je, saj ne znam opisati. Ob vsakem sunku mi je prišlo, nato me je vrgel na tla in skočil name. Dobesedno oral me je. In ko je še njemu prišlo, je bilo kot erupcija vulkana, zapolnil me je s svojim slaboum-nim semenom, po vsem telesu sem bila polna sperme...« Ta trenutek je gospod zopet zagledal Marijo Devico. Komajda je še dihal, puls se mu je strahotno povečal, za trenutek se je zbal, da bo umrl. »...ko je hlapec malo prišel k sebi, je vstal, se oblekel in odšel. Na ustih pa se mu je risal tisti bedasti nasmešek. Jaz sem še nekaj časa tam ležala vsa poteše-na. Potem sem tudi jaz odšla, saj je dež prenehal. Gospod zdaj pa mi naložite kazen, ki si jo zaslužim. Nobenega usmiljenja in po-milovanja ne pričakujem, vem, da sem ve-liko in grdo grešila.« Kazen, ki jo je grešnica dobila, ni bila huda, nekajkrat Zdrava Marija in nekaj-krat Očenaš. Dobila pa je še eno kazen: od takrat na-prej je morala enkrat na teden pospravlja-ti pri gospodu doma. m LENA PISLAK ANŽLOVAR -^diplomska naloga - usnje z iz- gledom skaja na poti k neo- kiču oblačila so izdelali v IUV, avtor fotografij pa je Peter Bratuša FRANK LLOYD VVRIGHT in njegov »Decorative Pro-gram« Sodobni izdelovalci pohišt-va so začeli ponovno izdelo-vati pohištvo, ki so ga obliko-vali veliki arhitekti v prvi polo-vici tega stoletja. Mednje, po-leg Le Corbusiera, Rietvelda, Mackintisha, sodi tudi Wri-ght. Tako kot Plečnik je tudi Wright pri opremi svojih ob-jektov posvečal pozornost tudi najmanjšim detajlom. Pričujoči stoli so iz obdobja od leta 1908 do 1949. Ker umetnost ne sodi samo v mu-zeje, ampak naj bo predvsem dostopna tistim, ki si je želijo, kupci po svetu na veliko ku-pujejo nove kopije starih mo-delov in si z njimi opremljajo stanovanja. Morda si bomo tudi Slovenci lahko kdaj opremljali svoja stanovanja po raznih soseskah Ž - 945 s kosi pohištva, ki so jih izdelali slovenski mojstri. Zaenkrat pa nam ne preostane druge-ga, kot da hodimo vzdihovat v muzeje, ali pa prav pohlepno čakamo, da umre kakšna sta-ra mama. Morda si lahko ku-pimo kakšen stol, ampak z enim samim stolom človek skoraj nima kaj početi. ALAIN ROBBE — GRILLET: DJINN RDEČA LUKNJA V RAZMAJ ANEM TLAKU (Odlomek iz tretjega poglav-ja) Še sam ne vem, kaj počnem tukaj. V mislih povzamem položaj: lažna študen-tka medicine me napoti v uličico, po kateri sploh nisem imel namena hoditi; pred se-boj opazim dečka, ki teče in nato pade in omedli; prenesem ga v najbližje zavetje; tam mr svojeglava in mistična deklica predava brez repa in glave o odsotnih in mrtvih. »Tam na zidu visi njegov portret če ga hočete videti,« reče moja sogovornica, ka-kor da hoče zaključiti. Kako je mogla uga-niti, da še zmeraj mislim na njenega oče-ta? Na steni, ki jo kaže z roko, med dvema oknoma, je v majhnem ebenovinastem okviru res fotografija moškega kakšnih tridesetih let v uniformi mornariškega častnika. Pod črn les je zataknjena vejica blagoslovljenega pušpana. »Je bil mornar?« »Se razume.« »Je umrl na morju?« Prepričan sem, da bo s svojim komaj opaznim zmigljajem z rameni spet odgo-vorila »se razume«. Toda njeni odgovori vedno znova razočarajo moja pričakova-nja. Tako se tokrat zadovolji s tem, da me popravi, kakor uČiteljica učenca: »Izginil na morju.