MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. tl / Talaton uredništva 2440, uprava 246: lahaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. url ■' Velja mesečno prejemar » upravi ali po poStl 10 Oln, dostavljen ne dom 12 Din / Oglasi pa ceniku > Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra' v Ljubljani i Poštni čekovni račun St. 11.405
99
JUTRA!
99
Aktivisti in abstinenti
Se samo nekaj dni, in vsi oni, ki se bo-Jo hoteli čez tri tedne, pri volitvah v Nar rodno skupščino dne 5. maja, kot nosilci državnih list v zvezi s svojimi sreskimi kandidati potegovati za zaupanje naroda, o°do n.orali — do 19. tm. — svoje držav-lle jiste predložiti v potrditev. Še danes čisto gotovo, koliko jih bo. Sigurno je Samo, da bosta do termina vloženi lista Predsednika vlade g. Jevtiča ter lista ■Jugoslovanske narodlne (ljudske) stranke te. dr. Hodžera). Pripravljajo se tudi liste ££• dr. Mačka (skupno z Davidovičem, Zeniljoradniki in Spahom), dr. T o p o 1 o-v i č a (socialistična) in dr. L j o t i c a, ki ^stopa idejo korporativne ureditve dr-zave. Da-li so slednje tri mogle v redu ^vršiti vse potrebne priprave in izpolniti vse formalnosti, do trenutka še ni znano. Verjetno je, da ta ali ona tega ne bo zrno Sla.
Kakor je že iz gornjih podatkov razvid-n°> nudijo letošnje volitve povsem dru-Sačno sliko nego so jo nudile volitve leta 1931. Takrat so vsi različni opozicijski elementi — opozicijski proti kraljevi še-stojanuarski politiki! —, gori od starega Ace Stanojeviča in onih radikalov, ki so ostali v opoziciji proti 6. januarju; od starine Ljube Da vi do vic a in neko liko demokratov, ki niso sledili Voji Marinkoviču in so tudi ostali v opoziciji; od Joče Jo v a n o v i č a - P iž o na m nje-sovega krila zemljoradnikov, ki so se jstotako razcepili; od Mehmeda Spaha
1,1 njegovih muslimanskih privržencev; 0(i Mačka in njegovih Hrvatov in doli našega dr. K o r o š c a — vsi ti so pri tratnih volitvah proglasili a b s t i n e n-c° in jo tudi s polno paro med narodom ^opagirali. Ne moremo reči, da brez vsakega uspeha. Zakaj gotovo je, da je je 2 največjim propagandnim naporom vseh °n>h. ki so si usvoii’i politiko šestega jamarja, bilo mogoče dobro polovico vo->Icev v celi državi spraviti na volišče.
'oda tekom preteklih dobrih treh let s° se ti abstinenti po veliki večini prebičal; o škodljivosti politične abstinence. Rodovina se v tem pogledu ponavlja. f%dar in nobeni skupini, bodisi narodu l0disi stranki, ni abstinenca v politiki pri |!esla uspehov. Nasprotno! O tem so se svoj čas v časih avstrijskega parlamen a’ morali prepričati zastopniki češkega l1aroda v dunajskem parlamentu, a enak !!a"k so dobili tud; Nemci v današnji eŠkosiovaški republiki. Tudi naši absti-!*enti so uvideli, da je Jugoslavija danes že na znotraj tako dobro — ako tudi še 116 Popolno! — konsolidirana kakor tudi ”a zunaj močna in ugledna, da se njena ?°č in njena veljava ne dasta več zmanjkati in v nič devati od onih, ki namesto bi aktivno — četudi po svojih načelih! " Posegli v borbo in v tok in razvoj domkov in našega notranjepolitičnega ter jtospodarskega življenja, se kujajo v za* ®ečkn in zabavljajo na vse in vsakega.
. tftod ona politična živahnost, ki smo jo ^’eli priliko opazovati tekom zadnjih esecev od razpisa volitev sem. Odtod el'ka aktivnost vse bivše opozicije, sta-!"eSa Ace, Ljube in Joče, Spaha in Mačka. ^ tud: pri nas, pri pristaših g. dr. Ko-^šca. Vsi ti so uvideli, da je abstinen-^a Politika smrt za njihove skupine, *asti ako bi še vnaprej v abstinenci .trajal:. Zato so se eni kakor drugi pri-fnžili deloma vladi g. Jevtiča in kandirajo na niegovi listi, deloma pa g. '^čka.
Le še majhni deli teh nekdaj močnih '°iiticnih skupin vztrajajo tudi še vna-re’ v abstinenčni politiki. Največ med Jši g. Korošca v Sloveniji. G. dr
f sveto Društva narodov o! sonlasia
Včeralš^Ja seja še ni načela francoske pritožbe - Stalilansko-a&esinski spor odgoden — Poljska in Skandinavske države proti moralni
obsodbi Nemčije
ŽENEVA, 16. aprila. Izredno zasedanje Društva narodov se je, kakor že po-ročano, pričelo včeraj dopoldne ob 11. uri s tajno sejo. Na dnevnem redu je bila razprava o francoski spomenici zaradi nemške kršitve versailleske mirovne pogodbe. Spomenica pa je bila samo sporočena in se je tako svet bavil najprej z vprašanjem spora med Italijo in Abesi-nijo. V ne polni uri je svet skleni!, naj se čiinpreje določi razsodiščna komisija, ki naj skuša po zadevni pogodbi med sprtima strankama rešiti spor, razprava pred Društvom narodov se pa odgodi do rednega zasedanja v mesecu maju. Nadalje se o francoski spomenici tekom včerajšnjega dneva ni razpravljalo, kar dokazuje, da glede postopanja in kon-
čnega sklepa še ni bil dosežen sporazum in so potrebna še zasebna posvetovanja. Razprava pride na vrsto šele danes ob 11. uri. Že sedaj je gotovo, da bo obsodba Nemčije le načelna in bodo določene le sankcije za primer novih kršitev mednarodnih obveznosti, in sicer ne samo glede Nemčije, ampak tudi vseh ostalih držav, neglede nato, ali so članice Dmštva narodov ali ne.
ŽENEVA, 16. aprila. Včeraj popoldne je konferiral francoski zunanji minister Laval z ruskim zunanjim komisarjem Litvi-novom, poljskim zunanjim ministrom Be* ckom in danskim zunanjim ministrom Munchom. V krogih iz bl?žine francoske delegacije se opozarja na krepko argumentacijo proti NemčJji naperjene obtož-
be glede zopetne uvedbe vojaške suvere-nitete. Mučno se pa vendar sprejema stališče danskega zunanjega ministra Muncha, ki je zavzel kot zastopnik Skandinavskih držav v ženevskem svetu enako stališče kakor poljski zunanji minister Beck. Poljska in Skandinavske države hočejo v Ženevi, da se ugladi Nemčiji pot za zopetno mednarodno sodelovanje, preprečiti vsako moralno obsodbo Nemčije, še manj bi pa seveda bile pripravljene pridružiti se kakšnim sklepom o sankcijah. Munch se je, kakor so Skandinavske države nedavno določile v Stockholmu, postavil na stališče, naj se Nemčiji s kakšno moralno obsodbo v Ženevi ne onemogoči sodelovanje pri nadaljnjih prizadevanjih za ureditev ohoroževania
Člen šesti komurvkeia v Stresi
MALA ANTANTA IN BALKANSKA ZVEZA O OBOROŽITVI AVSTRIJE, MADŽARSKE IN BOLGARIJE. POMIRLJIVA LAVALOVA IZJAVA.
