Leto LXm_ *& 87 V Ljubljani, sreda 16. aprila I930 Ona Dfn L- Izhaja vsak dan popofcure, izvzemSi nedelje in praznike. — kiseraii do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek »Slovenski Naj od« veJia letno ▼ Jugoslaviji Dim 144.—, 2a inozem&tvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Nase telefonske številke so: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 davek posebej. MADŽARSKI IZVOZ PREKO REKE Ustanovitev italijansko-madžarske parobrodne dražbe - Odhod grofa Bethlena iz Rima Budimpešta, 16. aprila. Listi poročajo, da sta grof Bethlen in Mussolvni na svojem sestanku v Rimu razpravljala med drugim tudi o reški luki Soglasno sta ugotovila, da je reška luka edin izhod Madžarske na morje in da bi se moral ves madžarski prekomorski izvoz usmeriti preko Reke. Italija je pripravljena priznati Madžarski izredne ugodnosti. V zvezi s tem se je razpravljalo tudi o ustanovitvi italijansko-madžarske parobrodne družbe, ki bi imela nekak monopol za madžarski izvoz. Ker pa gre najkrajša pot iz Madžarske na Reko preko Jugoslavije, sta grof Bethlen in Mussolini razpravljala tudi o tem, kako stališče bo zavzela v tem vprašanju Jugoslavija. Mussolini j.e izrazil upanje, da Jugoslavija ne bo delala nikakih težkoč ter da bo omogočila Madžarski tranzit na. Reko. Rim, 16. aprila. AA. Grof Bethlen je poslal, ko je odpotoval iz Italije, predsedniku italijanske vlade zahvalno brzojavko, v kateri pravi, da tolmači občutke vsega madžarskega naroda in njegovo globoko občudovanje Mussolinija. Premogovna kriza še ni rešena Preuranjene vesti o obnovi dela v rudnikih — Pogajanja so na mrtvi točki — železnica vztraja na znižanju premogovnih cen Beograd, 16. aprila. Pogajanja med radarskimi podjetji ki prometnim ministrstvom glede sklenitve nove dobavne pogodbe za državne železnice še niso zaključena, marveč se še nadaljujejo. Zaradi tega so vse vesti o obnovi dela v rudnikih zaenkrat še preuranjene. Kakor znano, zahteva država zni- žanje dobavnih cen. čemur pa se rudarski podjetniki protivijo. Na tej točki so pogajanja zastala. Danes opoldne so se delegati rudarskih podjetij ponovno sestali v prometnem ministrstvu z zastopniki državnih železnic ter izročili svoj odgovor na zadnjo ponudbo državnih železnic. Do sporazuma zaenkrat še ni prišlo in bodo pogajanja, kakor se nam zatrjuje, trajala verjetno še več dni. V interesu brezposelnih rudarjev, ki žive s svojimi rodbinami v največji bedi, bi bilo vsekakor želeti, da se zadeva čimprej uredi ali Pa gleda na to, da se delo v rudnikfti obrwi ne glede na tok pogajanj. Angleški državni proračun Nesoglasje med lordsko in poslansko zbornico zaradi odprave smrtne kazni v vojski London, 16. aprila. Proračun za leto 1030/31 se zaključno« s presežkom 2,236.000 funtov §teriin«gov, v katerih so upoštevani vsi določeni zvišani dohodki. Proračuna ni dohodki amašaio 789.445 funtov šterlingov, toda tki pa 787.900 funtov šteriingov. Dohodki iz dohodninskega davka se cen 30 na ogromno vsoto 260,000.000 iniMJonov funtov, dočim bodo dodatni davki na dohodlke preko 2000 funtov prinesli 64.5, davki na dedščroe pa 83 rnflijonov funtov. London, 16. aprila. AA. Lordska zbornica je s 45 glasovi proti 12 odobrila izpre-mimevaferi predlog k vojnemu proračunu, ki je vseboval določbo o odpravi smrtne kazni v primeru strahopetstva pred sovražnikom ki desertacije. Ta izprenirndevaini predlog }e preddožil Vikorrrt Fifczalan. Izrekel se je zanj tudi maršal Plumer, ki je izjavil, da ga kot starejši častnik anmade podpira iz vsega srca. Pkrmer je nadalje naglasu1, da mora biti smrtna kazen v armadi ohranjena, ker je potrebna za ohranitev discipline v aktivnem službovanju. Uspeh ali pa neuspeh voja-kih operacij je odvisen v velikem delu od morale čet. Zato je odorava smrtoc kazni neumestna Ma r-sal Allenbv je isto tako podpiral izprerrrinje-vakri predioc in dejal, da hi odprava smrtne kazni ustvarila pri mladih vojakih mnenje, da se sedaj smatrajo pregresTki za ij težke kakor prej. V imenu vlade je izjavil taj&nk za letalstvo lord Thomson, da vlada *ne more iz-prememti svoje odločitve v tc/m vprašanju. Sedanji vojak je veliko bolj civiliziran in občutljiv, kakor pa so bili vojaki v prejš-niih časih. Lordska izibomica. ne sme ignorirati mnenga spodnje zbornice, ki se je izrekla za odpravo smrtne ka^ni v navedenih primerih. Če bo lordska zbornica vrnila zakon spodnji zsborrrici, je lahko gotova, da ji bo zakon neizpremenjen, zapet predložen. Zakon je bil sprejet v vseh črtanjih m ho vrnjen spodnji zfoornioi, da se izrazi o izpremembi, predlagani po lordski zbormci. Lordska zbornica bi se imela snoči odgoditi, morala pa se bo ponovno sestati jutri v četrtek, da bo lahko sprejela nazaj zakonski načrt, ki ga bo vrnila spodnja zbornica. London. 16. aprila. Kakor poročajo, je izbruhnil pri levem krilu delavske stranke nenavadno oster odpor proti proračunskim predlogom zakjadnega ministra Snovvdena. Voditelj nezadovoljnežev, ki zahtevajo večje podpore za brezposelne, je protestiral energično proti vladni finančni politiki in napovedal, da bodo njegovi tovariši v proračunski debati še bolj energično izrazili svoja mnenja. London, 16. aprila. AA. Tekom včerajšnje parlamentarne razprave je Churchill ostro kritiziral proračun. Pobijanje brezposelnosti v Angliji Ustanovitev posebne banke za reorganizacijo in finansiranje industrije London, 16. aprila. AA. Na včerajšnji •eji »po65nje zbornice je minister za brez-pooemost Triom as sporočil, da je bila s pomočjo najbolj vplivnih bančnih in finančnih zavodov v Angliji ustanovljena banka, katere akcije bodo po 1000 funtov. Predsednik nove banke bo guverner Angleške banke Montague Norman. V upravnem svetu bodo najuplivnejši finančniki in inZeppelin« dosegel francosko obalo ter nadaljeval pot ob obali. Ves čas pa se je moral boriti z hudimi viharji. Zato se je zelo zakasnil in je šele dane« ob 10. prispel na cilj svojega tokratnega poleta v Sevillo. Razen 40 mož posadke je na krovu Se 10 potnikov in nekaj gostov. Vpadi bolgarskih komitov v Dobrudžo Sofija, 16. aprila. AA. Bolgarska agencija javlja: Vesti rumunskega izvora, da so komite prešli bolgarsko-rumunsko mejo ter napadli nekega turškega trgovca ter več drugih potnikov in jih oropali, nakar da so se vrnili zopet čez mejo v Bolgarijo, ne odgovarjajo resnici, ker v rumunskih poročilih omenjenega dne ni nihče prekoračil meje na označenem kraju. V noči, ▼ kateri naj bi se izvršil prehod, so bolgarske obmejne straže sicer slišale neko pu-škarjenje na ruimmski strani niso pa nato niti odgovorile. Kar se tiče trditve lista »Universul«, da so se našli na dotičnem mestu naboji z utisnjenim imenom tovarne municije Provadjija, bolgarske oblasti niglašajo, da v tem kraju ni obstojala nikoli nobena tovarna municije. Davki na konzntn v Italiji Rim, 16. aprila. AA, Predsednik vlade je pustil razdeliti med poslance zakonski načrt, s katerim se izipreminja v zakon dekret z dne 20. marca 1930, ki je ukinil razne komunalne davščine ter jih nadomestil z davščinami na konsumne predmete. Zakonski načrt pojasnjuje obsežno poročilo o pomenu te reforme, ki hoče odstraniti dosedanje anahrojiistične io egoistične občinske finance ter jih nadomestiti z dajatvami cd konzumnih predmetov, kar bo po mnenju vlade koristilo prebivalstvu in dobrodošlo poljedelskim in industrijskim proizvodom. Silna neurja v Italiji Rim, 16. aprila. Iz mnogih krajev Italije poročajo o neurjih in toči. Posebno hude nevihte so divjale snoči v Rimu, Piacenzi, Milanu, Vidmu, Napolju in na Siciliji. V Napolju je porušilo tudi del pristanišča. Strela je udarila tudi v neko vojašnico in ubila enega vojaka. V Pacianu je strela ubila nekega kmeta, ki je iskal zavetja pred nevihto pod drevesom. Nova francoska vojna ladja Parit, 16. aprila. AA. >Havasc javlja iz Saint Nazaira, da je bila tam spuščena v morje nova 40.000 tonska ladja za promet z južno Ameriko. Odmev obsodbe Pangalosa Nezadovoljstvo med oficirji — Opozicijski listi objavljajo pisma oficirjev, ki obsojajo obsodbo Pangalosa — Debata v grškem senatu Atene, 16. aprila. Zaradi obsodbe bivšega diktatorja Pangalosa na dve leti zapora in izgubo generalskega čina je nastalo veliko ogorčenje v oficirskih krosih. Predsednik vlade Vcnizelos ie bil obveščen, da obstoia velike nezadovoljstvo zlasti med oficirji posadke v Drami. Od tam ie prejel tudi brzoiavko poslanca Zervosa. ki se clasi: »Čeprav spovtuiefmo skl:p sodišča, ki se tiče bivšesa diktatorja, poz. varno Parlament, naj ne dovoli, da bi se spričo narodnih svečanosti degradiral general PanKakus. organizator voiske na Ebri.