« To je seveda pravilen izraz, če gre za brodolom. Vendar se takšne podrobnosti težko porajajo v glavi otroka te starosti. Nena-doma se mi zazdi, da mi recitira nekakšno lekcijo. Pod fotografijo je prizadevna roka zapisala te besede: »Marie in Jeanu, njun Ijubipapa.« Napol se obrnem k deklici: »Ime tije Marie?« »Se razume. Kako pa mi naj bo?« Medtem ko si ogledujem portret, nena-doma zaslutim past. Deklica pa že na-daljuje: »Tebi pa /e ime Simon. Tam je pismo zate.« V resnici prav ta hip opazim belo kuver-to, ki skoraj neopazno gleda izza pušpa-nove vejice. Tako niti nimam časa za raz-mislek o presenetljivih spremembah v Mariejinem obnaŠanju: kar naenkrat me tika in ve, kako mi je ime. Z dvema prstoma previdno primem pis-mo in ga potegnem iz skrivališča, ne da bi osul pušpanove liste. Ta vrsta papirja na zraku in svetlobi zelo hitro porumeni. V tej slabi razsvetljavi pa se mi zdi, da ta ni ne porumenel ne obledel. Dolgo najbrž ni mogel biti na tem mestu. Na kuverti je polno ime naslovnika: »Monsieur Simon Lecoeur, imenovan Bo-ris«; torej ne le moje pravo ime, temveč tudi vzdevek, ki sem ga dobil v organiza-ciji, v kateri delam Šeie nekaj ur. Se bolj čudno pa je, da je pisava v vseh podrob-nostih (isto črnilo, isto pero, ista roka) po- polnoma enaka pisavi, s katero je napisa-no posvetilo na fotografiji mornarja... V tem trenutku deklica za menoj na ves glas zakriči: »Vreduje, Jean, lahko se zbu-Čiš! Našel je sporočilo!« Sunkovito se obrnem in vidim neza-vestnega dečka, kako se v hipu dvigne in sede na rob žimnice, da mu noge zabin-gljajo v zraku, ob svojo vzradoščeno sest-ro. Oba v zboru ploskata in drhtita od ve-selja na kovinski postelji, ki jo skoraj celo minuto pretresa njun smeh. Počutim se čisto zmešanega. Nato se Marie zresni, in deček kmalu stori isto. Pomislim, da to deklico, od nje~ ga precej mlajšo, vendar tudi bolj bistro, v vsem uboga. Tedaj me deklica počasti 2 naslednjo izjavo: »Zdaj si ti najin očka. Jaz sem Marie Le~ coeur. In tojeJean Lecoeur.« Skoči na noge in se mi globoko prikloni, kakor da hoče izraziti svojo privrženost. Nato steče k vratom na hodnik in tam ver-jetno pritisne na električno stikalo (ki je na zunanji strani), zakaj sobo preplavi zelo močna svetloba, kakordvorano po koncu deianja. Stevilne starinske stenske svetilke v obliki ptic so v resnici zdaj precej dobro vidne; le, če niso prižgane, jih človek lahko spregleda. Marie se vsa poskočna in ži~ vahna vrne k posteiji in sede tesno k svo-jemu bratu. čisto potihoma si nekaj šepe-tata na uho. Nato me znova pogledata. Zdaj sta vi-deti pozorna in pridna. Videti hočeta, kaj se bo zgodilo naprej. Onadva sta v gleda-lišču, jaz pa na odru, kjer jgram neznano igro, ki jo je zame napisal kak tujec... Ali pa mogoče tujka? Odprem kuverto, ki ni zalepljena. V njej je list papirja, preganjen na štiri dele; skrbno ga razgrnem. Pisava je še zmeraj ista: brez dvoma pisava levičarja ali, na-tančneje, levičarke. Srce mi kar poskoči, ko zagledam podpis... Zdaj mi tudi postane bolj jasen vzrok moje nagonske nezaupljivosti do teh na-zaj nagnjenih črk pod črno uokvirjenim portretom: v Franciji zelo