ŽENEVA, 16. aprila. Zastopniki male antante in balkanske zveze so sprejeli francoskega zunanjega ministra Lavala že takoj ob prihodu v Ženevo. Včeraj pa se je Laval zopet sestal s Titulescom, dr. Benešem in dr. Fotičem ter razpravljal ž njimi o splošnih vprašanjih sedanje ga položaja, zlasti pa o konferenci v Stresi. Ob tej priliki so zastopniki male antante zavzeli stališče zlasti do vprašanja ponovne oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Mala antanta in balkanska zyeza odločno odklanjata vsak di ktat velesil, katerim odrekata pravico, da bi samovoljno odločale o vprašanjih, ki se tičejo podonavja in Balkana. Vsako vprašanje tega področja se mora rešiti sporazumno z vsemi. Države, ki so dale pobudo za obsodbo nemških samovoljnih ukrepov proti verseilleski mirovni pogodbi, v nobenem primeru nimajo pravice same dajati pobud za enako samovoljno oboroževanje ostalih v svetovni vojni pre
maganih držav. To stališče so zastopniki male antante in balkanske zveze sporočili Lavalu, ki je pa podal pomirljivo izjavo, da se v Stresi ni napravil noben prejudic. Danes dopoldne so se pa sestali zastopniki male antante in balkanske zveze pod predsedstvom Titu-lesca k skupni konferenci, da prouče celotni položaj, kot je nastal po konferenci v Stresi in spričo izrednega zasedanja Društva narodov. Z zadovoljstvom se je ob tej priliki ugotovilo, da so veliki napori za zagotovitev skupnega evropskega miru in varnosti vodeni z uspehom. Obenem so z zahvalo vzeli na znanje Lavalovo pojasnilo o točki 6 komunikeja v Stresi, ker je iz tega pojasnila razvidno, da Anglija, Francija in Italija niso odločale o kakšni stvarni rešitvi ponovne oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije, ker smatrajo, da je treba prej proučiti to vprašanje v krogu vseh prizadetih.
Francoske smernice v
zunamliB ooSštiki
ŽENEVA, 16. aprila. Francoski zunanji minister Laval je včeraj konferiral z ruskim zunanjim komisarjem Litvino-vim. 01) tej priliki se izve, da se bo fran-cosko-sovjetski pakt podpisal že tekom tega meseca, skoraj gotovo ob priliki Lavalovega obiska v Moskvi. Ako bo nem ška vlada, kakor se zatrjuje, povabila Lavala naj se ob vrnitvi iz Moskve in Varšave ustavi tudi v Berlinu, bo tej želji ustregel. Glede podonavske konference, ki bo v Rimu 25. maja. je že sedaj
gotovo, da se je bo Laval osebno udeležil. Povprašan o svojih načrtih in potovanjih je izjavil Laval, da mednarodna politika Francije v sporazumu z Anglijo in Italijo ni naperjena proti nikomur. Francija zahteva varnost za vse. Njen namen je doseči pomirjenje med vsemi narodi. Seveda se pa to ne bo moglo doseči preko noči.
Zarota proi Muftolinliu, Flandinu in Lavalu
PARIZ, 16. aprila. Vesti, da so anarhisti (iz vrst italijanskih protifašistov)
trošeč se je pač dolgo časa pogajal z
g. predsednikom vlade J e v t i č em za sodelovanje njegove skupine na listi g. Jevtiča. A zdi se, da je bil njegov politični apetit nekoliko prevelik in njegove zahteve takšne narave, da se niso dale spraviti v sklad z načeli šestojanuar-ske politike. Zate jih. naravno, g. Jevtič ni mogel sprejeti. Posledica ,ie nadaljnji razpad nekdaj mogočne SLS v male drobce. Posamezni ugledni člani bivše SLS, ki uvidevajo brezplodnost abstinenčne politike, so šli deloma na listo g. Jevtiča, deloma na druge liste, vkljub temu, da je — dasi anonimno, vendarle
še vedno aktivno! — vodstvo pristašev dr. Korošca izdalo parolo za abstinenco. Volitve 5. maja bodo pokazale — zlasti tam, kjer nastopajo kot kandidati ugledni možje iz bivše SLS, kakor dr. O g r i-zek v Šmarju in Celju, Brenčič v Ptuju, dr. K 1 a r v Dolnji Lendavi itd.! —, ali so mase bivše SLS še vedno slepo vdane diktatu iz skrivne mariborske politične kuhinje, ali pa je njihov instinkt boijši nego instinkt zakrknjenih politikantov in se bodo odločile za edino pravilno politiko, za politični aktivizem in proti politični abstinenci.	V— S—
pripravljali v Stresi ali Ženevi atentat na Lavala, se uradno potrjujejo. Zarotnikom je francoska policija na sledu že več tednov in je o tem obvestila tudi italijanska in švicarska oblastva. Atentat je nameravan tudi na Flandina in Mussolinija. V Marseilleu so aretiral dva osumljenca s pomanjkljivimi dokumenti ki so ju na zahtevo izročili Belgiij.
KRALJ POKROVITELJ SKAVTOV.
BEOGRAD. 16. aprila. Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad Zvezo skavtov kraljevin«-Jugoslavije.
HODJERA POTRDIL NOSILSTVO.
BEOGRAD, 16. aprila. Včeraj dopoldne je nosilec liste Jugoslovanske ljudske stranke dr. Svetislav Hodjera potrdi svojo izjavo za nosilca liste.
NEMCTJA IN PODONAVJE.
BERLIN, 16. aprila. »Berliner Bor-senzeitung« razpravlja o projektirani podonavski konferenci, ki naj bi se se-j stala po najnovejši verziji 25. maja v i Rimu in pravi med drugim, da se mora I najprej pokazati v Ženevi napram nem-Iškim življenjskim interesom popolno ral/umevanje, ker šele potem bo mogoče od Nemčije zahtevati na podonavs^5 j konferenci neke obveznosti.
MUSSOLINI IN REVIZIJA.
STRESA, 16. aprila. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je dal pred svojim odhodom dopisniku »Reuterjeve agencije« med drugim tudi sledečo izjavo: »Popolnoma sem zadovoljen z rezultati konference. Treba je zlasti naglasiti najpomembnejše dejstvo, da je bila beseda »revizija« sedaj prvič sprejeta v diplomatski dokument zmagovalk«.
STRESA IN KLAJPEDA.
PARIZ, 16. aprila. »Journal« poroča, da se potrjujejo vesti, po katerih se je na konferenci v Stresi razpravljalo tudi o klajpedskein vprašanju. List izve, da je bilo sklenjeno, naj Francija, Anglija in Italija store skupen korak v Kaunasu in opozore litovsko vlado, naj strogo spoštuje klajpedski statut.
OBTOŽNICA PROTI VENIZELOSU.
ATENE, 16. aprila. Obtožnica proti Ve nizelosu, njegovemu sinu in drugim političnim osebnostim, ki bo prečitana pred izrednim vojaškim sodiščem, je podkrepljena z mnogimi dokumenti, ki dokazuje-1 jo, da je bil Venizelos glavni idejni voditelj vstaje.
itran 2.
Mariborski »V e 2 er ti tC« Jofri
\^AtarH>oru^idnel6^lV^93E.
Dnevne vesti
Tretji dan v objemu smrtne groze
DELAVEC KELNARIČ SE VEDNO ZAK OPAN V PRSTI IN PESKU. NAPORI REŠEVALCEV SE VEDNO SPROTI PONESREČIJO. NOVI UPI.
Reševanje zasutega Kelnariča na Po brežin se je nadaljevalo včeraj še ves popoldne, vso noč in traja še v času našega poročila. H kraju nesreče še vedno romajo množice radovednežev in so to vrvenje izrabili v svojo korist tudi berači, ki so se nastavili po Cankarjevi ulici. Orožniki pa ne puste vsakega preblizu in morajo radovedneži opazovati le od daleč. Zdaj pa zdaj se med ljudmi, ki opazujejo, razširjajo alarmantne vesti, češ, da je Kelnariča zadušilo ali pa da so ga pravkar potegnili živega iz vodnjaka. Res pa ni ne eno ne drogo.
Zasuti Kelnarič je bil ves včerajšnji dan pri zavesti in je ves čas milo prosil reševalce. naj mu pomagajo. V teku popoldneva pa je nastala nova nevarnost za Kelnariča in reševalce, ko se je udrl betonski obod vodnjaka nad zemljo in pričel polzeti v globino. Privezati so ga morali z verigami na okoli postavljeno provizorično ogrodje.