« Kake ukrepe bo podvzela vlada, se se sedaj ne more napovedovati. Kakor znano. ie vlada demantirala vest: o nezadovoljstvu med oficirji. Atene. 16. aprila. A A. V zvezi s pismi nekih oficirjev v taka i'nji h opozicij sk'h listah zaradi obsodbe generala Pangalosa od posebne senatne komisije se ie vršila v grškem senatu debata, v kateri je predsednik omenjene komisije senator Kacines obsodil zadržanje nekih vojaških krogov in nastop poslanca Zervosa, ki je protestiral proti postopku komisije in imenoval generala Parugjaloisa nacionalnega delavca. Kacines je navedel škodo. k: jo je vlada generala Panga!r>sa povzročila Orviii v političnem in finančnem pogledu ter ie predlagal, nai senat zahteva od pred^dnika parlamenta, da naj parlament obsodi postopanje poslanca Zervosa ter se solidarizira s senatom. Nato ie min. ster vojske Sofu'is izjavil, da ie stopil, čim ic do/ml za nezadovoljstvo nekih vojaških krosov zaradi obsodbe generala Pangalosa, v stike s poveljnikom četrte armade cenera-lom Otoneosom. Ta je odgovoril, da n hče ne govori o nezadovoljstvu v vojski in da so oficirji daleč od tega. da bi se razburjali zaradi takih dogodkov. Opozicijsko časopisje kliub termi nadalje pr.občuae pisma raznih oficirjev, ki obsojajo sodno postopande proti ceneralu Pan-eaJosu in k- rx>veh5ujeJo njegove nacionalne zasluge. Atene, 15. aprila. AA. Atenska agencija javlja: Odgovarjajoč v senatu na opombo nekega senatorja o vesteh opozicijskega tiska o nezadovoljstvu v oficirskih krog,h, ker je bil obsojen general Pangalos, je vojni minister Sofulis izjavil, da so vse vojne oblasti kategorično demantirale te vesti. Vsi oficirski krogi da 90 tudi nadalje ostali zvesti. Poveljstvo 3. armad neg a zbora v Solunu je izdalo obvestilo v i<;tem smislu. Amerika in razorožitev fioover o vzdrževanju miru z oboroženo silo — Ratifikacija pomorske razorožitv ene pogodbe VVashingrton. 16. aprila. Na letnem . ka, kot se zdi, bo najbrže v senatu kongresu patrijotične zveze je imel I sprejeta brez posebnih težav, predsednik Hoover daljši govor, v katerem je izjavil, da potrebuje ves svet olajšanja bremen za armado in mornarico. Amerika se je vedno trudila za splošen mir in zastopa stališče, da se morejo sporna vprašanja rešiti in mir vzdrževati ne samo s svetovnim razsodiščem, temveč tudi z združitvijo vojaških in gospodarskih sil. Amerika je prepričana, da se utrjuje ideja svetovnega miru bistveno s kombinacijo, v kateri obstoja v gotovih okolnostih tudi dolžnost uporabe sile. Washinjrton, 16. aprila. O stališču ameriškega senata glede na pogodbo med tremi državami, doseženo v Londonu, se je prvi izrazil republikanski senator Capper v predavanju, v katerem je med drugim izrazil dvom. da bi bila razorožitvena pogodba ratificirana še v letošnji zimi. Ce je pogodba ta- I on don, 16. aprila. A A Angleško Časopisje je v splošnem razočarano nad uspehi Pomorske razorožitvene konference, ki jih proglaša za neznatne. London, 16. aprila. AA. Odhajajočega italijanskega rrinstra za zunanje zadeve Grandrja so pozdravili številni Italijani v Londonu, ki so Grandiju priredili topl«e ovacije, ker je tako vztrajno in odloono zagovarjal italijanske interese in prestiž Iialiie, Pariz, 16. apriJa. AA. »Havas« poroča iz Londona, da se bo pomorska razorožitve-na konferenca bržkone ponovno sestala 25. aprila, ker japonski delegati ne morejo podpisati sporazuma, preden ?a ne odonr Ta japonska vlada m privatna svet japonskega cesarja. Pariz, 16. aprila AA. Po poročilu *Ha-vasa« iz Londona je bilo včeraj obi a vi jenih 5 poročil strokovnih komfsii na london^k: pomorski konferenci. Strašna katastrofa v kinu Zaradi panike, ki je nastala v kinematografu ob požaru, je bilo po- hojenih 17 otrok in mnogo žensk Palermo, 16. aprila. Ob priliki popoldanske predstave je prišlo v kinu v Licati do strašne katastrofe. Zaradi kratkega stika je nenadoma ugasnila luč, v kabini, kjer je nameščena aparatura, pa je nastal požar. Med gledalci, med katerimi je bilo največ otrok, je nastala zaradi tega panika. Vse je dr* velo k izhodu, ki pa je bil precej tesen. V nastali gnječi je bilo mnogo otrok pohojenih. 17 oseb je bilo mrtvih, 22 pa smrtnone\-arno ranjenih. Panika se je razširila tudi na občinstvo na ulici. Mimo kina je prav takrat šel no* grebni spre\>od. Ko so ljudje videli preplašeno beganje in slišali blazno kri; čanje iz kina, so tudi na ulici začeli bežati na vse strani. Šele ko je prišla policija, se je posrečilo napraviti red.Poznejša preiskava je ugotovila, da sploh ni bilo nobene nevarnosti. Požar, ki je nastal v kabini, so takoj udušili. Če bi ne bila ugasnila luč, bi ostalo vse mirno. Tako pa so ljudje prav zaradi teme začeli bežati. ,V dvorani je bilo okrog 500 ljudi, ki so vsi naenkrat navalili na izhod. Vrataso bila z ljudmi tako zabarikadirana, da zaradi gnječe skoraj nihče ni mogel na prosto. Baš to pa je paniko še povečalo in med ljudmi je vladala taka stiska, da se jih je mnogo zadu* šilo. Med mrtvimi žrtvami je največ otrok. Policija je aretirala lastnika in dva nameščenca kino podjetja. Rusko vohunstvo v Poljski Lvov, 16. aprila. Politična policija je v Podvolocijski razkrila sovjetsko vohunsko organizacijo, ki ji je načeloval uradnik tamošnje ekspoziture ruskega trgovinskega zastopstva Brazanski, ki je bil aretiran in oddan v državne zapore. Pričakovati je novih aretacij. Špansko delavstvo proti sedanji vladi Parii^ 16. aprila. »Havas: poroča iz Madrida, da so zavzela načelstva delavskih organizacij stališče, da je sedanja vlada samo nadaljevanje diktature. Zato so sklenile, da nc bodo delavci slavili 1. maja z manifestacijami, temveč 6 splošno ustavitvijo dela. Mada bo baje predlagala reformo agrarnih zakonov in kontrole v organizacijah, v industrijskih obratih pa reformo preskrbnine pri porodih in podprr brezposelnim ter uvedla ukrepe za ugotovitev očetovstva. Zvišanje nemških carin Berlin. 16. aprila. Tukaj krožijo jrovorice, da je 16 dreav protestiralo oroU" novi določitvi tečaja, ki jo je uvedla državna vlada. >Vorwarts< izjavlja k temu. da ne gre za protest po mednarodnem pravu, temveč le za vprašanie ki je bilo postavljeno v s/krhi za bodočo ureditev trjrovsko - političnih odnošajev. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.73. — Berlin 13.4776 — 13.5075 (13.4925). — Bruselj 7.8943. — Budimpešta 9.885. — Cun.i 1094.4 — 1097.4 (1095.9). _ Dunaj 79522 — 79832 (796.73). _ London 27434 — 275.34 (274.94). — Newyorfc 56.325 — 56325 (56.425). — Pariz 231.57. — Praga 167.46. INOZEMSKE BORZE Curi h: Re ograd 9.1275, Pariz 20.22, London 25.0875. Newyork 515.8& Bruselj 72.035 Milan 27.045, Madrid 64.50, Amsterdam 207.38, Berlin 123.10, Dunaj 72.70, Sofija 3.74. Praga 15.28, Varšava 57.85, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.07. Slovenci na londonski razstavi Prvo avtentično poročilo o londonski razstavi — Mučen vtis, ki ga je napravilo na naše umetnike postopanje londonskega odbora Ljubljana, 16. aprila. Iz umetniških krosov smo prejeli: O londonski razstavi srno doseda-j brali same razveseljive vesti. Dcjanslki položaj je pa vendarle malo drugačen, kakor ga slikajo oiicijelna poročila. Kakor znano, so odpotovala k otvoritvi razstave delesa-ta slovenskih, hrvaških in srbskih umetnikov; 2a Slovence je odpotoval vseuoiliški profesor dr. Izidor Cankar. Preden so naša delegati dospeli v London, je tamošnji odibor glavno delo obešanja že izvršil m je pričakoval pomoči naših delegatov samo pri sestavi kataloga. Na razstavo je bil o poslanih iz Zagreba, preveč del — Iabiko se reče, da na račun slovenskih slikarjev in kiparjev, ki so bili poslali centralni žiriji v Zagreb malo de!, a zato izbrana. Kljub temu ie centralna žirija žc v Zagrebu odfklonila polovico slovenskih del, namesto njili pa je sprejela med drugu™ mnogo diletantskih del hrva-3db in srbskih umetnikov. O odporu naših rnnefcnrkov napa-am taJkenrn postopanju ie >S1overrski Narod« že poročal. Na krndonskl razstavi se je izkazalo, da Je vsega preveč — slike so na tesnem in fcfpi v dveh dvoranah zelo na gostem. Zato je londonska žirija izločila nekaj stvari, med osmi naslednje — slovenske: Vesel: Krađma. mala, ozka, dol«ga, v okviru ogledala: Vesel: Dvojni deški portret, črni: S e t a i n 1 Rože na oknu: Jmil S u -bid Sv. Jnrrfc P e t k o v š e k: Krajina, galerijska; Vesel: Morete Caoin; Grohar: Somrak; Cuderman: Atrakoida; S te m en: Žena z masko. Ker predstavljajo zlasti Veselove si&e in Pefckovškova trajna« mojstrovine, je postopanje londonskega