malo Ijudi piše z levo roko, zlasti v generaciji tega mornar-ja. Pismo, se razume, ni Ijubezensko pis-mo. Toda že sarno nekaj besed, še pose-bej od človeka, ki smo ga izgubili za zme-raj, je kar veliko. Zato ognjevito kakor igralec v komediji pred svojim mladim ob-činstvom naglas preberem ta tekst: »Vlak iz A msterdamaje bil napačna sled. Njen ciljje bil odvrniti sume. Tvoje resnično poslanstvo se začenja tukaj. Zdaj, ko ste se seznanili, te bosta otroka peljala tja, kamor morate skupaj oditi. Srečno.« Podpisano je z »Jean«, se pravi Djinn; pomota je izključena. Ni mi pa jasen smi-sel stavka o sumu. Kakšen sum vendar? Spet preganem papir in ga dam nazaj v kuverto. Marie na kratko zaploska. Z majhno zamudo in brez navdušenja stori Jean isto. »Lačen sem.« reče. »Človeka utrudi, čeje mrtev.« Otroka tedaj stopita k meni in me uka-zovalna primeta vsak za eno roko. V skla-du z navodili se jima prepustim. Nato vsi trije odidemo iz sobe in iz hiše kakor dru-žina, ki gre na sprehod. Stopnišče in hodnik v pritličju, kot tudi v prvem nadstropju, so zdaj slepeče os-vetljeni z močnimi žarnicami. (Kdo neki jih je prižgal?) Marie vprašam, zakaj ob od-hodu ne ugasne luči in zapre vrat na ulico. Njen odgovor ni nič bolj presenetljiv kot sicer situacija sama: »Nitreba,« reče, »Jeanne in Joseph sta doma.« »Kdo pa sta Jeanne in Joseph?« »Ja, Joseph je Joseph, Jeanne je pa Jeanne...« »...se razume,« dokončam njen stavek sam. S hitrimi koraki ali kdajpakdaj poskako-vaje po eni nogi po neenakomernem tlaku me za roko pelje proti aveniji. Jean, na-sprotno, se pusti vleči. Po nekaj minutah spet ponovi: »Zelo sem lačen.« »Časje, da večerja,« reče Marie. »Mora-mo mu datijesti. Če ne, bo spet umrl, zdaj pa nimamo časa, da bi se šli te igrice.« Po teh besedah plane v kratek, visok in nekoliko vznemirljiv smeh. Gotovo je blazna kot večina preveč parnetnih otrok. Vprašam se, koliko je v resnici stara. Sicer je majhna in drobna, toda morda ima vseeno več kot osem let. »Marie, koliko si stara?« »Ni olikano spraševati gospa, koliko so stare, veš.« »Tudi pri tej starosti ne?« »Se razume. Ni starosti, pri kateri bi člo-vek moral postati olikan.« Ta aforizem je povedala z resnim in učenim glasom, brez najmanjšega blažil-nega nasmeha. Ali se zaveda absurdnosti svojega govorjenja ali ne? Zavila je levo na avenijo, midva z Jeanom pa za njo. Njeni koraki, odločni kot njen značaj sam, niti malo ne spodbujajo k vprašanjem. Nenadoma pa se ustavi, dvigne k meni svoje stroge oČi in vpraša: [ »Znaš lagati?« \ » Včasih že, če je treba.« ! »Jaz lažem ze/o dobro, tudi če ni treba. ) Če človek laže /z potrebe, ni toliko vredno, j se razume. Preživim lahko en cel dan, ne da \ bi povedala karkoli resničnega. Lani sem v šoli dobila celo nagrado za laganje.« »Lažeš,« rečem. Toda moja pripomba je ne zmoti niti za hip. Vsa zanosna z mirno samozavestjo nadaljuje: »Prilogiki delamo letos vaje iz drugosto-penjskihlaži. Učimo se tudi prvostopenjske laži z dvema neznankama. Včasih lažemo večglasno. to je zelo razburljivo. V višjih razredih se učijo drugostopenjske laži z dvema neznankama in tretjestopenjske laži. To mora biti precej težko. Komaj ča-kam, da pridem v naslednji razred.