Pozno popoldne so Kelnariča že toliko odkopali, da je imel prost hrbet in da mu je bilo omogočeno lažje dihanje. V tem času je tudi za užil nekoliko hrane in popil krepčilne pijače. Ko se je stemnilo, so napeljali v to m globok kanal električno luč in pri njej nadaljevali reševalna dela. Zasutemu so osvobodili še obe nogi
do kolen in to tako. da so kopali od spo- i Rodošek.
daj navzgor. Ko je že bila končna rešitev skoraj gotova stvar, se je pa nenadoma zopet sesula zrahljana zemeljska plast in znova zasula Kelnariča do vratu. Nesrečnež jc pričel klicati: »Jezus, Marija, rešite me!« in ni vedel kaj od same groze. Reševalci so pa takoj znova pričeli z odkopavanjem, kar je pomirilo tudi obupanca.
Posebno za to priliko najeti brezposelni delavci so vso noč nadaljevali z odkopavanjem. Vendar še vse do jutra niso mogli rešiti zasutega. Okoli S. ure zjutraj pa je bil Kelnarič že toliko odkopan, da so lahko pričeli z zadnjimi reševalnimi deli. V zemlji so mu tičale še samo noge. Tekom noči pa se je Kelnariča gotovo nekoliko zmedlo, ker se je pričel na vse načine braniti končne rešitve iz objema zemlje.
Upati pa je, da bo Kelnarič rešen vsak trenotek, kar bi bilo z ozirom na telesno oslabelost in duševno zmedenost več kot nujno. Na kraju nesreče so ves čas orožniki in gasilci, katerim načeluje predsednik mariborske požarne hrambe ravnatelj Bogdan Pogačnik. Navzočih pa te tudi več zdravnikov, med njimi mestni fizik g. dr. Wankmuller in primarij mariborske bolnišnice g. dr. Dernovšek. Danes dopoldne pa sta prispela še okrajni glavar g. Milan Makar in magistratu? --j „
iiispekcijisko potovanje prosvetnega šefa dravske banovine. Prosvetni šef dravske banovine g. prof. Breznik jc na svojem inšpekcijskem potovanju prispe! v Maribor, kjer si je ogledal naše prosvetne zavode.
Odličen znanstvenik v Mariboru. Te
dni je prispel v Maribor v studijske namene odličen znanstvenik g. dr. Popelka, ravnatelj graškega arhiva.
Mestni župan dr. Lip dd pokrovitelj plavalnih tekem za prvenstvo države. Kot smo že poročali, bodo letos v Mariboru plavalne tekme za juniorsko državno prvenstvo, in sicer na Mariborskem o-toku. Pokroviteljstvo nad tem važnim tekmovanjem, ki se bo prvič izvedlo v našem mestu, je blagovolil prevzeti mestni župan g. dr. Lipold.
Promocija. Na ljubljanskem vseučilišču je bi! diplomiran g. Rudolf Mačus. brat znanega mariborskega sokolskega delavca, za inženjerja arhitekta. Čestitamo!
Iz carinske službe. Obmejni carinarnici v Gornji Radgoni sta dodeljena v službovanje kontroior g. Milan Mihalič iz Karlovca in carinski uradnik Radmil Mojsilo-vič iz Kotoribe.
Odlikovanje novinarja. S kraljevskim ukazom jc na predlog ministra za notranje zadeve odlikovan, z redom sv. Save 111. stopnje g. Andrej Gabršček, znani predvojni borec na Goriškem.
Neljuba pomota se je vrinila v sobotno številko v notico pod naslovom .Poroke«. Poročila sta se višji železniški uradnik Pazimir Pretnar (ne Peter') in gdč. Silvija Maleričeva.
Za kraljev spomenik v Mariboru so darovale sledeče šole: Ljudska Šola, Svečina 100 Din; ljudska šola, Pobrežje pri Mariboru 150 Din; ljudska šola, Krčevina pri Mariboru, 120 Din; ljudska Šola, Vransko 109 Din; ljudska šola, Vuzenica 50 Din; ljudska šola, Fram 72 Din; ljudska šola, Slivnica pri Mariboru 200 Din; ljudska šola, Svečina 44 Din; ljudska šola, Srdica-Rogaševci 40 Din; pomožna šola, Maribor 100 Din; drž. dekl. ljudska šola, Studenci pri Mariboru 300 Din;
11.	drž. dekl. meščanska šola, Maribor 100 Din; I. deška osnovna šola, Maribor 100 Din; ljudska šola, deška — učit. zbor, Apače 300 Din; IV. dekl. ljudska šola, Maribor 190 Din.
Zavrnjena pritožba »Naprednosti«. Ministrstvo za trgovino in industrijo je zavrnilo pritožbo registrovane zadruge »Na prednosti .; in je s tem odlok banske uprave o razpustu postal pravomočen.
Celje in Mariborski teden. O priliki letošnjega Mariborskega tedna prirede Celjani prvi oficielni obisk v Mariboru. Celjani pridejo s posebnimi vlaki na ekskur-
zije itd. Obenem se bodo priredile športne in druge tekme med Celjani in Mariborčani.
Mariborski upokojenci tožijo. Velika noč je pred durmi, preko 1200 mariborskih upokojencev pa še ni dobilo svoje pokojnine, pa prav sedaj pred prazniki. Stvar merodajnih činiteljev je, da se še pred prazniki izplačajo težko prizadetim . upokojencem, ki imajo obveznosti na vse I strani, njihove pokojnine. Na upokojence i pritiskajo od vseh strani, naj poravnajo svoje obveznosti, pa ne morejo, ker šc niso prejeli svoje pokojnine, dasi smo že v drugi polovici meseca.
»Ljudska samopomoč«, reg. pom. blag. v Mariboru, je imela v nedeljo, dne It., aprila svoj redni občni zbor potoni dele- ' gatov pod predsedstvom načelnika g. dr. Ivo Šorlija ter navzočnosti vladnega komisarja, banovinskega tajnika g. dr. Josipa Lavriča hi lokalnega polic, nadzornika g. Cajnka. Po poročilu blagajniških funkcionarjev se »Ljudska samopomoč« ugodno razvija. Koncem poslovnega leta 1934 je štela 10.727 članov in je pri 40 milijonskem prometu izkazala prebitka 2,4812©2.8l Din, tako, da znaša rezervni fond danes 3,546.761.76 Din. Po umrlih je izplačala v letu 1934 na pogrebninah 0,338.556 Din. Zaradi velikih dajatev je bila potrebna sprememba pravil, po katerih so se mesečni prispevki deloma malenkostno zvišali in dajatve v primeru smrti rpercentuelno znižale. S to spremeni bo pravil se je blagajna postavila na solidno in sigurno podlago. Na novo se ie ustanovil oddelek za doto za mladoletne od 1. do 16. leta. Končno se jc sklenilo proti vsem obrekovalcem »Ljudske samo pomoči« nastopati sodnijskim potoni.
Mariborski esperantisti so te dni imeli svoj redni letni občni zbor, na katerem je bila izvoljena naslednja uprava: predsednica Viktorija Lichtemvalnerjeva. tajnica Travta Rutnikova, blagajnik Viktor Arlati. knjižničarka pa Vera Kaucnerjeva.
V	nadzorni odbor so bil; izvoljeni inž. Dušan Tomšič, Bratoš, Kicler in Klajnšek.
Stjepan Bakovič razstavlja v Mariboru. Za letošnjo Veliko noč priredi v našem mestu razstavo svojih del akad. slikar in profesor srednje tehniške šole a- Splitu g. Stjepan Bakovič. Bakovič, ki posveča glavno pozornost folklorističnim tipom ljudstva iti portretu, jc razstavil lani tudi v Ljubljani. Rojen je bil v Senju v Dalmaciji kot kmečki sin in pokazal že zelo zgodaj slikarski talent. Med vojno je prišel kot begunec celo v Avstralijo, kjer je pridno študiral slikarstvo, po vojni jc pa končal akademijo v Pragi, kjer je študiral pri Bukovcu, Obrovskem in Kramerju. V zadnjem času se bavi največ s por-
tretiranjem v stilu angleške manire. V Jugoslaviji je razstavil svoja dela že po vseh večjih mestih in prihaja sedaj naposled tudi v Maribor.