odbora skoro nerazumljivo. Na naše umetnike ie napravilo to tako mučen vtis, da prevladuje mnenje, absentiratj se od vseh oficijelnih razstav :n prirejati lastne razstave. Zanorivo je, da ni bil razstavljen monumentalni D o 1 i n a r i e v ^Mojzes« pod pretvezo, da ga ne morejo spraviti skozi vrata; poslali so ga že nazaj v luko. Dr. Cankarju so se močno opravičevali, zlasti pa je bilo to mučno Meštroviču. Prvi dan razstave ie bil prodau Dolina r 3 e v kip »Pricakovanje< za 30 funtov (8000 Din). Prvi dan razstave je bil to edina dokončna sklenjena kupčka. Kip jc kupil g. C. Car p enter iz Lond ma. Angleška sodba o razstavi: skulptura odlična, slike za majfhno spoznanje boljie od podobnega angleškega slikarstva. Opata se, da se London zanima zlasti za fcrvatske slike z močnim lokalnim snovnim značajem. Glede cen so naši londonski pii.atel.i mnenja, da so nekatere slike predrage, če jih res želimo prodati, nekatere skulpture in grafike pa prepečeni. Dr. Izidor Cankar si je izgovoril pravico, da cene po angleškem nasvetu glede slovenskih slik regulira. Visoko razvito goslarstvo v naših krajih Znamenite gosli idrijskega rudarj a, izdelovalca kitar in gosli Lukasa Gabrijela Dvornj gosla-r M. Mušič, stanujoč v Langusov-j ujci, ie pred kratkim dobil gosfi, ki jih je spoznal za izdelek nekega Lukasa Gabrijela iz Idrije. O tem priča napis na pergamentineru papirju, naJepMcii v notranjosti gosli: Luk as Gabrijel, Lautcu und Geigenmacher in Idria 1777. Gosli so najfinejši izdelek, ki bi pri drugih narodih nedvomno predstavljale ogromnu vrednost. Po Mušičevem mneohi so dokaz, da je bilo tudi pri nas, in sicer v Idriji, goslarstvo tabo visoko razvito kakor v Ital5ji. — Gabrijela obožavani! je pripovedoval & -Mušič našemu uredniku, ki se je interesira} za nenavadne gosl>i. Gabrijel je bil velik umetnik. Štirinautet dni. sein potreboval, da sem spravil gosli v tako stanje, kot so bile poprej, in še bom moral delati na HJKh. Popravilo je bilo potrebno, ker sn bile shranjene na vlažnem prostoru. Gabrijel je bil po mojem mnenju poleg tega. da je bil izdelovalec kitar jn gosli, še rudar. Iz raznih znakov sklepam, da ni imel na razpolago finega orodOa kakor rvje-covi tovariši v Italiji. To tu je n. pr. okorno izdelano. Svoje izdelke je nafibnž prodajal Italijanom, ki so jih nato kot svoje izdelke spravljali v promet. Italijanske gosli so uživale svetovni sloves, naše pa niso bile znane. Tako ie Gabrijel tudi več zaslužil. Zanimivo bi balo vedeti, kao je bil Gabrijel po narodnosti. Skušal bom to še dognati. 2e danes pa se lahko poudari, da ie bilo rudi pri nas goslarstvo na tako visoki stopnji kot pri Italijan Hi. Gobrijelove gosli frapantno siičijo slovitim izdelkom kremoneške dobe« ko so vabili n. pr. tako fm lak, kakršnesa danes ne poznamo več. O goslih sartnh ie dvorni goslar gospod M u š i č podal tole strokovno poročilo, ki utegne zanitrrat^ tudi najširši (krog nasu čitatelj ev: Materijal gosli je prvovrsten. Dno ie dvodelno, iz fineca plamen aste^a javo ni a, earakD tndi obod. Poikrov je iz najboljšega smrekovega lesa, 8 letnic na 10 tram. Not- Čemu imamo v Ljubljani tramvaj? Tafeo se povprašujejo zlasti vsi treti Ljubljančani, ki stanujejo proti dolenjski strani in si žele, ako ne ze modernih, ločnih, pa vsaj kolikor/toliko zadovoljivih prometnih zvez š središčem in drugimi predeli mesta. In resi Oemu tramvaj, ko moraš biti prepričan, da tedaj, ko se ti kam mudi, prav gotovo zamudiš, ako se zmotiš pa stopiš v idolenjBfck tramvaj, namesto da bi šel peš. In ako je bilo to dolenjsko tramvajsko voaarjenje že doslej Škandalozno, je odslej, ko je stopila v veljavo nova mestna trošarina, naravnost v nebo vpijoče sramotno za naSo belo Ljubljano, za našo tretjo prestolnico, ki se trudi na vae mogoče načine, da bi postala glavni centrom — tujskega prometa (!) ▼ naši državi. Če prideš z dolenjskim vlakom na dolenjski kolodvor in stop® pred kolodvorom ▼ tramvajski ves, te pred mitnico čaka zamuda pol ure in se Ca je le količkaj ljudi t ven, ki nosijo kako malenkost t mesto. In cele ta pol ure, aH morda še več, stoji tramvajski promet na vsej progi do Mestnega trga, kjer se pred mestnim magi-faratom zbira občinstvo, Id je prišlo s tram-vajskimi ssjsjd od obeh ostalih strani, čaka, godrnja in preMmja tramvaj, njegovo uprave m mestno občino, dokler se mn ne za-adi vse skopaj prenenmno in e primerno Metvico vrže plačani vozni listek ob tfa ter krene vsak pes ▼ svojo smer. Tak prbjor se je mogel opazovati tudi snoči pred mestnim melisi ratom. BBe je še ranja izdelava instrumenta ie pravo mojstrsko delo. Debelina dna je 5. 4, 3.5 mm. Izdelan je v raztegnjeni oblik}' zvočnih krogov po na-i okru Jos. Guarnerija del Gesu, vendar malo bolj počasi padajoč: uotranui zvočni krog 5 mm, zunanji 4-5 mm in ekscentrična elipsa 4 mm, ter pade v žleb na gorenjih in spodnjih licih na 3-5 mn. Konture so Guaruerijcvc, samo srednja krivulja — Bog — ie za sipoznarcic lažja. Vzbočeuost v žarišču je 17 mm in pada v širok žleb, kot Pri Amatiju. Vložek oe širok in so vsi trije lesovi enako debeli. Delana je na formo. Vogalni krcUi so vezani z obročki, kar znači najboljše delo. Debelina pokrova je 4 man, v licih -2.5 milimetra. Tu se instrument razlikuje od vseh drugih mojstrov. Stainer in rodovina Araati so izdelovali pokrov v vspenjajoč! kurvi samo na 2 mm, pa tudi 1.5 num; tu pa jc debelina v tej kurvi rgorai in spodaj 4 men, tako da jc parabola čisto enakomerna. Samo v ekscentrični elipsi v gore-vnjih in spodndih Hcfh, padajoč prota žlebu, ie debelina 3.5 man. Guauierijevi izdelki kažejo na tem mestu debela no 2J8 mm. Zvočnioi sta svojevrstni, med Amatijem in Jos. Guarnerijem, sta precej navpični, zaradi česar znaša razdaKa med obema zgoraj v prsw 45 mm, ceKh 5 mm več kot pri Guarneri.ru. Na tako izdelan pokrov je težiko pnlagoditi rebro, ker zavzemajo in> terference preširok prostor. Tudtj duša ne sme stati tako, kot pri ozkoprsnih violinah. Mojster je to prav dobro vedel, prilepil je rebro 2.5 mm proti sredini in s tem oblažil medva lova nje. Polžek je lep, pozna pa se, da mojster ni imel prvovrstnega orodja. Lak ie pozueiši lafe, toda ne več ognjevit. Barvilo je izvleček sanderjevega lesa. Dolžina jTistnnnenta znaša 355 nun, širina zgoraj 162, v sreda 111 in spodaj 207 men. Viisoččna oboda jc spodaj 31, zsoraj 30 min. kake pol ure do »zadnjega: dolenjskega tramvajskega voza, ki gre izpred mestnega magistrata ob 8.52 proti dolenjski strani. Po vsakem križanju ostalih dveh voz v Stritarjevi ulici ee je zbralo pri vodnjaku na Mestnem trgu po nekoliko ljudi. Počakali so enega, dveh križanj, toda - dolenjskega« od nikoder. Nekateri £0 odšli, drugi so čakali in novi so prihajali. »Dolenjskega« še vedno ni. Končno — bilo je 8.55 — vendar pride, nabito poln: vlak. je bil kriv, mestna mitnica je bila kriva, kaj hočemo! Tri zveze so bfle izgubljene, ali sedaj vendar poj-demo. Listek je plačan. Kaj še! Voz namesto da bi 6e vrnil, krene lepo v — remizo! Ti trapasti Ljubljančan, ki bi vendar moral vedeti, kakšen je ljubljanski tramvaj, in ti lahkoverni tujec ki mislili, da « prišel v centru m ju£o#lo-venekega tujskega prometa, opremljen z modernimi prometnimi sredstvi, ki sta plačala od pošte, Marijinega trga ali Mestnega doma Din 1.50 za vožnjo in pustila tramvajskemu »prevodniku obligatno »neScoc, ki sta se četrt, pol ure dala prati od dežja pred mestno hišo, čakajoč zveae, pa lepo >pete v roke; pa meeajta mestno in državno blato tja dob proti dolenjskemu kohv dvoru. Tramvajska blagajna je dobila svoj denar, »prevodnik tudi. ti^ ki zanašaš na točnost ljubljanskega tramvaja, ki si pošteno plačal vožnjo ter čaka! in iakal, pa hodi peš! Ako ni to £e naravnost norčevanje z občinstvom, potem res ne vem, kaiko naj bi se drugače označilo tako ravnanje. Ako bi sel k trgovcu, mu plačal toliko in toliko za toliko in toliko kosov blaga, pa bi mi trgo- vec namesto plačajtib 10 dal samo *» kosa in me porinil skozi vrata, bi dejal, da je oslopariL In zakaj v*e to t — Samo zato, ker je tramvajska družba odpravila četrti voz na dolenjski progi, s katerim bi bile odpravljene vse te skandalozne neprilike. S križanjem tramvajskih voz pred vojaškim streliščem bi bilo potem konec veega tega, moderne Ljubljane, tretje državne prestolnice, središča jugoslov-enakega tujskega prometa nevrednega zakotništva. Če bi bila Dolenjska cesta zaprta zaradi železniškega prometa, bi se tramvajski voz vrnil od železniškega prehoda v mesto in tramvajski promet bi se vršil redno, brez čakanja, godrnjanja in preklinjanja. Zakaj se štedi ravno tam, kjer nam je stedeoje, ne v korist, temveč v — sramoto?! —r. Kodeljevo v starih časih Kdor je hodJl pred 15 ali 20 leti po Ko-deljevem in dalje doli čez Izubija niči n (Gruberjev) kanal eez most v štepanjo vas k božjemu grobu, morda, še ve, kakšen je bil ondotni svet p redno so se pričela od iztoka Gruberjevega kanala V glavno strugo poglobi h-ena dela. Takrat^ nekako 1. 