« Nato pravtako nenadoma odide naprej. Deček sploh ne odpre ust. Vprašam: »Kam pa gremo?« »V restavracijo.« »Imamo dovolj časa?« »Se razume. Sicerpa, ne veš več, kajje pisalo v pismu?« »Da me boš peljala tja. kamor moram iti.« »No, in če tepeljem v restavracijo, potem moraš v restavracijo.« Na te besede ni ugovora. Pridemo pred kavarno in pivnico. Deklica samozavest-no in s presenetljivo silo odrine zastekle-na vrata. Jean in jaz vstopiva za njo. Takoj prepoznam kavarno, v kateri sem srečal štlidentko medicine v rdeči jopi... Še vedno je tu, za isto mizo sredi prazne kavarne. Ko nas zagleda, vstane. Prepri-čan sem, da nas je čakala. Približa se, po-migne Marie in ji potihoma reče: »Je vse v redu?« »Je,« reče Marie glasno in odločno. Ta-koj nato pa doda: »Se razume.« Lažna študentka odide, ne da bi mi na-klonila vsaj pogled. Sedemo za eno od pravokotnih miz v zadnji konec prostora. Otroka sta brez pravega razloga izbrala tisto, ki je najmanj osvetljena. Ždi se, da se izogibata preostri svetlobi. Vsekakor pa je Marie tista, ki odloča. »Jaz bi pizzo,« reče Jean. »Ne,« ga zavrne sestra, »saj veš, da piz-ze nalašč polnijo z bakterijami in virusi.« Glej no, si rečem, zdaj se profilaksa širi že med mladimi. Ali pa sta tadva nemara zrasla v ameriški družini? Ko se natakar približa, naroči Marie za vsakega croque-monsieur ter dve limonadi »in pivo za gos-poda. kije Rus.« Kakor hitro se mož, ki je kar naprej nem, oddalji, mi deklica pokaže grozno spako. »Zakaj si rekla, da sem Rus? SajRusi ne pijejo večpiva kot Francozi aliNemciali...« »Ti si Rus, ker tije ime Boris. Pivo pa pi-ješ tako kot vsi ostali, Boris Lecoeurovič!« Nato spremeni način in temo, se nagne k mojemu ušesu in mi zaupno pnšepne: »Si videl natakarjevo glavo? To je tisti s fotografije v mornarski uniformi, v mrtvaš-kem okviru.« »Mar je res mrtev?« »Se razume. Izginil na morju. Njegova prikazen se vrača streč v to kavarno, kjerje nekoč delal. Zato nikoli ne govori.« »Aha,« rečem, »že razumem.« Mož v belem suknjiču se nenadoma s pijačo prikaže pred nami. Njegova podob-nostz momarjem ni prav nič očitna. Marie mu zelo svetovljansko reče: r»Najlepša hvala. Jutripride mama in po-ravna.« Prevedel MARKO CRNKOVIČ Djinn je doslej zadnji roman dokaj znanega modernistaAlaina Robbe-Grilleta; izšelje pri za-ložbi Minuit leta 1981. Z gotovostjo lahko trdi-mo, daje starinoviromanopisec - ne da bi se za-vedal - napisal zelo značilen postmodernističen roman, zgrajen po principih palimpsestnega pre-sevanja teksta, cikličnega vračanja, citiranja (sa-mega sebe), inpoln očitnih simulakrov, zrcaljenj, ironičnosti in zabave. Slovenski prevod, prva knjiga nove zbirke Gibraltar Založbe Obzor/a. v kateri bodo izhajali sodobni evropski romani, izide v začetku prihodnjega leta. M.C. DZULI SVIGA Rdeča IZloba'. »Res je sicer, da je beseda mogočno orožje, da je s ploho besed mogoče us-pešno zanikati tako resnico kot zdravo pamet___Ampak ta vera v besedo me je zanesla tako daleč, da nisem uvidela enostavne resnice, kako ima vsaka palica dva konca. Bolj umetelno in večplastno ko pišem, bolj se izobražuje tudi razredni sovražnik in močnejša postaja tudi njego-va beseda. Prišla sem torej do epohalne-ga sklepa, da je besedo kot občevalno sredstvo treba ukiniti, seveda z izjemo po-veljevalnih ukazov. Pisati pa je treba samo še dekrete. Z besedo ni nič, vsak jo lahko obrača, kot se mu poljubi. Zapomni-te si, dekleta moja: pendrek je močnejši in predvsem trši od vsake besede.