Umetnostna razstava »Naše morje«. Jadranska Straža priredi letos od 5.—16. septembra v Ljubljani veliko jadransko razstavo takega obsega in popolnosti, kakor je v naši državi še ni bilo. V okviru te razstave bo prirejena tudi razstava u-metnin jugoslovanskih likovnih umetnikov pod geslom .»Naše morje«. Razstave, ki bo nameščena v okusnem paviljonu, se lahko udeleže vsi jugoslovanski likovni umetniki. Motivi morajo biti iz Jadrana ali iz pomorskega in dalmatinskega življenja. Posebna žirija bo pripustila izbrana dela na razstavo. Prijave naj se vpo-šljejo najpozneje do 15. julija t. 1. na Oblastni odbor Jadranske Straže v Ljubljani. ŠteAdlo, ime in format prijavljenih umetnin (slik, grafik) mora biti točno o-značeno. Slike morajo ibti v okviru. — Stroške za dovoz umetnin nosi razstav-ljalec sam, odvoz po železnici je brezplačen. Zeljeno jc, da se umetniki prijavijo čim preje, ker bi pozneje lahko primanjkovalo prostora.
Velika manifestacija naših avtomobilistov v Beogradu. Predvčerajšnjim so priredili naši avtomobilisti v Beogradu veliko manifestacijo, da izrazijo svoje veselje nad znižanjem ožiroma ukinitvijo avto moibilskih taks. V ta namen se je pomikalo po beograjskih ulicah 100 motociklov. 500 avtomobilov v koloni po dva in dva, na koncu pa 20 težkih tovornih avtomobilov in 10 novih avtomobilov. Posebna delegacija se je zglasila pri predsedniku vlade in mu izrekla zahvalo za olajšanje motorizacije našega prometa in za pospeševanje tujskega, prometa v naši državi. — Delegacija se je podala tudi k finančnemu ministru dr. Stojadinoviču, in se mu v imenu avtomobilistov zahvalila, da je pristal na znižanje bremen, ki so tako težila naš avtomobilizem, da o kakem napredku ni bilo niti govora.
Snaženje oken. Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja prebivalstvo na določilo § 76 mestnega cestnega reda, glasom katerega se ne smejo okna visokih pritličij in gornjih nadstropij snažit: na način, da bi snažilci pri tem delu stali na zunanjem robu-okna ali se preveč nagibali skozi okno. Snažilci morajo biti pri vezani ali na drug način zavarovani zoper padec. Proti osebam, ki tega določila ne bodo upoštevale, se bo uvedlo kazensko postopanje.
V	sredo zvečer še enkrac nastop gospoda Svengalija v »Veliki kavarni«.
Avtobusi Mestnega avtobusnega podjetja vozijo na podeželskih progah v petek, dne 19. tm. z ozirom na velikonočne praznike enako kot ob sobotah.
Ponovna dražba občinskega lovišča občine Hoče za kraj Sp. Hoče, Bohova, Ragoza in Sv. Miklavž v izmeri 1845 ha bo dne 19. aprila 1935. ob 10. uri dopoldne pri sreskem načelstvu Maribor, desni breg, soba št. 25 L, ter se vabijo vsi prijatelj} lova. Izklicna cena 22500 Din.
Motosekcija »Peron« v Mariboru, vabi svoje člane iia izredni občni zbor, ki se bo vršil dne 28. aprila 1935. ob 9. uri dopoldne v restavraciji »Union« v Mariboru, Aleksandrova c. 3.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 17. trn. Ob 12: instrumentalne solistične točke na ploščah; 12.50; poročila; 13: čas, plošče; 18: plošče po željah: 18.30: pogovor s poslušalci; 19.05 prenos Bachovega »Matejevega pasiona z, Dunaja; 22: čas. poročila; 22.15 radio orkester.
Vžigalice niso za otroke. Pred dnevi se jc dogodil v Št. Vidu pri posestniku Red-njakit pretresljiv dogodek. Mati je šla na polje, doma pa jc pustila svoja dva otročička. Enoletni Jožek je ležal tla peči zavit v plenice, 4letna sestrica Cilka pa se jc igrala v sobi. Nenadoma jc deklica iztaknila škatlico vžigalic ter pričela zažigati cunje, v katerih je bil zavit njen mlajši bratec. Plenice so se vnele in začele goreti. Otrok je v gorečih plenicah pričel kričati, kar je opozorilo zunaj hiše zaposlenega očeta, ki je stekel takoj v hišo. Nudil se mu je grozen prizor. Njegov sinček je bil ves v plamenih. Zadobil je hude opekline in .ie kmalu nato umrl.
Sreča v nesreči. Ko se je sinoči ob 23.40 šofer mestne občine mariborske Adolf Dobrajc vračal s traktorjem, ki jc prevažal stavbeni material na kraj nesreče na Pobrežju, nazaj v garažo v Strmo ulico,
Narobne site^aaBsee
REPERTOAR.
Torek, 16. aprila ob 20. uri:	»Blodni
ognji«. Red o, Znižane cene. Zadnik-Do velikonočne nedelje zaprto.
Drevi zadnja uprizoritev Šorlijeve drame »Blodni ognii«. Med slovenskimi dram skimi delj poslednjega časa .ie to delo zaradi svoje žive aktualnosti ter iz današnjih dni zajete vsebine doseglo največji uspeh. Predstava jc za red A. Veljajo znižane cene.
Mnogo zanimanja je po Mariboru za prvo uprizoritev domače novitete, operete znanega režiserja mariborskega gledališča Pavla Rasbergerja, »Prebrisani a-mor«. Delo jc v glasbenem oziru pisano s pestro melodiko po načinu velikih ope-ret, vsebinsko je prav zabavno ter preseneča z mnogimi komičnimi zapletljaj-Godi se v preteklosti. Opereta jc razdeljena na tri dejanja, ki se vrše vsako »a drugem prizorišču. Krstna predstava bo pod muzikalnim vodstvom kapelnika Herzoga in v režiji glavnega režiserja J. Koviča. Večje ulogc igrajo Udovičeva, Bar-bičeva, Sancin, Grom, P. Kovič in Ver-donik.
KINO
GRAJSKI KINO
Samo šc dva dni senzačijonclen vclefiln* kakršen šc ni bil v Mariboru.
»DIR1G1BLE"
(junaki zraka, ledu in vode) v nemškem jeziku-Pride film „Rože z juga".
Kino Union. »Princesa Turandot«, veseloigra ix) kitajski pravljici, z Wih Lritsch-em in Katico Nagy.
so nenadoma-odpovedale zavore in traktor je drvel po Strmi ulici proti dravski brvi. Šofor je še čvrsteje zagrabil za volan in ko se je traktor z veliko brzino približeval obali Drave, jc v zadnjem trenutku krenil na desno in z vso silo zavozil v ograjo posestnika Štaudcrja. Sreča je bila, da je tam grmovje in je vozilo zadelo v veliko drevo, katero je izrulo. —if Traktor se je tako ustavil tik na robu Drave. O nezgodi so bili obveščeni takoj mariborski reševalci, kr so s pomočjo škropilnega avtomobila spravili traktor v garažo v Strmi ulici. Šofer k srečj ni bi! ranjen.
Nezgodi. Včeraj ie v Cankarjevi ulici stanujoči sin krojača Manfred Munda padel in si poškodoval desno nogo. V Lor-nianju pri Voličini je pa padel pod voz 431etni hlapec Ivan Vogrin; poškodoval si je hrbtenico. Oba poškodovanca se zdravita v tukajšnji bolnišnici.
Napadi. Pred dnevi je v Rošpohu stanujočega posestnika Antona Ermeta udaril s polenom po glavi in hrbtu posestniški in Ivan Alt. Ermet je zadobil hude poškodbe. V Spodnji Voličini stanujočega posestnika Ivana Ornika je udaril s topin' predmetom po levem boku Maks Bornik-
V	Bukovcu stanujočo vdovo Marijo Gor-šnikovo pa je udaril njen zet Teršič s kolom po desni roki tako nesrečno, da ji je zlomil komolec. Vsi trije se zdravijo v bolnišnici.