1911 do se, sc je od Gruberjevega kanala nekako po sredi kodeljskih travnikov do glavne struge razločno videla stara Ljubljaniena struga. Pred 80 ali 100 leti se je n. pr. Gruberjev kanal iztekal v glavno strugo dokaj više nego zdaj! Poleg te stare in že močno zasute ter zaraščene struge, je bil na omenjenem zemljišču svet povsod za 1 m in več nižji nego zdaj. Poleg omenjene zaraščene stare struge je bilo tam se par opuščenih gramoznih jam in polno jarkov. S pri Četkom poglobi t venih del se je pa naenkrat začelo lice tega sveta spreminjati. Ob kanalu bo se postavljale lesene barake, in polagale tračnice, po katerih se je ves iz struge izkopani in izstreljeni materijal na-peljaval na znižani sve» na r.Planirju- in Kodeljevih zemljiščih. I a ta »regulacija-: je trajala vso dobo poglobitve Gruberjevega kanala. Koliko si o in sto kovanih vozičkov in koliko kub. metrov gramoza, peska in ilovice se je v 3—4 letih na ta svet izvozilo, si lahko misli vsak, kdor je ta svet prej poznal in ga zdaj vidi. In vendar se je čuditi zanikruo.-ti gotovih krogov, da čez Kodrlj^vo do žtepanje vasi še zdaj ni izpeljane vsaj približno dostojne ceste, ki hi vezala mesto z okolico. Pa je Da vseh koncih in krajih tako: Ko prideš čez mestno mejo, ti že puhte nasproti kupi gnoja izpred hlevov in iz stranišS, po potih in cestah tkozi vasi pa moraš paziti\ da si nog ne polomiš. Ponoči pa sploh ne hodi po njih. In letošnjo pomlad, če bo šlo no ^reči (!) (pomlad traja k sreči še do 2*2. junija!) — se prične isti proces ]x>globitve v glavni strugi. Tudi tu se bo izkopani materijjl moral odvažati z vozički po tračnicah iz struge, a kam. to se bo določilo, predno se poglobitev prične. Ljubljana pa bo zopet imela za par let vrvenja baš v centru mesta in iz regulacije se bo izcimil tudi promet za marsikaterega obrtnika - producenta. Da bi se le že res kmalu pričel ta ples s tistim angleškim ^bagrom<, malim pa mikom, krampi i d lopatami. Pred sodniki Dva poklicna vlomilca Združila sta se za ponoćne vlome po Gorenjskem in v ljubljanski okoUci Jože Petrič, 28-letrji mlinarski jx>močnik h Rogatca, in brezposelni delavec Jaka Čirožar iz Orehovlja pri Predoslju. Jože Petrič je 19. oktobra lani pobegnil iz mariborske kaznilnice, kjer bi moral sedeti 3 leta zaradi raznih tatvin. V kaznilniški oblaki se je klatil okrog po Štajerskem ter ja naposled prišel v Ljubljano, kjer se je sestal s svojim tatinskim tovarišem Jakom Cimžar-jem, ki je nekaj tednov poprej zapustil mariborsko kaznilnico. Od 22. oktobra do 5. novembra sta izvršila neb roj velikih vlomov po Gorenjskem, pozneje okoli Št. Vida nad Ljubljano. Preživljala sta se samo z vlomi, pošteno delo jima je smrdelo. Najprej sta vlomila 22. oktobra na Trati pri Antonu Hafnerju, od koder sta odnesla naj-raroevrstneise blago. Velik plen sta dobila tudi pri gostilničarju Antonu Pogačniku v Podnartu. Kradla sta zlasti obleko in po traiiSali cigarete, ki sta jih prodajala po go-stilnan. Oškodovala sta pet strank za približno 15.000 Pio. Oba sta že po prevratu pričela svojo vlomilsko karijero ter sta presedala po jecab in zaporih, že več l^L, prvi nad 4 leta, a drugi nad 6 let. Ker sta se bavila z vlomi in tatvinami prolesijonalno, sta prišla pred mali senat deželnega sodišča. V dvorani 79 je bila včeraj pravcata razstava različnih predmetov, ki sta jih nakradla po Gorenjskem in v ljubljanski okolici. Po kvalifikaciji zloeinstev bi spadala pred poroto. Oba sta deloma priznala vlome in jc prvi obtoženec Jože Petrič skušal »izrezati- svoj^era tovariša, ker je veČino vlomov prevzel nase. Bila sta obsojena: Jože Petrič na 5 M težke ječe, Jaka Cimžar pa na 3 leta. Po prestani kazni sta bila oba še obsojena na 3 leta prisilnega dela v Stari Gradiški. Hikratu sta bila obsojena v stalno izgubo častnih državljanskih pravic Po sevtbi sta bila zelo razburjena zaradi prisilne delavnice ter sta prijavila ničnostno pritožbo. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoli-rjosti, razdraženosti sezite takoj po staropreizkušeni »Franz Josetovi« gren-5id. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trjo-vinah. ^ Bojkot piva v savski banovini Zagreb, 15. aprila. Kakor znano, so v naši državi pivovarne večinoma kartelirane, razen tesa pa šesti njihove proizvode tudi visoka zaščitna carina. Zato je v naši državi pivo razmeroma zelo drago in slabe kakovosti. Prav nšč čiKtoega ni, če se pojavlja v javnosti <2rn darje vcč% odpor proifi pivovarnam v naši državi, ne samo med \ino^adfmki, ki rim ie zaradi zaščite domačin pivovarn tnočno otežkočen izvoz vin v inozemstvo, temveč tudi med soctffcničari, ki se čutijo predvsem prizadete zaradi vfeoke cene domačega piva. Organi-zirarji pokret proti domačim pivo. va rnaim so pričeli izvajati zaradi omenjenih raz togo v sedaj ssostihnearii v Zacrebu in v druffm krajih savske banovine. Včeraj popoMne se ie sestal v Zagrebu poseben odbor srostilntčariev za določitev cen pivu in za vodstvo pokreta prrrfci prvovarnarn. Na tej se3 so vsestransko razpravljali o vlosri pivovarn, ki to igrajo v našem narodnem gospodarstvu, kakor todi o zahtevah gosnlničarjev. Ugotovljena je bila popolna soglasnost vseh sostihnearjev tako v Zagrebu kakor v ostablb krajih savske banovine. Kakor poročajo, so zlasrt5 gostilničarji v pokrajini navdušeni za bo$cot pivovarn v naš5 državi. Društvo gostilničarjev v Zane. Ako bodo pivovarne znižale cene na primerno stopnjo, bodo gostilničarji v stanju prodajati pivo cenejše. Rezen tega so se gostilničari odločili, da bodo na mero-dašnib mestih zahtevali znižanje uvuiuft carin za pivo. Na včera-?šn*i seji omenjenega odbora so ugotovili, da vlada glede na uvedeno akcijo popolno soglasje v vsem gostaknčar-skem stanu m da so sporoSle miHUltlV ciie gostilničarjev tudi iz Vojvodine. Dalmacije in Bosne svojo prLpravKenost za pridružitev k akciji zagrebNi gostfhiičar-jev. Zato ni izključeno, da se aikoji gostilničarjev v savski banovini pridružijo rudi gostilničarji v drugnh banovinah, saj ta n. pr. znano, da so bilj gostilničarji v dravski banovini prisili eni uvest* akcijo za ustanovitev lastne pivovarne v Laškem, ker jfcn kartelirane pivovarne doslej niso nudile primernega dobička in tud1: ne dobavfelc zadovoljive kakovosti. _ — Fotoaparate kupite naiboljše pri- Fr. R Zajce, optik, Ljubljana, Stari trg 9. I3T Damske pomladne plašče veliko izbiro, posebno v cenejših kvarteta h, evajmodcr&cjša fazona, podložene, od Dto 300.—, vohier* poplin obtoke od Din 180.— naprej tradJ F. I. UORIČAR, LJUBLJANA, SV. PETRA C. 29 OflleHe si izložbe! 1346 Iz gledališke pisarne Drama Začetek ob 20. Sreda, 16. aprila: Zaprto- Četrtek, 17. aprila: I. X P I. Irs-en. Petek. IS. aprtla: db I. % K- L Izven. Sobota. 19. aprila: Zaprto. Nedelja, 20. aprila ob 15.: I. X. R. L teven- Ob 20: Konec poti. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Lzven. rooedeljek, 21. aprila ob 15.: L N. R. T. Tzrven. Ob 20: Za ljubezen so zdravila. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Torek,, 22. aprila: Zaprto. Dano&nja pasi jonska i&ra sj. N. fL /.* radi nepričakovanih ovir odpade. 2* to predstavo kn-pljenc vstopnice veljajo za jutrišnjo predstavo. Kdor ne reflektira nanjo, dobi denar vrnjen pri blagajni. /. N. R. !. Pasijonska icjra l. N. R-I. s>c bo igrala v ljubljanski drami vse dni Vckke-'a tedna racven Velike sobote. Pasijonska igra jc ie tri sezone na repertoar- u 'juhiUnske drame in jc bila \ selej sprejeta z največjim zanimanjem 5 strani občinstva. Glavno vlogo Kristusa Nazarenea iCra £• Edvard Gregonn. Ostale glavne vloge so v istih rokah kakor pri prejšn r* vofizoritvuh. le vlo£o velikega dkihovna Katfc igra mesto 0. Rogoza 2- Zelernik. Pri vprizoritvi Pasijona sodeluje tudi rmi-t>ka dravske divizije, ki izvaja glasbo na podlagi motivov Bachovega pasijona, ka-kior jo je priredil višji kapelnik dr. J. GeTin. Opera Začetek ob ool 20. Srrda. lo. aprila: ^Norma*. premijera. Red B. Četrtek 17. aprila: Zaprto. PM^k. 18. aprila: Zaprto. Sobota. 19 aprila: Zaprto. NeiVclja. 20. aprila ob 15.: »Nortnav. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Tzv. OJ"» pol 20.: »Bohemc«*. Gostuje £ospa Zhita Gjungjcnac iz Beograda. Ljudska predstav-a pri znižanih cenah. Lzven. Portedieljek. 21. aprila oh 15.: »Tičar«. l.vo*fcka predstava pri znižanih cenah. fepriBO. Ob pol 20.: "M ada me Buttcrflv-r. Goatuje qa. Zlata Grungjenac iz Beo-LfradU. Ljudska predktava pri znižanih cenaVi. T zven. Torek, 22. aprtla: Zaprto. Xocoj se vprfzori BelUnija opera »iVarma«. Komponist Vicenzo Bellini je bil rojen na Siciliji 3. novembra 1. 1801. Prvi poduk o glasbi je dobil od svojega očeta, ki je bil priznan glasbenik, nato je štwiarčec in Rurn-pel. E>aljo sodelujeta Štagljar in g. Mohorič. Opero je n altu d -ral : Tmkoczy, Mee-tm trj, Rainor, Miklošičeva cceta. c>tanck začasnejia odbora 5^ave^.a snortsk li nven in zastopnikov vseh nabili savezov, sestanka so se udeležili JLAS, 1PS, >\>, JTS. JTASŠ. JH^, JZSS. JNS, M S K.T in KSK-I. đx>rovanju od!ionih SfK>rtaifa funkcij« nar-jev jc predsedoval dr. Stcvan lladži. usta-novitelj in začasni predsednik SSS. Na sc-stanku se jc razpravljalo o vseh podrob-nestih poklomitvcnc manifestacije ter op -reditvah tesa dne. Program jc nastopni: -. maja sc začne tekmovanje za Daviš ćup med reprezentancajui .lusoslavijc m Švedske, v soboto 3L maja jc slavnostna akademija -viteških športov. Na programu ie sabljanje, rokoborba. boks in (hricanjc uteži. Tekmovanj se udeleži okoli 80 tekmovalcev iz vseli krajev Jr/^c. \ Bede« Ijo 4. maja je start kolesarjev, ki dirkajo okoli Beograda. Start tekačev ho ob 1". t Avalc. Startale bodo tri najboljše šr.jfctc Ljublianc, Beograda in Zagreba, do kralje-voca dvora, kjer je cilj. Po kolegar^Ki dirki sc bodo vršle motocikHstič.ne dirke (lan-ce) po kralja Aleksandra ulici. Star' ili bodo najboljši savezni dirka u. Popoldne ob 2. bo na Savi revija vesla>kih klubov. I'efc-movnli lvxio \cs!ači iz Beograda, Pančeva. Sniedercva, Vukovara, Zagreba, Sp! u. Šibenika itd. Ob 15. ho Iiazenska tekma 1 c-prezentanc \7:bodnesa in npadncca sa za, nato pa tekma Jugo^laNija - Romunija za zlat kraljev pokal. \'se^a ^kupai bo tekmovalo okoli 500 športnikov rz yoen krajev države. — Glavna skupščina LXP. I>c vi ob Ml sc bo vršila v dvorani Nmfet abornice Slavna skupščina livF, za rid kaierc vMa veliko za-aimanje. Iz Celja —c ATtobu? Celje—Moiirjp bo iu IH n ReCičanov od vštevpj četrtka, t j. 17. I. ni., vocU opoddtK- celjske davkoplačevalce, da so nepo*r«*dni davki ra U. četrtletje dospeli v plačalo k 1. aprilom Izvzeta je le &etnljaxUia. Neplačane, davk^ bo davčna uprava izterjala po 15. maju ek*r-kritjvrtini potom, zaračunala pa bo k> f-ol^c zAmudnib obrosti 5e l?o opominjeval-oib, '2^r> ruboiiih in 5% prodajnih pri«toi-bdn. —c GnidoTi in travniki i.h šelczui^kt progi. Kr. banaka uprava v Ljubljani sporoča v*em peeeMnikora jrozd«^* in Iravn^ kov, ka leže ob lelecanjški progi, naj ofiettjo obmejna poljske* in gozdno parcele, ker žp-leaniška uprava v shičaju poiara ne odgovarja za škodo. V smiclu železniškega obrit« nega reda je treba odstraniti aubo listje, dražje, *uho travo in druge labko gorljive sticvi. 2eleeniffka uprava ae bo poravnala veled ocrn.ia na*tale 5kode t nobenem «!u-čajn. —c Sodniški \zpH sta napravila pri2d clnevi ipri višjem dež. sodršču v Ljubljani sediniska pripravnika pri celjskem okrožnem sodišču g?. Vladimir Kraut in Jernej Stante. C es U tamo! ćgCase %a veiikonocno stcviCko «fM*C|«ma ufN*ova „5/cc. Kar oda" d© petka do tt. ure popoldue Dnevne vesti — CeskosJovaško odlikovanje. Prez^detit MaKaryfc k c<Đ9coval s čeScoaiovaSho brv-kino Beleča leva I. stopnje za državljanske jzasJuge župana obSne Rftna^ Mflosteva Sta fl ca. — tz državne stezo«. Za predstojnica mestne policije v 3avonsk$ Požegš Se šireno van v«š$ poScijski komisar v Sarajevu ZvooMner Knnc; visšii tehnični pristav Le o Rnafeljc ie premeščen od okraineca glavarstva v Negorinu k bacsfej upravi v Sfoopfie. V višjo sflcnpmo je pomaknjena Pravnica državnega zdravihsča v Topor-s&tci no. Prošnje je treba vložiti do 25. t m. — Raspisane službe inienjerjer in teb Bikov. Kr. banska uprava drateke banovine razpisuje več me&t hanovinetkSi ražen jerjev in tehnikov srradbene otroke v pripravni->Tdfa tropinah L odnosno H. kategorije. Prosilca morajo biti diplomirani inženjerp •jradbenega oddčtka tehnične faknltete odnosno absolventi tehnične srednje šole z aa-kljueTLJm višjim tečajnim izpitom. Prošnje je trete vložiti do 3. maja — Pralna lovor. Lovi oocm Ajdovec, Ambrus in Dobemioo se bodo oddajali r saknp na javni dražbi 3CL i_ m- ob 10-15 pri okrajnem glavarstvu t Norem mestu. Lov krajevne občine Sore ^e bo oddajal v zakup rta javni dražbi 2S. maja vafe 11. pri okrajni eisposBitnri v Škofji Loki. — Rand društva. Konjerejeko društvo Ta Ijobljansko oblast se je prostovoljno rnz-3ot ker je ustanovilo skupno s Konjerej-xkim društvom za mariborsko oblast Konje-rejeko društvo za dravsko banovino. — Delomrinesi in izkorisčevaJei občinskih podpor. Po odredbi bana dravske bo-novine so proglašeni za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor trgovski pomočnik Franc Degen, pristojen v občino Bi-zc-lj&ko, kajučavnrcaT Anton WoB\ pristojen v občino LJvoJd, Otmar Zadranrec, pristojen v občino Sv. Lenart v F3o»c. gviricah, Janez Rus, pristojen na Vrhniko, kljncavniearski pomočnik Leopold Omabon. pristojen v ob-crno 8t Lambert. Majori j Kmetic, pristojen v občino Ra^vange, natakar Rudni Fraae, pristojen v Kranjsko goro, Frančiška Zim-kn, pristojna v občino Košpoh, VaKer Jaz-bec pristojen v občino Rlaueo. Leopoldina Kra|j, pristojna v Trbovlje, delavka Marija TViicčnik. pristojna v občino Laporje, shiž-kinja Ana Krajger, pristojna v Gnstanj, mizarski pomočnik Anion Vovk, pristojen v okolico Sv. Jnrij ob iona i želeccnin, čevljar Franc Rogan, pristojen v občino Tvrdkovo, Krna Debelak, pristojna v Trbovlje in klepar Josip Kovači č, pristojen v Slivnico. — Živalske kužne bolesni r dravski banovini. 10l t. m- je bilo v dravski banovini 30 primerov svhtje&e kns?A, 2 steklina m 1 konjskih garri — Iz >Uradnega Hslac »Uradni TM kr. bonske uprave dravske banovinoc št 49 i •me 15. t m. objavlja o iz^remrrabi in d.> poinitvi zakona o Privilegirani agrarni banki z. dne 16. aprila 1929 zakon o dopoinil-nean zapisniku h konvenciji o trgovini in plovitbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo z dne 30. januarja 1929, zakon o iz pr omembah in dopohlitvah zakona o ustroju rainistrstva javnih del in njegove zunanje službe z dne 16. januarja 1930, rakon o redu »Jugoslovanska kronac, zakon o volitvi patrijarha srbske pravoslavne cerkve, uredbo o oprostitvi Jugoslovanske sokolske zveze v Ljubljani od plačevanja davka, dopolnitev pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje, uredbo o rzpremembi uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle, rjraviiriik o usta riovitvii sestavi in poslovnem rodru državnega fonda za podpiranj erromaanih avtorjev in njih rodbin, pravilnik o dopisnikih zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, listo jteografekfti nazivov o izvoru vinskih prodrjfchrv iz Francije, naredbo o postopanja s kavo in čajem, ki sta zavezana nak-nadnemn plačilu carine in se branita v lastnikovih prostorih m navodila za uporabljanje dopolnilnega zapi^nfka k trgovinski konvenciji s FranHjo. — Kje naš kmet nespametno stiska in hrani? To nam povedo Stevđke škode pri požarih in nošam ezTtm pogorel cm. Staiferi-!ka prani: Ves opomin m vsa nesreča, ki kmeta zadene 5 po^aronu sa ne spamc-raj c. Takale je tabela (pnaicrjaina slika sevodalk Na vsateo 100600 Din *ode 00 požaru prkle 1 do 25.000 btn zavarovalnine, in vendar so zavarovalne premiSe za naša fcmets&a poslopja razaneroma tako nizfce. In koKSca zanikrn ost laikormselnost in — tarna vlada še pri našem lom eru? To nam priča primer zadnoesa požara v Beli Krajini, 150.000 papirnatega denarja (prihrankov!) .ie zgorelo, ker jih Je kmet raie doma asaBB«, nacnesto da bj f.fo sfaran-fl v kaki hrannnici! In po 5% b\ rmi ta denaT nesel letno 75O0 .Dm! — Železniška terminološka Poročalj smo že, da hoče prometno ministrstvo izenačiti terminološko tako, da se bodo ratrii v vsoli krahli države v železniški službi enaki izrazi. Zaenkrat je določeno, da se rab? termin >stamca< in iz nje^ga izvirajoča rzrazi, nadalje »saobraćam! &aowvđk<, »vo-Kovod Ti<4^ašjnovod&<• ^manevrMac Bbd^ kakor se rabijo ti tenmrtf v zakon« o železnicah in draga zakonšh. Od časa do časa br> v >Slrržt?enm NovinaJa« m y >Saobra-čajnean presledtu« objavOen pregled novih in izenačenih terminov, končno bo pa sestavljen in objavljen zbomFk želeacrrfšfke terminol osaie. — Razpust