« Navedeni citat je iz uvoda nove knjige Knjižnice revolucionarne teorije, z naslo-vom Rdeča zloba, avtorja Džuli Švige, alias Jaše Zlobca. Knjtga, posvečena Rdeči Štefki, komu pa drugemu, je izbor iz več kakor 150 člankov, objavljenih in neobjavljenih y štirih letnikih tednika Mla-dina. Beseda je res mogočno orožje, če povzamemo za Džuli, saj bi bilo sicer ne-razumljivo, da celo v Mladini 5 tekstov, te neumorne razkrinjevalke razrednih sov-ražnikov, ni moglo ugledati bleščečega dne. Nič ni popolnega, celo borki za ust-varjalno samocenzuro, ki je po njenih be-sedah nedvomno vrhunski donesek so-cialistične zgodovinske epohe, se je lahko primerilč, da je v zanosu neusmiljenega revolucionarnega duha, podcenila nevar-nega sovraga. Z vsakim orožjem je po-trebno znati rokovati, še toliko bolj z bese-do, saj imajo besede magično moč, so ta-korekoč v oblasti hudiča. S hudičem pa se ne gre šaliti! Ne uročijo ga ne takšni ne drugačni križi in težave. Vrnimo se med platnice. Knjiga, ki je pravzaprav pravi priročnik, vsebuje sez-nam blizu 500 oseb, ki so tako ali drugače navedeni v tekstih. Tako lahko kaj hitro ugotovimo, kaj si Džuli Šviga misli o nas, če smo seveda navedeni v seznamu, ali doslednje, kaj so ti avtorji globokoumne-ga in zgodovinskega izrekli. Tako rekoč priročnik kakor nalašč za re-volucionamo obdobje, v katerem ne gre zapravljati dragocenega akcijskega časa za malomeščansko posedanje in razmiš-Ijanje, ki ga zahteva branje literature. In DRAGAN RADULOVIČ: PROSTITUCIJA V JUGOSLAVIJI Dragan Radulovič Prostitucija u iugoslaviji To knjigo smo že dolgo čakali, kakor že dolgo čakamo še marsikatero! Avtor, predstavljen v prejšnji številki Tribune, v kateri je objavljen intervju z njim, v nekem drugem intervjuju simpatično izjavlja: »Na podiplomskem študiju sem se začel uk-varjati s kriminologijo in takrat sem opazil, da se znanost o kriminalu v glavnem uk-varja z moškimi. Okrog 1987/79 so bile pri nas zelo popularne feministke, kar je v meni zbudilo interes, da sem začel najprej brati feministično literaturo. Bil sem pre-cej presenečen nad resnostjo, s katero je feministična literatura napisana.« (Mla-dost, 2.-15.2.1987, ši.34.) Z malo zlobe bi lahko rekli, da smo prijetno presenečeni nad resnostjo, s katero je, po pričujoči knjigo sodeč, avtor to literaturo bral. V knjigi nas namreč med drugim razve-seli z odkritosrčno ugotovitvijo, da so družbene znanosti doslej ženskem name-njale zelo malo pozornost, da so »v glav-nem proučevale družbo kot moško tvor-bo, sprejemajoč mitološke in zdravora-zumske razlage podrejenosti žensk« (str. 66). To velja tudi za sociologijo deviacij, med katere šteje avtor prostitucijo. še več, »nekateri konservativni teoretiki so, uvidevajoč subverzivno silo ženskega gi-banja, lansirali tezo o vplivu osvobajanja žensk na rast deviacij med ženskami (po-sebrto kriminala)« (str. 