Neznan tat je včeraj dopoldne obiskal stanovanje v Lekarniški ulici 4 ter odnesel iz nočne omarice trgovskemu vajenci* Ivanu Zemljiču srebrno zapestno in srebrno žepno uro v vrednosti okrog 500 Din.
Ukradeno kolo. Ključavničarju Alojzij** Holntanerju je sinoči neznan tat ukradel izpred neke gostilne na Pohorski cesti skoraj novo dvokolo znamke »Peugeot • Kolo ima evidenčno številko 52748.
Zidovi v Slovenski ulici. Slovenska t*l-od Gosposke do Gledališke jc na južnj strani nezazidana in jo omejujejo zidov* vrtov škofije in ostalih stavb na Slomškovem trgu. Te dni popravljajo del tega zidovja, priporočati bi pa bilo, da bi tud* ostali lastniki storili isto. ku.itj nekateri zidovi so kar škandalozni in gotovo **e spadajo v takem stanju v sredino mestu-
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 7.8 stopinj C nad ničlo: minimalna temperatura je znašala I stopinje C nad ničlo; barometer je kazal pri D stopinjah 742, reduciran na ničlo pa 738’ relativna vlaga 75: vreme Je jasno in h' ho; vremenska napoved napoved**)1-nobene bistvene spremembe.
' Marjbor n. dne 16. IV. 1935.
.VfarTfiorsEl »V e? e rit Ilc« JuTra
spu
Lep napredek sokolskega dela na
severni meji
HOGOČBN POTEK OBČNEGA ZBO RA SOKOLSKE ŽUPE MARIBORSKE.
Kakor srno že na kratko omenili, je lniela sokolska župa mariborska preteklo nedeljo dopoldne v spodnji kazinski dvo-
rani svoj redni občni zbor, ki sa je vodi: za sokolstvo nmogozaslužni starosta br. ('r- Milan Gorišek. Po sokolskem pozdravu se je v uvodnih besedah spomnil tragičnega dogodka, ki je iztrgal iz mo-"očnih sokolskih vrst najvišjega Sokola, jiteškega kralja Aleksandra I. Zedinite-'■'a- Stoje je občni zbor počastil njegov spomin in mu zaklical trikratni »Slava!« Ponovno je ob tej priliki sokolstvo ob se vcrni meji priseglo zvestobo svojemu starosti kralju Petru II. Tudi se je br. starosta spomnil vseh umrlih sokolskih delavcev, imenoma br. Vanička in br. Stepanka.
Sledila je debata o poročilih posamez-n‘h župnih funkcionarjev. Poročila se na občnem zboru niso črtala, ker so bila tiskana dostavljena vsem posameznim edi-
dilnili položajih, čutili bolj sokolsko in bratsko tudi napram tistim, ki so v slabših, čestokrat obupnih gmotnih razmerah. Zelo pridno je deloval narodnoobrambni odsek, v kolikor pa ni uspel, leži krivda na drugih činiteljih. Kakor v preteklem letu, je bilo Sokolstvo tudi v tem v najprisrčnejsi bratski vezi z našo junaško vrsto.
Najvažnejša prireditev župe v preteklem letu je bil župni zlec v Ptuju 10. junija, ki je bil v vsakem oziru vzorno organiziran, udeležba edinic pa je bila zelo številna. V častnem številu se je župa udeležila pokrajinskih zletov v Sarajevu in Zagrebu, ki sta se vršila ob obletnicah zelo važnih dogodkov iz naše narodne preteklosti. Razen tega se je Sokolstvo udeležilo vseh splošno nacionalnih manifestacij, ki sp se vršile v naših krajih.
Zanimivo je poročilo statističnega od-
a*cam. Iz tajniškega poročila, ki ga je ; seka. ki ga je podal br. prof. Degen in iz-sestavil agilni župni tajnik br. Dojčino- kazuje naslednje: Župa, šteje 52 društev
v*č posnemamo naslednje podrobnosti o delovanju župne uprave in raznih odsekov. Tehnično delo je bilo. zelo uspešno 'n se je v glavnem ravnalo po že določenem načrtu. Bilo je vzorno organizirano 111 opravljeno, kljub temu, da brat župni Načelnik ne stanuje na sedežu župe. V bodoče je treba polagati največjo pažnjo osnovo sokolske vzgoje, to je na red-110 posečanje telovadbe vseh onih, ki še '’iso dopolnili 26. leta. Razveseljiv je tudi [lapredek snmčarstva, ki se. vedno bolj širi med sokolskimi vrstami. Vendar je ^cba prav pri tej panogi paziti, da se pri Naraščaju in deci ne pretirava, ker utegne tako več škodovati, kot koristiti. — Slabše pa ie uveljavljen:) strelstvo. V vsej župi so samo 3 strelski odseki. Glede na važnost tega športa bi bilo želeti, da se dajo sokolskim strelskim, odsekom enake zadevne ugodnosti, kot jih uživalo druge strelske družine.
Prosvetno delo jc bilo v preteklem letu v večini edinic intenzivno in vsestransko. V tem oziru je bil župni prosvetni °dbor zelo iniciativen in jc mnogo storil '-a čim intenzivnejše in smotrenejše delo, !)°sebno za ono med mladino. Omeniti je treba predvsem župni prosvetni tečaj, ki ,e bil v Mariboru decembra lanskega !e-Bil je vzorno pripravljen in je prine-:Sel mnogo koristi vsem udeležencem. |udi zdravstvena služba je napredovala. v Preteklem letu so bili telovadci in telovadke v večini edinic zdravniško pregledni. Z ozirom na važnost takega pregleda bi bilo želeti, da bi bil sleherni telovadec zdravniško pregledan vsaj 3krai ”a leto. Delo socialnega odseka je bilo v Stavnem V tem, da je župna uprava izvrta mnogo različnih intervencij za zaposlitev, oziroma za izboljšanje eksisten-J* posameznim bratom, oziroma sestram. Uspehi tega odseka bi bili še boljši, ko bi Vsi oni bratje, ki so na različnih vo-
m 54 čet. V društvih iu četah je včlanjenih 6.430 članov, 2.274 članic, 1.121 moš-
kega naraščaja, 858 ženskega naraščaja, 4172 dečkov in 3955 deklic. Vseh pripadnikov je bilo 18.810, kar pomeni viden in znaten porast napram lanskemu številu 16.442. Zanimiva je tudi statistika, kaj je članstvo po poklicih: Največ med njimi je državnih nameščencev, in sicer 1612, slede jim pa učitelji in profesorji, katerih jc 1277, nato 3226 kmetov, 1150 obrtnikov, 832 delavcev, 775 privatnih nameščencev, 615 privatnikov, 469 trgovcev, 337 dijakov, 195 vojakov, 140 zdravnikov, 72 odvetnikov, 4 mornarji in 1 duhovnik.
Edinice v župi imajo 10 članskih praporov, 4 naraščajniške ter I. konjeniškega. Sokolskih domov je 10, lastno letno telovadišče ima 25 društev in 1 četa, godb na pihala je 12, tamburaških zborov pa 5.
Finančno bilanco za leto 1934. je podal agilni dolgoletni župni blagajnik br. Janko Zorko. Bilanca izkazuje 237.929 Din dohodkov in prav toliko tudi izdatkov. Aktiva in pasiva župe pa znaša 204.739 Din.
Po debati so sledile volitve nove župne uprave, o čemur bomo pa poročali na drugem mestu. Občni zbor Župe je brzojavno pozdravil med drugimi tudi prvi podstarosta SKJ br. Engelbert Gangl.
Naši ženski obrti
NOV PRAVILNIK K ZADEVNIM DOLO ČILOM ZAKONA.