društva. Slovenski taanfcura-Sk6 sbor Tplamarira« v Men^šn )e rasipn-scen, ker nima pogojev za pravni obstoj- — Zakon o lekarnah. »Službene Novine< šL S5 x dne 14. t cn. objavffiajo zakon o lekarnah m nadzorstvm nad prometom z lekarstvi. — Triglavski dom na Kredarici bo odprt in oskrbovan od danes 16. t. m. do nadafj-nera. Ta naSviSJa naša planiaislka postojanka bo rtudak sedaj, ko ie snec v doSnj že sfcopnel, našrni smučariecn najlepšo smučarsko sezono. Širni trželavsfci ledenik je kot ustvari en za snaičarski teren, posebno ker je tn najboljši snej daleč naokoli. Zato prrpoTOčaano poset koče vsem onim, ki žele velgkonočnc praznike preživeti v visokocorsfci zimski naravi. Dostop je naj-laiŽB \z Knme mimo Staničeve koče, po-vratek pa jc izvežbanim saiTucarjem pripo-ročKiv tudi sko&i 'krasno dolino Sedimih jezer, kjer je naša planinska koča otvorjena od 15. t m. — Hrvatski planinci na Triglavu. Hrvatsko planinsok drnštvo »SEJeme« priredi veMoonoČne praznake smučarski rzlet v Staničevo kočo na Triglavu. — >Times< o londonski umetniški razstavi naših umetnikoT. Londonsko >Times: so te dni priobčile daljšo kritiko o razstavi jngoslovenskih nmetafkov. Med kiparji omenja kritfl* poleg mojetra Me9trovi£a t**dl Lojreta Dolinarj3. katerega »ČHakanje«, skulptura v sivem pobranem mramorju, ee poleg drngih del najborj približnge »dealn. — 2iri - Skofia Loka. Nedostatek večerne zveze med 2irein in 9koljo Loko zvečer jc z letošnjan letom odpravljen. PoStaid avtobus gre popoldne okrog pol 17. rrrc iz Zirov, iz Gorentie vasi po 17. uri m iz Poljan ob pol IS. uri ter dospe v Loko ob 16. uri. Po potrebi, če je dovoli potnikov, sta v rezerv« Še dva avtobusa. Tedaj za izletnike in turiste v Poljansko -Zarovcfto dofrno zaradi prejšrrjeca nedostatka večerne zveze zaradi \Tindtve zvečer ni več. "Vsak izletnik sc latiiko vrne že zvečer v Ljubljano. Pa tod! v dolino ra*a-5o rzletnilki in potniki priliko trik rast na dan, zjotrai, opoldne in popoldne tudg direktno iz Ljubljane ob 15. uri s Figovčc-veea dvoriišca. Turisti, zdaj imate najlepšo prinlko za poset Blegoša (1563 m) in po-seti za kopanije v naši prijetni Sori. V kratkem dobi avtopodje^e s. Karla Poljanska k sedanj iai še nov moderen avtobus za 30 oseb. Glede pronaeonfa zivez dofma ne zaostaja več za drttgšrrH kraji. — KakŠoo vreme bomo imeli za velikonočne praznike? V soboto se bo docela časnik) in bo nastato bjadno. Na vefiko ne-deBo ob 33.9 bo zadnji fcraSec po profesor-jn Hersohfn lepo vreme. — Cas bi že bfl! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj ie biki po vseli fcrajfa nase države oblaSao io deževno. Naiv43a tenipera*ttra »e znašala v Beoffradn 30, v Zaisrebu, Sanajevn in Skop-Uo 19, v SpBtn 15, v Maribora 1UB, v Ljfnfcljaaii 9.4. Davi je kazal barometer v Ljnbliani 74P.9, temperatura >e znašala 6 stopmi — Smrtna kosa. Davi jc umrl v Lfrntrtjai drrnnJkarski mojteter in posestoik z. AdoU P c i t z, Posrreb bo jntri ob 16. iz KapirteSj-ske uRci st. 5. — Včeraj je preorani v L&ibljani %. Amton M a t n 1. Pogrreb bo jutri ob pol 16. z Dunajske ceste št. 47. Blag J_ me spomin! Težko nrizade^m rodbinam iskreno soža)je! — Vihar v hrvatskem Zagorja. Te dni le divjal v Hrvatskem Zagorja s^on vinar, "ta* ie prevračal Wse in kozolce, odnašal strehe, rnval drevesa s 3corenfnaoti vred in nornsal tclefeoske ki bnzojavne žace, frfaa-boB so tmpeli okraji Zagreb, Doma S+ubica in Samobor. V sanaobonskem okra*n ae vihar povenv>čil največ] o škodo v vaseh Za-vrščafc. Barkasevac m Ce&ne, še boli pa so bile priizadete vasi Jakovi je, Irisce, Sla-itJBoa, Kniševo in Oroslavlje v stnbič^em okraju, kier znaša škoda okofi pol milijona donarjev, dbčtm znaša v zagrebškem okoti 3fX>.000 Dan. Kako močan je bfl vihar, je najbolj razvidno iz defrstva, da je pograbil na polju nekeca kmeta, ki je pasel kravo, sa s kravo vred d*vi«n51 v zrak ter nesel fcaktii sto metrov daleč. Tako namreč poročalo iirratsks listi. Zadeva s kravo bo rnjceda bosa* — Ko nastopi topio vreme in se začno pojavljati moli, ie najboljše sredstvo proti njim TARMOL. Izde*u>e ga >Ciemotedi-na«, Ljubljana, Mestni trs: K) (na dvorišču tvrdke A. <5t E. Skabeme). J76n — Za veilkonoćaa voščila vporabkajte razglednice Jusoslovemske Matice, ki so povsod naprodaj po 1 Din. 277n — Po 12 letih kaznovan zločin. 28L oktobra 1916, v prevratnih dneh. se je ustavil voz, v katerem je sedelo pet uniformiranih mož, pred hišo občanskega notarja Marka Djakoviča v Podvmju pri Brodu. To*pa, kateri je načelo val Tomo Jankovič, je vdrla v D takovi će v o stano-vontie, notar ie bil baš zatopljen v časopis. Jankovič ie zahteval, naj odpre usta, ko je to, mč hodeča skrteči notar storil, sa je Jankovič ustrein v usta. Notar je čez nekaj ur v poznah mukah umrl. Zločanci so pobegnili in zločin je očital nepojasnjen. Te dr*i pa je osiješka policija zloaneu le prišla na sled. Zvedela je, da se .Jankovič skriva že več let pod imenom Vinko Sken-der v Osiieku. Pričela ga je in izročila so-d#šču. Te policija izročila eodašču. — smrtna nesreča delavca, V Dogi resi ee je te dni smrtno ponesrečil delavec Janko Benić. H.Tteil je čez ozko brv v višini 10 metrov, pa je izgubil ravnotežje in strmoglavil v kanal, kjer je neaavesten obležal. Prepeljab" so ga v bohnoo, kjer je pa poškodbam podlegel. — »sreče rn neigede. Davi ee je peljal tehnik banske uprave Ivan Maj proti Dolenjski cesti. Na Kariovskem mostu je vanj zaletel z wy mrt pekovskega mo^-stra Markiea in ga podrl na tja. Pri padou je zadobil Vlaj lažje notranje poakodbe- — ^ čeraj popoldne j« na Mirnem trgn lo-let-na natakarica CHimpija Sors«k prezgodaj skočila e tramvaja in padla tako nesrečno, da je zadobila težke notranje pogodbe. — Potočnik Fran<% delavec z Oslice nad Kranjem, si je pri delu nevarno poškodoval desno roko. V«e po^odovanee so prepeljali v bolnico. Iz Ljubljane —1 Zaposlenost v letošnji stavbni sezoni je. V kolikor se ie dalo za nekatere kate-SDfHc poizvedetl, precej izdatna. Na stavbah v mestu jn cb perifeiip je zaposlenih okoli 300 zidarjev, 320 težakov (delavcev v^seb vrst), bferu 80 tesarjev, nad 50 mi-zaniev, nad 60 kleparjev, 30 steklarjev. 29 kfkčavnačarjcv, 30 krovcev, 10 vodovodnih inštalaierieA', 10 eleScrromaonrterjev in 40 polagalcev parketov. Ko se prične z vsemi letos projektiranimi privairiirni in javnimi stavbami, bo zaposlenost poskočila za 50 do 60fS. —t} število novih pritličnih Mš v barjanskih vaseh: Hovrca. Hanptrnanca m Cr~ navas k v pretekJm deserm letfh naraslo za 30%. —li Anomalije na mitnicah. Včeraj le prišla v Ljnbđjano revna ženica z Barja, iti je pripovedovala, da sta z možem vso zimo pletla brezove metle m metlice ter da jih •e včeraj pripeljala v Liublljano na prodai. Ker mana lastnega konja, si sra je morala celo izposoditi. Ko je prišla na mitnico, so ustavili voz in ves nien tovor položili na tehtnico. Zahtevali so, naj plača 150 Din užSfenJue, za vsak kilogram natovorjenega blaga 50 par. Ženica ie bšla vsa obupana. Toliko denarja niti m" imela s seboj in zdelo se ii ne tudi neverjetno, da mora to-Rlko plačaita. Zato ie hotela z vozom nazai, na mitnici .io pa niso pustilo, češ da mora Ptečajti ali i pa zarubijo konja. Zenica a je nroraia denar izposoditi. — Zdj sc, da so na rmtmcafc najbrž tako postopali prve dhd, ko še ongani niso hS\\ zadostno po-nčeoj o pobiranjo io višini r*žirnrne. l>u-ijsače s; takih anoma-Tj res nc TrK>rerno razlagati. —Ij Novi krompir, kumare in fižol v stročju na trgu. Kfjub dežju in slabemu vremmi jc bil današnji trs: z vsem blasrojn izredno dobro zatožen. Ljubljančani kot STurmanri se namrreč za praznike radi po-sfladkajo in prfvošciio si marsđcai doHresa. Da so bile mesarske stojnice pome tolstih Sirjati rn prekajenih dobrot, je razumljivo. Mnogo je brlo na trgu perntnine, še večsi pa jc bil dovoz raznega sočšvja, tako novega krofnpiria, salate, graha, fižola v stročju itd. Prodajale so se tudi že kumare, sveža pesa, redfcev Itd. Novi krompir se Se prodajal po S Din kg. salata 10 do 12 Din, cvetača 8 do 10 Din kg, špargfji 50 Din kg. Meča redkvica po 3 do 4 Din šopek;, ho-larrdsiko ze5c v glavah 10 Din ks, oftrovt 8 Hi te berivtea 2 tio 3 Din mera, fižol v stroč u 30 Din kg, grah v stročju K* Din artičoke 2 Din komad, drobna pesa 2 do 3 Din komad, kolerabe 5 Difl komad itd. Kupčija na trgu ie bila glede na Wržaioče se praznike precej živahna. —tj Operni pevec Tone Subelj v Liub-liani. V petek 25. l m. bo koncercral v FiLharmonični dvorani dober in ljub znanec vsem posetnikom slovens-ke opere Anton š u b e 1 j, ki ie zadnje čase več