67). ProuČevanje deviacij je napogosteje omejevalo svojo pozornost na deviantnega, »defektnega« posameznika, namesto da bi ga zanimala družbena struktura. Prav v tej točki tudi pričujoča knjiga ne prinaša vsega, kar bi si lahko želeli; vendar ji tega nikakor ne štejemo v zlo, saj zapol-njuje neko drugo vrzel. Prinaša namreč obdelavo empiričnega gradiva o pojavnih oblikah prostitucije, kritično obravnavo različnih teoretskih pristopov k proučeva-nju prostitucije ter analizo družbene kon-trole nad prostitucijo, ki jo spet spremlja empirično gradivo. V prvem delu knjige, v poglavju Pojem prostitucije, začrta avtor osnovne koordinate, v katerih se giblje njegova analiza. Prostitucija je po njego-vem komercialna dejavnost, vezana na blagovno proizvodnjo ter patriarhalne ob-like družinske in družbene organizacije. Tako kot za druge komercialne dejavno-sti, veljajo tudi zanjo ekonomske zakoni-tosti. Blago, kj tu kroži, je seksualnost s svojo uporabno in menjalno vrednostjo, pri čemer je prostitucija seveda samo ena od oblik trgovanja s seksualnostjo. V 19. in tudi še v 20. st. je bila izpostavljena ost-ri represivni politiki, zaradi česar se je po avtorjevem mnenju vključila v svet orga-niziranega kriminala in ilegalne ekpnomi-je. Nedvomno prostitucijo na vseh nivojih obvladujejo moški, jo organizirajo in vodi-jo in so njeni potrošniki. Zenske so najem-niška delovna sila, ki (tako avtor) opravlja težko fizično delo, kar je eden glavnih raz-logov za kratko delovno dobo (maksimal-no 15-20 let). Cinična ugotovitev? Že mogoče, toda utemeljena na samih dej-stvih. In če smo na začetku omenili avtor-jevo ugotovitev, da se družbene znanosti, vljučno s sociologijo deviacij, niso ustrez-no ukvarjale z ženskami, je treba zdaj reči, da se v tem primeru, kot na več mestih v knjigi pripominja tudi avtor, premalo uk-varjajo z moškimi: zlasti z moškimi-stran-kami, potrošniki torej. Prostitucija je na-robna plast monogamije in ne more biti naključje, da so (tudi) tu delovna sila žen-ske in da s svojimi uslugami zadovoljujejo potrebe moških, s sredstvi, ki jih na ta na-čin služijo, pa ne preživljajo samo samih sebe, ampak v večini primerov tudi moške (od zvodnikov do zakonskih mož oziroma celih družin, kot navaja avtor). V patriar-halni delitvi dela, kakor si jo je prilagodil kapitalizem, večina del, ki jih opravljajo ženske, ustreza funkcijam, ki jim tradicio-nalno pripadajo v družini. »Obravnavana v tem kontekstu predstavlja prostitucija samo prenos ene od funkcij na širšo druž-beno raven (...)« (str. 192). Toda motili bi se, če bi mislili, da ta pre-nos pomeni tudi prestop iz sfere privatne-ga v sfero javnega, kar zaposlitev izven doma sicer pomeni za žensko in kar običajno velja za eno od bistvenih pridobi-tev boja za emancipacijo žensk. Naj bo prostitucija v kapitalizmu (in socializmu) še tako množičen pojav, naj bo še tako razširjena »komercialna dejavnost«, slej ko prej ostaja stvar zasebnega in osebna zadeva in s svofim meiritm položajem med (javno) ekonomijo in zasebnostjo razkriva medsebojno pogojerrost obeh. Nič čudnega, da je bil za Simone de Beau-voir položaj prostitutk paradigma položa-ja žensk sploh. In nič