Odkar obstoja v obrtni zakonodaji sku- j ki doprinesejo enega naslednjih dokazov: pina rokodelskih obrtov, pri katerih je j 1. Da so se učile v obrtu najmanj 2 leti, predpisan najstrožji dokaz strokovne spo- opravile pomočniško preizkušnjo in po sobnosti, velja tudi zakonito pravilo, da 1 prestani preizkušnji bile strokovno zapo-se za nastop obrtov, ki se običajno izvr- j slene najmanj 1 leto. 2. Da so bile stro-šujejo po ženskih osebah, priznavajo kovno zaposlene najmanj 3 leta v tovarni znatne olajšave, katere so tem obsežnei- I ali v hišni industriji v cilju osamosvojitve, Čim manj je dotična obrtna stroka i ve. 3. Da so uspešno dovršile 3-razredno
razvita in čim revnejša je ženska oseba, ki se poteguje za obrtno pravico.
Taka določba je obstojala v bivšem
nižjo žensko obrtno šolo, n. pr. na držav ni srednji tehniški šoli v Ljubljani ali državni tekstilni šoli v Kranju in bile nato
avstrijskem obrtnem redu, ki ie bil do i strokovno zaposlene najmanj skozi 6 me-nedavnega v veljavi v naši banovini, za i secev. 4. Da so uspešno dovršile 2-raz-nekaterc izrazito ženske obrte že 50 let, j redno nadaljevalno žensko obrtno šolo vendar se je obrtništvo posebno po pre- 1 po zakonu iz leta' 1922 ali 3-letno žensko
vratu borilo proti olajšavam, posebno v modistovski in šiviljski stroki, ker sta ta obrta danes že na taki stopnji razvoja in je konkurenca v obeh strokah tako velika, da vsako pospeševanje prenagljene osamosvojitve več škoduje ugledu domačega rokodelstva, kakor pa koristi posa-
obrtno šolo po zakonu iz leta 1932. 5. Da so uspešno dovršile 6-mesečni strokovni tečaj s praktičnim delom in nato bile strokovno zaposlene najmanj 1 leto.
Če sc iz tehtnega razloga ne more predložiti potrebno dokazilo, sme ban po zaslišanju pristojnega združenja izpre-
ineznicatn. Kljub temu je ; . išlo podobno ! gledati predložitev takega dokazila, ako besedilo, kot ga je vseboval bivši avstrij- J se na drug način nesporno izkaže, da je ski obrtni red, tudi v naš novi obrtni za- I kandidatinja zadostila zahtevam zakona, kon in je zato minister trgovine in indu- J V primerih, ki so vredni potrebnega ozi-
strije pretekli mesec izdal k tej zakoniti določbi poseben pravilnik, ki omejuje priznavanje značaja ženskih obrtov na šivilje ženskih in otroških oblačil in perila, modistke, izdelovalke umetnih cvetic in podobnih krasil, tkalke, vezilke zlata, srebra in biserov, in predpisuje pogoje, pod katerimi se sme prosilka za enega naštetih obrtov pripustiti k mojstrskemu izpitu.
Mojstrski izpit za navedene obrte smejo po tem pravilniku delati ženske osebe,
ra, sme ban sploh izpregledati predložitev spredaj naštetih dokazov, ako je kandidatinja za mojstrski izpit siromašna in ji je samostojni obrt potreben zaradi vzdrževanja rodbine. Vendar take inoj-strinje ne smejo zaposlovati niti vajenk niti pomočnic.
Pravilnik izrecno določa, da šiviljam — brez polnovrednega usposobljenostnega dokaza — pripada samo šivanje perila iu priprostih ženskih in otroških oblačil, da pa pristoja pravica do krojenja in izde-
brago B.:
Usodna šopka
Gospod Muhič jc poročen gospod in še ■'‘Ofesor. V svojem zakonskem življenju ^akticira moderna načela, in eno teh jc 'udi varanje žene.
Prav tako poročen gospod je profesor Nek in se prav tako oprijemlje v zagonskem življenju modernih načel, ka-Crih eno je tudi varanje žene.
S tem sem prav za prav že povedal y?e, da zaključek vseh neštetih epizodic, iz tega.nstajajo, pa naj povem še to-le: Naključje in samo naključje jc hotelo, u sta moža istih modernih načel poučena na istem zavodu. Med njima se jc iz °Iegijalnosti razvilo prisrčno prijateljevo. Ob prostih popoldnevih sta v ka-Vilrni tarokirala, šahiraia in si sčasoma "ledsebojno zaupavala tudi razne pikant->e zadeve. Drugače pa je bilo po večerih. ® jc na primer dejal profesor Pajek: i^ani pa zvečer, kolega Muhič?« — se ^ *a vedno opravičil, da ima nujen opra-e^. Včasih je bilo narobe in je vprašal profesor Muhič: »Kam pa zvečer, kolega aiek?« jn je prejel isti odgovor.
Seveda, tu ni bilo nekaj v redu. To še tem manj, ker so se med zakonci doma vršili taki-le pogovori: Po večerji je na primer profesor Muhič često dejal svoji ženi: »Agata, nocoj pa moram v kavarno k debati.« Skoraj istočasno je dejal profesor Pajek svoji boljši polovici: »Julka, nocoj pa moram v kavarno na razgovor.«
Vsa zadeva pa se jc razvila v tajin-stveno temo, ko nato v kavami ni bilo na spregled nc Muhiča in ne Pajka.
In je bilo zopet samo golo naključje, da se je zadeva o tajnih nočnih debatah in razgovorih v kavarni — katerih pa nikoli ni bilo — kar sama ob sebi razjasnila. Bilo pa je tako:
Profesor Muhič je namreč varal svojo ženo z ženo profesorja Pajka in profesor Pajek jc varal svojo ženo z ženo profesorja Muhiča. Ali z druge strani: žena profesorja Pajka je varala svojega moža s profesorjem Muhičem in žena profesorja Muhiča je varala svojega moža s profesorjem Pajkom.
In čim so se zaprla vrata za profesorjema, ki sta odhajala k »debatam« in »važnim razgovorom«, so se kmalu nato zaprla tudi za njihovima boljšima polovicama, ki sta odhajali vsaka na svoj ren-dez-vous.
Vsa zadeva bi ostala prav gotovo tajna in prikrita in to tem bolj, ker se ženi obeli profesorjev medsebojno še poznali nista in tudi profesorja še nista poznala ženi drug drugega. In je bilo še to, da so se »varanci« med seboj poznali samo po krstnih imenih.
Pa je vrag zmotil ob neki priliki oba profesorja in sta zaupala drug drugemu svoje najintimnejše srčne zadeve. Profesor Muhič je dejal profesorju Pajku:
»Ona je očarljiva. Sladka neznanka. Pride kot vila in zopet izgine. Vem samo to, da ji je ime Julka...«
»Ona je božanska,« je govoril profesor Pajek. »In pride prav tako kot vila in zopet odide. Tudi jaz vem samo to, da ji je ime Agata...«
Oba sta sicer nekoliko pomislila iii se čudila naključju, da je Muhičevi ljubici ime kot Pajkovi ženi in seveda narobe. A na to naključje sta ga izpila še literček. In ko je profesor Muhič zaupal profesorju Pajku, da bo nocoj osrečil svojo neznanko Julko s šopkom cvetja, se je iste misli oprijel še profesor Pajek za svojo neznano Agato.
Solidarno sta jo mahnila v cvetličarno, kupila povsem enaka šopka rdečih na-
Stran 3.
lave kompliciranih ženskih oblek (kostumov, plaščev) v obseg krojaštva ženskih oblek. Obrtnice, ki se za osamosvojitev poslužijo gornjih olajšav, se ne smejo po-služiti tudi v zakonu predvidenih olajšav za prehod na sorodne rokodelske obrte. Obrtna oblastva bodo pri takih obrtnicals v izdanih pooblastilih (obrtovnicali) izrecno citirala § "C o. z. in na ta način vidno označila manj£i obseg' obrtne pravice.
Omenjene olajšave niso predvidene, kakor je bilo pričakovati, samo za nekatere pokrajine ali za podeželje, marveč velja pravilnik za vso državo brez izjeme.