ko; eno leto koncertiral po Severni Ameriki. Za svoj ljubljanski koncert si >c izbral po veiFki večini zamorske duhovne in indijanske narodne pesmi. V eni točki sporeda Pa nam bo zapel tndi nekatere redke in malo poznane slovenske narodne pesmi, s katerimi ie dosejrel v Ameriki narvečsic uspehe. Na kjavirin ?a spremlja pjdčna. Marica Vo-gelnik"ova. Vstopnice bodo takoi po praznik iti v predprodaji v Matični knjzami. —li Gradnja — splav in prva vožnja prekooceanskega veleparnjka "Bremen«. Ta velezaniimivi, v Berlinu po Ufi pravflcar dogotovljeni Mm, bo predvajala ZKD 7a Veliko noč v Ljubl'ani. Premiera bo v k:nu Ideal v nedeljo in pi>nedel}ek, vsakokra*- ob 11. dopoBone. Na to imenitno — izredno krasrro nhnsko delo — prvo te vrste v Ljnbljani, opozariamo občinstvo že danes prav posebno. —Ij ObJastnii odbor Jadranske Straže v Ljubljani priredi svoj redni letni občni zbor dne 10. maja t. 1. ob 30. uri v mali sobi restavracij "Slon« z običajuim dnevnim redom. —Ij Popravek. V soboto smo poročali, da je bik' prodana enonadstropna vila zrofa Emila Anersper^a ob Cesti na Rožnik z-a 60O.000 Din. V resnici ie bila \ila z vrtom vred prodana za 750.000 Drn. —Ij Sokolsko društvo 11 v Ljubljani opozarja svoje članstvo, da je skrajni rok za prijavo za. zlet v Beogradu dan 25. t. m. Prijave se oddajo ustno ali piHncno pri br. Milko Krapežu na Jurčičevem trgu 3. Kdor ima kroj, naj to izrecno poudari, ravno tako želje £lede stanovanja in prehran^ (pri znancih, hotel ali skupno). Telovadeče članstvo in naraščaj kakor tudi dera se javi pri br. načelniku (ei) na realki. — Tajnik. Zjutraj, opoldne in zvečer enostavno izperi usta z Odol-om in očisti zobe s ščetko. To daje vselej prijetan voni in varuje usta pred gnilobo, kar ie prvi pogoj za lepe in zdrave zobe. —Ij Seznam i/srn M j en il predmetov, prijavljeni.! policijski direkcij; v LJubVan] od 16. do 31. marca :. 1.: 4O I>n, .^m Din, listnica s 160 I>n in 2 računa tA-rdkc Ha-:nan, gramofonsko sluialo, očala s kosce-nan okvirjem, ženska broža. delavoka Knr-Bca na ime Ciril Ocrmadnik, črna lafcasla ročna torbica, v njej razne slike in šolsko spričevalo, glaseče sc na ime Arrka Kram-berser, bela volnena šerpa, zlata broša s ,1 briliarftn; hroša ima obliko kravatne vs.lc in srebrna dansska zapesrna ura s srebrno verižico. —Ij Karambol med tram raje m in arto mohilom. Snoči okoli 10.45 «e je na Dunai-ski restj pripetil lažji karambol med lian vajem in osebnim avtom. Iz Gajeve ulic- jp pri vozil avtoirvoSčeOc Jofip Hribar ter zavil na Dunajsko cesto, istočasno pa je priv.ieil tramvaj številka S, ki ga je opravljal voznik Avgrnet Klopčič. Hribar jc hotel čez progo, pa ga je tramvaj butnil v zadnji d<»I voza. Hribar ima okoli 5500 Din škod<». Metuljeva krila se sama fotografirajo Zanimivo odkritje švicarskega biologa — Skrivnostna sila metuljevih kril Čk>vok mma pravice bahati se odnosno biti ponosen na svoio moč in oblast nad naravo, kajti na svetu je še toliko zagonetnih stvari, da moramo priznati, da človeški sen i j šc davno ni in najbrž nikoli ne bo obvladal narave. Saj šmarno baš zadnje čase mnogo novih odkritij, ki jasno pričajo, da krije narava v sebi se nebroj skrivnosti. Nemške znanstvene revije so zabeležile nedavno čudovito odkritje švicarskega bioloza dr. Wolffa, kj je spoznal skrivnostno silo metuljevih kril. Metuljeva "krila se namreč lahko v temi na občutljivo fotografsko ploščo sama fotografirajo in sdcer deloma naravnost pozitivno, deloma negativno ali pa na način, ki bi ga lahko uvrstili med rte-?ariv in pozitiv. Ta pojav je zelo zagoneten, poskus se da napraviti lahko In ffotovo bo zanimal mnoge fotoamaterje. Dr. WolfS je položil metuljevo krilo na neeks poni rano fotografsko ploščo, katero je pustil 24 ur v temi, potem jo je pa normalno razvil. Na plošči sc je pojavila točna kopija metuljevih kril do najmanjših podrobnosti in tudi vsi odtenki barv. Ta avtofotosranja je bila celo mnoso točnejša, neso najskrbnejše izdelana navadna fotografija. Poleg tega so se videle na plošči tudi tenke žilice, katerih sicer s prostim očesom na metuljevih krilih ne vidimo. Skratka, nastala je fotografija, ki izključuje teo-jijo o akumulaciji svetlobe. Znano je, da postanejo mnogi predmeti, ki so bili izpostavljeni močni svetlobi, za ne- Merkur se bo videl Najzanimivejši planet našega solnč-nega sistema Merkur, ki je najbolj blizu solnca, se nikoli nc vidi ponoči, temveč samo tik pred solnčnim vzho* dom ali takoj po solnenem zahodu. Najti ga na svetlem nebu jc pa zelo težko in zato je razmeroma malo Iju-di ki so ta planet s prostim očesom kdaj videlL Samemu Koperniku jc bilo na smrtni postelji zelo žal, da Merkurja nikoli ni videl. Od 15. aprila do 5. maja bomo pa lahko videli Merkurja na zapadnem nebu po solnenem zahodu, kajti ob tem času ga bo lahko najti, ker je zelo blizu Venere in lune. Včeraj je bil 3 stopinje desno od Venere, 20. aprila bo nekoliko poševno desno nad njo, 22. aprila 2^ stopinji nad njo, 25. aprila zopet poševno desno, 27. aprila 2>= stopinji nad Venero. Tega dne zaide Merkur dve uri po solnenem za* hodu in bo za opazovanje v naju god* nejši legi. 30. aprila bomo videli zelo zanimiv nebesni pojav, seveda ec bo nebo jas^ no. Ozek lunin srp bo namreč tega dne med Merkurjem in Venero. Nad luno bo stal Merkur, oddaljen od nje pičle pol stopinje, pod luno bo pa ža< rela Venera. 1- maja bo Merkur neko= Hko desno zgoraj od Venere, 5. maja bo pa žc oddaljen 5 stopinj desno od nje. Tega dne zaide Merkur 1 uro 48 mirrut po solnenem zahodu. Merkurja bomo lahko videli s prostim očesom ali manjšim daljnogledom, če bo nebo jasno. Po solnenem zahodu jc treba počakati približno % ure, predno začnemo opazovati Merkurja in Ke* kaj časa fotoaktivni in zaieumc fotografske plošče. Potem nastane samo silhueta, nikakor pa ne prava fotografija, na kateri bi se videle vse podrobnosti. Poleg tega je treba naglasiti, da se metuljevo krilo avtomatično fotografira, ne da bi bilo poprej izpostavljeno solnčnim žarkom. Enako učinkuje rta fotografsko ploščo krilo metulja, ki jc šele zlezel iz birbe, kakor metulja, ki je že letal. Zadnji poskusi dr. Woftia so pokazali še nekaj zanimivega, kar ostane tem zagonetnejse. Fotografije metuljevega krila so pozitivne takoj, ko razvijemo ploščo. To se pravi, da ostane črno. kar je na krilo Črnega. Izjemo je ugotovil dr. WoJfl samo pri dveh metuljih, pri katerih so fotografije enkrat pozitivne, drugič pa negativne. Ta iz-prerrremba se pojavlja z neverjetno točnostjo. V prvih dneh metuljevega življenja so fotografije njegovih terfl negativne, pozneje tvorijo nekakšen prehod med negativom in pozitivom, proti koncu metuljevega Svljenia so pa pozitivne. Včasi pa lahko nastane zapet negativ, toda pri tem gre oči vi dno m vpliv so točne svetlobe na krila. Za znanost ostane odprto vprašanje, katera sila povzroča prehod iz negativa •v pozitiv in zakaj nastane ta pojav samo pri dveh metuljih. Fotoamaterje«i se odpira tn bogato polje zanimivih poskusov posebno zdaj. ko se Mrža sezona metrirtear. nero, ki se leskečeta ob tem času TW*d krajem, k>er zaide solnce. Zanimiva anketa Profesor psihologije na univerzi v Co4um5ii dr. Harrv Pitson se je ofctml na veliko število ti udi iiajra^M6rje*šah stanov in poklicev s vprašanjem* aii ha obdržali svoj poklic če bi postaji baz noč mihjonarjL Dobil je mnogo odgovorov, ki s zelo značilni in zanwnm. Med učitelji se je naši 19% takih, ki so pripravljeni nadaljevati svoje pedagoško delo toda kot milijonarji. Med strežnicami po bolnicah je 33% tako požrtvovalnih, da bi za noben denar ne opustile svojega elovekoljubaiega deta, Anketa je ttidi pokazala, da ljudje tem bolj vise na svojem poklicu, čini de$i ga izvršafieao. Učitelji m strežnice so do gotove meje izjeme, v drugm poklicih, posebno med delav^tvntrn, pa m mri enega odstorka takih, ki bi hoteli še na/prej delad, če bi nenadoma obogaten". Dr. Kftsoti Te pnsel na podlagi atr-kote do zaMjuoka, da pretežna večma modernih ljudi nt zadovoljna s svojim poklicem in da veže Človeka na vsakdanje dek> samo nujna potreba odnosno borba za obstanek. Če bi tega ne bflo, HI marsikdo opnstrl svoj poklic. Skromnost. — Rad U ime* 40.000 Din dolga. — Kai noriš; to je biazaiost. — Nikakor nc, temveč skroTrrm**. Dotžan sem namreč 80.000 Din. PiJHlnHk k VodnAori drmšbM Edgar Wallace: 41 Vrata izdajalcev Roman XVI. Bilo je štiriindvajsetega. Nad Towe-fom je napočil dan. Lahna, bela megla se je dvigala nad vodo. Nebo je bilo oblačno. Proti poldnevu se }e pohleven dež izpremenil v hud naliv in lilo je do