čudnega, da so do-slej najpomembnejši prispevek k analizi prostitucije dale prostitutke, ki so bile pri-pravljene prelomiti zaroto molka in dvig-niti diskretno tančico nad skrbno skrivano zasebnostjo svojih moških klientov. Če povemo s Kate Millet (Prostitution Pa-pers, cit. po Raduloviču): »Najhujše v pro-stituciji ni, da se zavežeš prodajati spol-nost, ampak da prodajaš svojo človeš-kost. To je najhuje, to, da prodajaš dosto-janstvo. Ne toliko v postelji, kot v spreje-manju dogovora - postaneš kupljena ose-ba ... Posebno odvratno v prostituiranju je, da je spolnost sama na sebi nekaj umazanega in da je moški v njej bolj uživa zato, ker to počne z nekom, ki je nižji od njega. To vključuje prezir, vrsto omalova-ževanja, posebno zmagoslavje nad dru-gim človeškim bitjem.« Če smo na začetku zapisali, da smo knjigo Dragana Raduloviča že dolgo ča-kali, zapišimo zdaj še, kakšno knjigo si ob branju te najbolj zaželimo: knjigo priče-vanj delovne sile, ki opravlja to »komer-cialno dejavnost« v razmerah socializma, knjigo, ki bi prinesla še vse drugačno »empirično« gradivo in bi odgrnila zaveso nad zasebnostjo »socialističnega« po-trošnika kupljive seksualnosti. Kajti ne gre nam, kot se je zapisalo nekomu v prej-šnji številki Tribune, za osvobajanje pro-stitucije, temveč za osvobajanje prosti-tutk. Prvi in nujni korak k temu je dekrimi-nalizacija prostitucije, ki jo na več mestih v knjigi zahteva tudi avtor. Drugi, morda še najnujnejši korak, pa je samoorganizi-ranje prostitutk za izboljšanje delovnih pogojev in življenjskih razmer, kakršnega pozna Zahoda Evropa. Prostitutkam na-mreč ni potrebna »naša« ali čigarkoli po-moč, kot se je v prejšnji Tribuni zapisalo nekomu drugemu. Potrebna jim je kvečje-mu profesionalna zavest v duhu interna-cionalizma. Zato: PROSTITUTKE VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! MATEJA ČOP SLOVENSKA SAVNA Slovenska dramatika 2 »PrizoriŠče je eno - savna kot savna, ki je razčlenjena, je prostor za potenje s klopmi v nadstropjih, s pečjo z vrčem in kamni; je prostor s prhami; prostor za po-čitek in prostor s svežim zrakom, mogoče tudi trim kabinet v nevidnem ozadju... Rekviziti so za ta prostor običajni... Še celo brezove metlice na začetku v tem so-parnem prostoru niso nič posebnega.« Tako se začne slovenska pasijonska igra iz leta 1987, ki kljub svojemu izrecno poudarjenemu zvrstnem podnaslovu na prvi pogled nima ravno veliko skupnega s svojimi predhodnicami. Šeligova pasijon-ska igra se dogaja v savni, rekreacijskem centru, ki hoče postati nekakšna rekrea-cijska Golgota, v kateri »krvavi pot« za-menja predimenzionirano znojenje, križ na Kalvariji pa rekreacijske naprave kot mučila, ki si jih udeleženi v svojem mazo-hističnem zanosu izberejo sami. Hitra menjava prizorov, ki bi jo lahko primerjali z menjavo filmskih kadrov, sicer lahko spominja na premikajočo se spokorniško pridigo v živih slikah in govorjeni besedi, ki pa grešnikov ne more in nima več name-na pretresti in jih pripraviti k spreobrnje-nju. Šeligova igra ne more doseči zvrsti pasijonske igre kot gledališkega pred-stavljanja Kristusovega trpljenja, ker na-merno ne operira več z glavnim adutom te zvrsti, se pravi