Kulturne vesti
Ženski Svet. Letos izhaja naša odlična ženska revija »Ženski Svet« že trinajste leto. Ustanovljena v Trstu, se je moral« po zatretju vsega slovenskega tiska na Primorskem preseliti v Ljubljano, kjer je izgubila (zaradi prepovedi uvoza v Ita* lijo) nad polovico naročnic in naročnikov, je pa vendar še vedno mesečnik z največjo naklado, razen mladinskega »Našega Roda«. Sotrudnice revije so večinoma ženske in je med njimi nekaj tudi širše znanih imen. Pesništvo zastopajo: Vida Tauferjeva, ki je v prvih treh letošnjih številkah objavila pesmi: Učiteljica, Prstan, Slika in Salon; Anica Cer-nejeva: Iz mraka in Ruža Lucija Petelinova: O strune moje in Sreča. Prozo so prispevale: Maša Slavčeva, ki nadaljuje še od lanskega leta povest »Pod dalmatinskim solncem«; Ema Deisingerjeva črtico »Živa smrt«; Milica Ostroškova pa črtico »Dva obiska«. Članke in razprave so napisali:	France	Gerželj (Dekle v
kmečkem mladinskem gibanju), Milena Topolovčeva (Zenski tipi v romanih Turgenjeva), Manica Mahkotova (Bolgari in mi). Zlata Pirnatova (Ob sedemstoletnic? sv. Save), Rasta Pleskovičeva (Zakaj b? ne mogle biti ženske mladinske sodnice?), Olga Grahorjeva (Položaj srbske žene v srednjem veku), Pavla Hočevar, jeva (»Edinstvo slovanskih žen«), dr. E. Jenko-Groyerjeva (Okuženje in odpornost proti kužnim boleznim). V zaglav-jih: Književnost in umetnost, Obzornik itd. prinaša revija poročila o igralkah, plesalkah, pisateljicah itd. in o najrazličnejših ženskih zadevali. Mimo tega ima modne in druge praktične priloge. Zenski Svet vodita Pavla Hočevarjeva in Milka
Smrt francoskega diplomata.
Te dni je umrl v starosti 81 let bivši senator in francoski veleposlanik Mauri-ce Bompart. Pokojnik je bil po rodu iz Alzacije. Dolga leta jc zastopal Francijo
v Petrogradu in pri Društvu narodov. Pokopali so ga na državne stroške in so se njegovega pogreba udeležili skoro vsi vodilni politiki in diplomati današnje Francije.
Potem že.
On: Ti si moja prva misel zvečer in zadnja zjutraj.
Ona: To je nemogoče.
On: Mogoče, dušica, ker sem nočni čuvaj.
geljnov in jih do večera shranila v kavarni.
Po večerji jc bilo pri profesorju Pajku in pri profesorju Muhiču kot često. Muhič je moral k »debati«, Pajek pa k »važnim razgovorom«. Skoraj istočasno sta se čestita kolega srečala v kavarni, vzela pod pazduho šopka in jo mahnila vsak na svojo stran, vsak svoji vili v topel objem.
Drugega dne je pa sledila katastrofa.
Profesor Muhič je na toaletni mizici svoje žene Agate opazil tako znan šopek rdečih nageljnov, da se mu je v glavi prav kmalu razjasnilo. Prav tako je profesor Pajek opazil v svojem stanovanju prav tako znan šopek rdečih nageljnov in se mu je prav tako razjasnilo. Nato je grmelo in še treščilo je včasih vmes. Oba grešnika sta pridigala grešnicama in povzdigovala svojo zakonsko zvestobo do neba in grozila s škandalom ter ločitvijo zakona.
Ko sta se profesorja kolega tistega dne srečala, sta se solidarno izognila drug drugemu. Od tega dne nista več posedala skupaj v kavarni, po večerih pa se nobenemu izmed obeh ni več mudilo k »debatam« in »važnim razgovoror
Stran 4.
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra,
V	Mariboru, dne 16. IV. 1935. _
■min1 in i iimi—
Alpbonse Daude'
&UEH Z£JV£
ROMAN.
57
Meni pa lebdi neprenehoma pred očmi oni razburjeni gib. s katerim je Borski naglo vstal. :■> njegov pogled na okna.
V	tem gibu in v teh očeh je bilo toliko življenja; koliko je zagorelo in izgorelo v n. hi v eni san n. sekundi! Ah, Vallongue, kaj. mora biti življenje temu veseljaku, kolikšno vrednost dobivajo v njegovih očeh-vse, pa celo najenostavnejše stvari! Pismo, ki ga sprejema, trkanje na vrata, pešec, kj gre po ulici, ta ulica sama, hiša iz katere morda preže nanj, stopnice, po katerih bo moral pobegniti — vse to je njemu zanimivo, vse budi v njem stras:. Vsi čutni živci so mu naostreni, vsa njegova volja in duša je budna.
Kako mu mora prijati kozarec vina ali kako sladka mu mora biti ljubezenska noč, ki bi mu mogla biti tudi sploh zadnja. Mimo tega ta njegov večni položaj izven zakona, ta mora buditi v ženi strastno po-željenje po vdajanju in žrtvovanju. Glejte, moj prijatelj, vas mar nič ne miče biti nekaj let v koži Borskega? Res je, zločinec je, to vem. Toda ta zločin je vendar idealen, brez orožja, brez nasilja, ni ne umazan, ne divji, to je samo lepo delo s konico svinčnika, zvečer pri luči, skrbni
in zelo lepi deklici nasproti, ki olajšuje ves ta pose! in mu daje neko poezijo. Kakšna razlika med tem življenjem in med onim, ki ga živimo mi — Vi in jaz! Pričakujem Vašega odgovora v tej zadevi, moj filozof!
Nekoč ste mi rekli, da je gospa de Lou-gueville izrekla ono strašno priznanje ženske nad ženskami, da mora, ako hoče popolnoma ljubiti, tudi malo prezirati. Samo na ta način se more raztolmačiti naklonjenost nekaterih do ljudi, kakršen je Borski, pa naj že bodo na najvišji ali najnižji družbeni stopnji. Čujte, kaj nam je o tem pripovedoval moškim lani na terasi Grosbourga neki zelo slavni glasbenik, član Instituta: »Bilo mi je dvajset let,« je pripovedoval. »Neka mlada deklica, ki sem jo pobral tam s plesa v Montmar-treu, me je vprašala zjutraj, ko sva se prebudila: ,Kaj si?’ Nalagal sem jo, da sem brivski pomočnik v Rue de Bac. Ako je le pogledala moje lase in mojo sobico v Ouartiereju, v kateri sta stala železna postelja in glasovir, ji je že moral neverjetno zvenet; moj odgovor; toda imel sem posla z najbolj blodnim in nainaiv-nejšim bitjem, ki je kdajkoli zapustilo ples
zunanjih boulevardov. Poklonil sem ji nekaj stekleničič dišav, nekaj lončkov pomade in kosov mila, o katerih sem ji dejal, da sem jih ukradel svojemu gospodarju, in to je že bilo dovelj, da mi je popolnoma verjela. Zaradi tega nizkega poklica je postala bolj domača in me je večkrat obiskovala in jaz sem se z njo zabaval ter ji pripovedoval vse mogoče najnenavadnejše in najstrašnejše stvari o sebi. Pravil sem ji, da živim od najgnus-nejših poslov, da sem tat, zvodnik in še huje in sem znan v Ouartiereju pod imenom lepe Cesarine. Ta šala bi se mogla tudi slabo končati, toda gledal sem v njej samo presenečenje te lepe norice, njeno pijano strast, s katero se mi je prižemala k ustom po takih strašnih priznanjih, ki so bila, tako sem zatrjeval, izvabljena iz mene po njeni ljubezni, za katerimi sem si pa izmišljal vedno še novih, seveda ne manj strašnih, a enako peklensko zasoljenih. In v takih trenutkih mi je nežno, materinsko svetovala: ,Varuj se, moja mala mačkica, ne daj se ujeti...’ Njena ljubezen je bila sestavljena iz nekega usmiljenja, želje potešiti me in neke dobrote. Tolažila me je in mirila mojo vest, ker tudi ta me je včasih grizla, pa bil sem tako mlad! Tedaj je uboga dekle z obema rokama objela mojo glavo in jo zibala, sušila je moje oči s poljubi in toplo svilo svojih razpuščenih las; in prevzeta od ljubezni in idealov me je skušala izvleči iz onega materialističnega blata, v
katero sem se znal vreči v onih blodni nočeh: ,Pa vendar, ti moj mali norček Tudi ti gotovo kdaj občutiš, da imaš dušo, povej, kaj ne?’« Nemogoče si je za-misliti, kako se je držala, ko mi je obraz-lagala svojo idealistično doktrino. Ta nenavadni odnos našega akademika 'e trajal tri ali štiri mesece; in ta človek, k je vdahnil v to dekle tako divje strasti, kakršne pozna komaj glasba, je zatrjeval, da se ni čutil nikoli tako vroče ljubljenega in ni nikoli prodrl tako globoko do dna ženskega biJ' kakor v onih neka) mesecih. Nesrečnica mu je zaupala svoje najintimnejše misli, najbolj skrite skrivnosti svojega nečistega poklica, vso nizkotnost onega grdega življenja prodajanja, najbolj pa strah pred boleznijo in zaporom. Igral je še dalje ulogo grdega zločinca, dasi mu je bilo nerodno, ko mu ie včasih s silo hotela dati denarja, da bi odvrnila od »preveč drznih norij«. Naenkrat je pa izginila, zapustila je svoje stanovanje v Montmartreu in mu ni odgovorila na nobeno pismo več. Je mar izvedela, da se je z njo igral, ali se je pa prestrašila, da jo bo spravil v nevarnost in s seboj vred v ječo? Sicer je -a to vseeno in ni važno vedeti... mene zanima najbolj Borski, njegov način življenja-ki mu ga zavidam, ker je napram njemu moje življenje tako enolično in topo. O, živeti, živeti...