večera. Ob deževnem vremenu je To\ver popolnoma zapuščen, vežbališča so prazna in posetnikov je malo. Straže stoje lepo v stražnicah, a vodniki v dolgih suknjičih se stiskajo med vrati in pod prizidki, da jih ne doseže dež. Lilo je kakor iz škafa, ko je odvedel Dick HaIlowel svoj oddelek s trga in ga postavil pred rdečo stražnico. Predno se je straža razšla, je Dick malo pokramljal z Bobbijem. — Veselilo bi me, če bi prišel še danes k Hope in ji pojasnil, zakaj sem od- povedal obed, katerega sem hotel prirediti, — je dejal Dick. — Ladv Cynthie je huda nate. Upam, da to že ves. — Pričakoval sem, da se bo jezila, na živce mi pa njena jeza ne gre. Vrag vedi. zakaj se je tako razjezila. Ali ti je sploh povedala, da je jezna? Bobbie je odkimal z glavo. — To je povedala Davenportu. Cyn-thie trdi, da je samo -zato odpovedala sestanek, da spozna ono ničvredno deklino — to so njene lastne besede — hi da si jo pustil na cedilu. Dick se je nasmehnil. — Gotovo se ni izrazila tako neotesano, toda to ni važno. Poseti Hope. Pisal sem ji in mislim, da je moje pismo razumela. Vendar bi mi pa bilo ljubše, če bi ti spregovoril z njo. Ladv Cvnthie ni bila baš najboljše volje in njen mož bi bil gotovo zbežal z doma, če bi bil našel vsaj neznatno pretvezo. Toda nesreča je hotela, da ga je držala služba v To\veru in tako je moral potrpežljivo sedeti doma. — Dušica, prepričan sem, da je bilo to zelo neprevidno, — ic mrmral že tretjič ali četrtič. — Dick je zelo občutljiv, če gre za njegovo izvoljenko. —Občutljiv? — je vzkliknila lady Cvnthie. — Predrzen je in vse kaže, da je začel slabo vplivati tudi na prismojenega in zatelebanega Longfellovva. Najprej me je povabil na obed, poslal mi je pisemce in potrdil vabilo, potem je pa v zadnjem hipu obed odpovedal, ker gospodična menda ni hotela priti. — Katera gospodična? — je vprašal polkovnik, ki ie mislil na nekaj drugega. —Nikoli ne poslušaš, kaj ti pravim, — je zagodrnjala lady Cynthie. — Johne, s teboj je res križ, Dick Hallovvell bi moral klečati pred teboj in biti pripravljen storiti vse, kar bi mu zapove-dal. Saj bi bil moral izstopiti iz polka že takrat, ko je bil njegov brat aretiran. To ni posebno dobro spričevalo za polk. če služijo v njem častniki, katerih bratje so bivši kaznjenci. — Dick je takrat prosil, naj mu iz-posluiem izstop iz polka, pa sem njegovo prošnjo odbil. To bi bil polom, če bi mu bil ustregel. Mar smo odgovorni za to. kar počenjajo naši prismojeni sorodniki? — je vprašal polkovnik osorno in ladv Cvnthie ga je poznala dovolj dobro, da ie slišala v njegovem glasu svarilo. — HalloweIli niso bili nikoli nič prida, — je dejala lady. — Ne čudila bi se, če bi zašel tudi Dick na kriva pota. — Kakšne neumnosti pa govoriš, dušica? — jo je zavrnil polkovnik. — Sicer sta pa samo bratiča. Gra-hamova mati je bila do zadnje kaplje krvi brezvestna ženščina. Sele ona je zanesla pokvarjenost v rodbino Hallo-wellov. Ali ne boš danes obedovala zunaj? — je vprašal v nadi, da ne ostane doma. — Ne, ne bom. Hotela sem ti še reči, da je govoril Bobbie oni dan z menoj zelo drzno, naravnost nesramno. — Kaj ti je pa dejal? — To ni važno, glavno je. kako je govori! z menoj. Njegovo vedenje je neznosno. Johne, ti sam najbolje veš, da so kazni v ber\v:ckskem polku do skrajnosti omiljene. Ne trdim, da je to tvoja krivda . . . — Domisli se torej, kdo je kriv, — je dejal polkovnik osorno in vstal. — V pisarno moram, dušica. Pozneje se bova videla. Ko je prišel potem na čaj, kakor mu je velevala dolžnost, je bila ladv Cvnthie v svoji sobi. ker jo je baje bolela glava. Izrazil ji je svoje sočutje in s slastjo se je naprl čaja. Pozneje je govoril s svojim adjutantom, ki ga je opozoril na tri civiliste, hiteče čez trg. Eden ie nesel lahko lestev. — Vse kaže. da se uprava zakladnice boji za kraljevske znake. — je menil adjutant. — Poslali so uradnika, da pregleda signalne naprave. Polkovnik se je zasmejal. NVhite-hall so tu pa tam vznemirjale slične skrbi. Pred mnogimi leti so izmenjali oklopna vrata, nekoč so prišli detektivi poizvedovat po zagonetnem Američanu, ki se je preveč zanimal za težo signalne naprave. — Rad bi videl dečka, ki bi hotel posnemat: kapitana Blooda. — Prepričan sem. da se najdejo taki junaki samo v norišnici. Sedel je v oficirski menzi in čital indijske novine, ki so mu prišle slučajno v roke. Kar je zapel telefon in ko ie dvignil slušalko, je zvedel, la bi rad nekdo govoril z njegovo soprogo. Lady Cvnthie je naroČila komornici, da je ne sme nihče motiti. Toda dekle se je kmalu vrnilo. Spominjajte se slepih! ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE Din 25 — Din 116-— Din 138 — Din 138 — Din 143 — Din 186 — Din 198 — Din 198 — Din 198 — Din 198 — Din 198 — Din 160 — Din 245 — Din 252 — Navadne . Fine flor . Svilene Domske nogavice: ......k Din 7*50, 9'—, 14*—f 16—, 21*- k Din 30-—, 33'—, 35'—, 40'- a Din 20--, 56—, 60—, 90- • ••••• Din 258'— Kombineže k Din 13'—, 16' Din 204 — ,'iK.V i Din 264 — Otroške laške: Pompadurke a Din 11'—, 15—, 17'—, 20-- Navadne Svilene Rokavice: a Din 16—, 20'—, 22—, 25'-a Din 55'—, 65 — 28'—, 32—, 35'— noske nogavice a Din 7'—, 8—, 15'50, 20—, 24—, 28 — Din 276 — noske srajce: Navadne . a Din 35*—, 45*-Bele ... k Din 65—, 75*-Fine z dvema ovratnikoma k Din 70—, 90--, 120- Damske laške: Umetno nanje: Kombineže a Din 24—, 32—, 37'—, 40*—, 43-—, 46*—, 56*—, 85"- Pompadurke Plusin.....k Din 40-—, 44'—, 50*- Trapez Plusin ....... a Din 40*—, 45*—, 47'—> 52*- Pravo usnje: Pompadurke Box......k Din 68*—, 74*—:, 82*—, 88"- Trapez Box a Din 68*—, 72*—, 75*- I Ant. Krisper Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKEŠ, Ljubljana (poleg- hotela štrukelj) EntJanje, ažuriranje, pred t iskanje takoj! Mestni pogrebni zarod V globoki žalosti naznanija-m vsem sorodni-koci, prijateljem in znancem, da je moj srčno lyub?ie«i soprog ozir. stric in svak, gospod Adoif Fritz dimnikarski mojster m posestnik dne 16. t- m. po daJJšem, mukapodoem trpljenju, Pfwkk«i s tolažUi svete vere, ratni© v Gospodu BMpaL Pocreb bo v četrtek, dne h7. aprila t. 1. ob 4. ori popoldne od doma žaiosti. Kapiteljska ul. št. 5 oa pofcoparBče k Sv. Krržn. V Lfeblaoi, dne 16. aprila 1660. Žata*rj£a soproga MMRfM FRITZ in ostal] sorodniki. > mM ali og1asi< Vsaka beseda 5© par. Plača se lahko tudi w znamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne ____■ odgovarjamo - Najmanjši oglas Oin 5-—*. Mlajši trgov, pomočnik dobra moč, bi rad spremenil službo. Cenjene dopise na upravo lista pod »Marljiv«. 1313 DomaČi učitelj ali učiteljica za učenca ljudske šole se išče za par ur dnevno. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Pod u k-L jubl jana «'1370. Odpadke od žage hrastove ali jelkove nudimo vezane po 1200 Dia in nevezane po 1000 Din za kc 10.000 fco vason Črnomelj. — Zora d. z o. z. Črnomelj. 1387 Preklic! Obžalujem, da sem obdolžila tatvine Din 220.— g. Leona Makov-ca iz Most, ki sem ga dala v torek, 8. t. m. pevmo to-ma aretirati. — Pepca Pavšvč, uskižbena na Sv. Petra c. 40. 1389 Hišo na Bledu majhno, enostanovanjsko. 10 minut od kolodvora, z vrtom, poceni proda M. Jan, kovač, Bled 2. — Z malfimi stroški se lahko napravi vodovod v hiši. Pripravno za vsakega ma-jhnega obrtnika aH delavca. 13S8 L. Mikuš 1UBUANA Ples'D rrc 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Brovning pištole floberte, lovske puške, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. čevlje kemično barva s strojem M. TREBAR, Ljubljana Sv. Petra cesta 6. □□□□□□□□□□ Uradnik večletni odvetniški solicitator, knjigovodja, slov. srbo-hrv. in nemški korespondent, stenograf in strojepisec išče mesta v odvetniški pisarni ali večjem trz. podikt->u. Ponudbe pod »Verziran«'i 366 na upravo lista. 1366 _ * NA OBROKE lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah z posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova u!. 1 1312 J. Maček Lfubijana, Aleksandrova v oblekah in površnikih na cenejši. e. 12 V globoki žalosti naznanjamo, da ie naš srčno ljubljeni soprog, oče in stari oče. gospod ANTON MATUL dne 15. t. m. po daljši, mučni bolezni, previden s svetotajstvi, mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 17. aprila 1930 ob M»6. uri popoldne od doma žalosti. Dunajska cesta št. 47 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 16. aprila 1930. Žalujoča soproga, otroci in ostali sorodnfkf. ObĆin» Ljubljana Mestni pogrebni »»rod Ureduje Josip Zupančič. — Za »Narodno tk '*artxx: Fran Jeaeršefc. — Za opravo ao toseretni d*J lista: Oton Christoi. — Vsi v Un&jaoi.