Kristusom, božjim si-nom, ki je prišel na zemljo in bil pripravljen trpeti za zem,eljsko Ijudstvo. V Slovenski savni je onemogočena tudi metonimična zamenjava božjega sina s slovenskim na-rodom, ki nase sprejema Kristusovo tr-pljenje, s tem postaja vzvišen v trpljenju in mu je priznan tudi poseben status. Ta po-staja pri Šeligu ena nejasno nakazanih problematik, ki pa je obravnavana z izra- zito avtorsko ironično-parodično držo: »Ozvezdje smo, ki spi. V naravni lepoti kot trnuljčica obdani od vršacev, ki se bleščijo kot simbol našega ponosa. Ko sonce vstaja izza njihovih grebenov, vstaja iz na-ših src... Majhni in stisnjeni med nasilne velikane bomo branili sveto misel duhov-nega občestva vsega človeštva. In ta majhnost, ta neomadeževanost z nasi-Ijem do drugih - naša zgodovina je čista kot solza - nas je izbrala in poklicala, da pokažemo človeštvu pot do najsvetlejše zvezde rimske ceste!« Tako kot je ukinjen poseben status na-roda kot občestva je ukinjen tudi poseben status junakov. Od pasijonskega trpljenja, vstajenja in poveličanja je ostalo samo še trpljenje, ki pa spet ni psihično vzvišeno, ampak banalno,. odurno, vedno na isti neprestopni meji med masažo in kaznijo. Junaki se mu predajajo, kar velja za teles-no in duševno koristno, poskušajo fizično trpeti, a se morajo največkrat zadovoljiti kar s simuliranjem bolečin. Z izgubo po-trebe po avtonomnosti je ukinjena tudi možnost zavedanja o lastnem trpljenju. Svet savne je svet priznavanja družbe-nih norm, v katerem se - podobno kot v Smoletovi Veseloigri v temnem - vsak odmik označuje kot eksces, toda v Šeligo-vi Savni ni več prostora za pripovedoval-čevo eleganco in nonšalantnost, posa-mezne slike se odvijajo v veristično-uma-zanem svetu, ki ga občasno presekata in znova poudarjata poetičnost in ironija pesniške dikcije. Hrepenenje obstaja samo še kot kratek preblisk junakov na eksistenčnem dnu, degradiranega arheo-loga, ki končno izgubi tudi službo nabav-nega in manipulanta ter anglistke, ki po-stane nekvalificirana frizerka. Dokončno parodirano pa se lahko opredmeti tudi v obliki neznanega letečega predmeta. Ob izgubi hrepenenja ostane seveda še zmeraj človekov fizis, skrb za njegovo vzdrževanje in zadovoljevanje. No, tej se junaki obilno posvečajo, čeprav spet ne ravno načrtno in s pretiranim uspehom. Ko se zrak v savni noče dovolj segreti, ne omogoča pravega trpljenja in z njim seve-da očiščenja, se njjhova skrb za telo z lah-koto spremeni v histerijo. Če že ne morejo sami trpeti in se v trpljenju očistiti, posku-šajo v histeriji križati vsaj kurjača Muta, ki je v svoji vlogi bebca edini kandidat za na križ, saj je v svoji prostovoljni izločitvi iz občestva vsaj delno avtonomen, izven tega sveta. Toda Muto noče postati križa-ni, ki bi odrešil tiste, ki so ga križali. Raje ugodi njihovi želji po bolečini kot nasladi in samopozabljenju in se nad njih spravi z bičem. Pasijonska igra je končana, pa tudi če ni bilo poti na Golgoto. Konec je nejasno na-kazan, namerno nagajiv, nekoliko sarka-stičen, še vedno odprt. Tisti, ki si to želijo, Kristusa lahko še naprej čakajo, Šeligo jih pri tem ne bo oviral. TOMAŽ TOPORIŠIČ ONE BEAUTIFUL EVENING LAST MAY