(Se bo nadaljevalo
Za veiikonoiDO pjal
je najprikladnej „TURIST“ iz zaščitno znamko ki ostane 8-10
dni svež,
ajpripravnejse hranilo za večje skupine. Naročite v Maribo-
mišk ru>vPe^arn*
Ant. Feierftag, Betnavska 43, telef. 2824, Glavni trg 14, trgovina SkSIZA, Ulica 10. oktobra in Nova vas.
M ali o
Prodam
KOLESA
in nadomestne dele kupite po najnižjih cenah in ugodnih plačilnih pogojih pri ».lugu«, d. z o. z., Maribor, Tattenba-chova ul. 14.	1598
OTROŠKE VOZIČKE
v veliki izbiri in zelo nizkih cenah dobite pri »Jugu«, d. z o. z., Maribor, Tattenbachova ulica 14.	1597
VELIKONOČNE RAZGLEDNICE
na drobno Din —.75, 1.—. 1.50 — na debelo najcenejše. Feliks Novak, Gosposka ulica 9 1638
IZVRSTEN HRUŠKOVEC
od 10 litrov naprej po 3 Din. Koroška cesta 106.	1639
Razno
VELIKONOČNI KRUH
kakor šartlje, pince, potice, kekse in drugo pecivo naro* čite ter kupite^ najboljše v pekarni Josip Čebokli, Glavni trg.	1628
LIKO NOC
LJUBITELJI DOLENJSKE KAPLJICE!
ITistno dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskem buietu. 1430
Spomnite se CMD
Darujte za Pomožno akcijo!
390.- 490.- 90.- 170 - 390.- 110.- 290.- 290,-
Priroda se obnavlja — obnovite se tudi Vil
Tl VAR OBLEKE
Kupim
KUNCA
domačega, plavega dunaiča-na, samca, od 10 mesecev dalje starega, kupim. Naslov v upravi »Večernika«. 1629
KUPIM ŽENSKO IN MOŠKO KOLO.
Vprašat1 Ob brodu 3, pritličje, vrata 1.	!623
Službo dobi
IŠČE SE RUDARSKI NADZORNIK
(Steiger) za večji rudnik lignita v Zagorju, biti mora posebno izvežban v lignitu, z dovršeno rudarsko šolo. Nastop takoj. Ponudbe pod 40203 na Publicitas, Zagreb. 1636
SPREJMEM
prvovrstnega soboslikarskega in pleskarskega pomočnika. Martin Safran, slikar, Maribor, Slovenska ul. 16.	1637
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
oddam s 15. majem starejšima zakoncema brez otrok. Naslov v upravi »Večernika«. 1633
Mistika srednjega veka
NENAVADNA LAHKOVERNOST MOGOČA TUDI ŠE DANDANES.
Današnji svet ne veruje več prerokom in njihovim preroškim besedam. Zgodilo pa se je na Švedskem, da se je pojavil prerok v osebi nekega Korpelana in so njegova prerokovanja imela celo tako težke posledice, da je morala proti sekti, ki jo je prerok organiziral, nastopiti državna policija in vojaštvo.
Prerok Korpelan je prerokoval, da bo prišel na zemljo sam Kristus in vzel s seboj v nebesa 666 vernikov njegove verske sekte. Dejal pa je, da bodo izbrani in deležni te milosti njegovi verniki le v tem primeru, če bodo usmrtili 700 nevernih ljudi, ki ne verujejo v božje poslanstvo njegove sekte. Tudi je naglasil, da so med neverniki v prvi vrsti duhov-
niki in novinarji. Prvi, ker so s prižnic obsodili njegovo delovanje, drugi pa, ker so s pisanjem po listih skušali omalovaževati njega, ki je božji poslanec.
Korpelanova sekta se je stalno sestajala vsak mesec. Sestanki so se ponavadi končali z divjim plesom. Pred kratkim je neke noči Korpelanova sekta popolnoma gola sredi gozda v visokem snegu plesala v svoji verski ekstazi pod vodstvom neke svečenice, ki so jo pozneje spravili v norišnico. Druge noči so se zopet pripadniki Korpelanove sekte pazili goli po vseh štirih po ulicah in tulili kakor stekli psi. Hoteli so posnemati žival in na ta način pregnati iz sebe svoje živalske in-1 venstvo se bo nadaljevalo na velikono-stinkte. Naravno je, da je morala policij- I čno nedeljo z naslednjimi tekmami: v
ska oblast napraviti konec taki verski oblasti. Aretirala je vse pristaše Korpelanove sekte prav v trenutku, ko so bili zbrani pred neko cerkvijo, kjer bi se bil moral pojaviti Kristus iz neba in jih vzeti s seboj v — srečna nebesa.
Šport
Zopet lep uspeh Mariborčana. Preteklo
soboto in nedeljo se je vršil v Ljubljani propagandni table-teniški turnir, na katerem so sodelovali vsi najboljši tekmovalci naše države. Prvo mesto v juniorski skupini si je priboril Senekovič (ISSK Maribor), ki je s to zmago ponovno dokazal, da spada med elito jugoslovanskih table-tenis igralcev.
Tekmovanje za državno nogometno pr-
Ljubljani Primorje :Concordia, v Zagrebu Hašk:Hajduk, v Osijeku Slavi.ia:Gi-adjan-ski, v Sarajevu SIavija:Bask in v Beogradu BSK:Jugoslavija.
Prihodnje kolo v tekmovanju za prvenstvo LNP se bo odigralo šele 28. trn-. in sicer se bosta v Mariboru srečala IH' rija in ISSK Maribor, v Ljubljani pa SK Železničar in ŽSK Hermes.
V tekmovanju za državno prvenstvo v cross-countryju za dame, ki se je vršil0 preteklo nedeljo v Zagrebu, je zasedla prvo mesto Kovačeva (Hašk) v času 8:43. V tekmovanju moštev je zasedel prvo mesto Hašk z 11, drugo pa Ilirija s 25 točkami.
**£
1 naHo slovettn in
»*
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajateh-
m n-ednik: RA DIVOJ REHAR STANKO DETELA v Maribogn,
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik