Cena Din 1'-
Leto III.
V Ljubljani, četrtek 14. aprila 1938.
Poštnina plačana v gotovini
Po sporazumu med Italiio in Anglijo:
Italijanski zunanji minister pojde v London
Rim, i4 apriia- A A. Diplomatski urednik agende Stefani pišeš Pogajanja med Italijo in Veliko r»ritaqjj° se nadaJjujejo v palači Ghigi, in sicer se-s*avljajo strokovnjaki besedilo zapisnika, ki bo pisano ugotovil načelno dosežene sporazume. Proto-. °Ii< ki bodo sestavljeni v italijanskem in angleškem jeziku, bodo najbrž podpisani v soboto.
Potrjujejo vest, da se bo angleški vojni minister Hoare Belisha ustavil v Rimu, napovedujejo pa tudi obisk grola Ciana v Londonu ob koncu pomladi ali pa v začetku poletja. Včeraj je bil še važen sestanek med grofom Cianom in lordom Perthom.
Po zadnjih informacijah bo imel britansko-ita-kjanski dogovor štiri točke; 1) Arabija, 2) Sueški prek op, 3) Sredozemsko morje (zdi se, da je Italija sklenila pridružiti se londonski pomorski pogodbi iz 1. 1936 na predlog USA), 4) Š p a -S | j a. Italija bi se sklicevala na italijansko-nemško «jevo iz oktobra 1936, po kateri bi izjavila kakor Nemčija, da nima nobenih želja glede španskega ozemlja.
Pogajanja med Egiptom in Italijo
Rim, 14. aprila. AA. (Havas.) Po obvestilu egiptovske vlade od strani Velike Britanije glede srečne zaključitve italijansko-angleškega sporazuma, v kolikor ti sporazumi zanimajo egiptovsko vlado, zdaj v Rimu predvidevajo, da se bodo v kratkem začeli tudi razgovori med Italijo in Egiptom, da bi se tudi med tema dvema državama ustvarila dobra so seščina.
Razgovori med Francijo in Anglijo
London, 14. aprila. AA Agencija Stefani Izve, da bo francoski predsednik vlade Daladier z zunanjim ministrom Bonnetom in podpredsednikom vlade Chautempsom konec aprila prišel v London. Na sestanku z angleškimi državniki bodo francoski državniki obravnavali predvsem doseženi sporazum med Italijo in Veliko Britanijo, ce-
č inskih volitev s fem, da onemogoča slovaški opoziciji vsa politična zborovanja in agitacijo.
Iz Užhoroda poročajo, da so se člani vladne koalicije v Podkarpatski Rusiji včeraj sestali v Užhorodu in sklenili sodelovati z zastopniki slovaške opozicije za avtonomijo Podkarpatske Rusije, a pod pogojem, da bodo opozicijske stranke zavzele lojalno stališče nasproti češkoslovaški republiki in njenim demokratskim ustanovam. Na sestanku so koalicijske stranke poudarile, da določa avtonomijo Podkarpatske Rusije že češkoslovaška ustava in da je izvedba ustavnih določil v tem pogleedu po izjavi predsednika vlade dr. llodža na programu sedanje osrednje vlade.
Pred pogaranii z Nemci
Praga, 14. aprila. AA. CTK. V zvezi z reševanjem vprašanja sudetskih Nemcev menijo v^ dobro poučenih krogih, da so sestanki dr. Hodže z zastopniki parlamentarne skupine sudetskih Nemcev še en dokaz več, da se pripravljajo uradna pogajanja. Dosedanji razgovori naravno še niso imeli značaja pogajanj in cilj je bil samo to, kakor se je lahko ugotovilo iz uradnega poročila samega, da se ustvarijo pogoji za reševanje vseh, tudi najbolj kočljivih vprašanj.
guera na križišču cest med Balaguero v Lerido in v Vilagraso. Včeraj pod mrak so rdeči obkolili vas Valapogon, na cesti iz Leride v Balaguero.
Posebni dopisnik Havasa poroča: Na več točkah severne fronte so vladne čete izvršile protinapad, posebno pri mostu v Balaguer. Vsi ti napadi so se izjalovili in je nasprotnik imel velikanske izgube. Po dolgem času so danes spet sovražni bombniki nekaj minut obstreljevali okolico Morele, nato so pa pobegnili.
Nac. vrhovno poveljstvo objavlja, da so nacionalistične čete obkolile veliko kolono miličnikov in članov tujske legije. Ker je dvomljivo, da bi prišla pomoč pravočasno, se bo kolona morala najbrž predati.
Navarske čete so zavzele 14 vasi in postojank v dolini Bijehe in dolini Senarcues. Na aragonski fronti so odbile hude napade na Belaguer. Na galicijski fronti so zavzele vas Quert in nato dosegle višine, ki obvladujejo vso okolico.
Pariz, 14. aprila, o. Ker je vlada napovedala najodločnejše ukrepe za preprečenje stavk r vojni industriji in odredila takojšnjo izpraznitev zasedenih tovarn, je začelo stavkovno gibanje v Parizu in okolici upadati in je treba v nekaj dneh pričakovati popolnega konca obsežne kovinarske stavke.
Šanghaj, 13. apr. b. V tukajšnjih japonskih krogih opažajo vedno večjo nevarnost zaradi nastalega položaja na posameznih bojiščih. Vojna sreča se jo nagnila na kitajsko stran, kar so že v začetku vojne napovedovali nepristranski vojni opazovalci. Japonci so mislili, da bodo kmalu dosegli svoj cilj z majhnimi vojaškimi efekti. Zavzeli so Severno Kitajsko in Šanghaj in so mislili, da bodo pokorili Kitajce. Njihovi računi pa eo bili preontimistični. Medtem pa so se Kitajci organizirali v ozadju in ustvarili novo armado, ki so jo opremili s potrebnim vojnim materialom. Ta armada jo prešla sodaj na vseh bojiščih v ofenzivo. Že v začetku vojnih operacij 60 Japonci prešli v obrambo na vseh frontah in se trudijo, da ohranijo izhodišča za svoje vojne operacije in da Obdržijo zasedene dele Kitajske še naprej v svojih
loten položaj v Evropi in pa vprašanje priznanja aneksije Abesinije v Ženevi. »Daily Express< piše, da bodo na sestanku govorili tudi o tesnejšem tehničnem sodelovanju med francoskim in angleškim generalnim štabom.
V zvezi z britansko-italijanskim sporazumom, ki ga je v kratkem pričakovati, pravi »Petit Journal« med drugim, da bo Francija v kratkem imenovala svojega poslanika v Rimu. List omenja kot kandidata bivša ministra Monzija in Pietrija, predsednika odbora za zunanje zadeve, Mistlerja in Berarda.
Rim, 14. aprila. AA (Havas) Zmaga sedanjega francoskega ministrskega predsednika Dala-diera v francoski poslanski zbornici je naletela na veliko zadovoljstvo v Italiji. V tej Daladierjevi zmagi vidijo v Rimu začetek nove dobe tudi kar se tiče Zveze narodov. V poluradnih krogih poudarjajo z zadovoljstvom, da je v ministrski deklaraciji tudi stavek, ki govori o »novi ideologiji«.
Split, 14. aprila. AA. Davi ob osmih so se na vožnji v kraljevski gradič Miločer pripeljali z dvornim vlakom v Split Nj. Vel. kralj, kraljica Marija in kraljeviča Tomislav in Andrej. Sprejeli so jih in jim voščili dobrodošlico namestnik poveljnika divzij6ki general Dušan Kostič, ban primorske banovine Jablanovič, župan inž. Kargotič in dvorni zdravnik dr. Jakša Račič. Viharno in prisrčno pozdravljeni z vzkliki »Živel kralj! Živela kraljica! Živel kraljevski dom!« so 6e visoki gostje odpeljali z avtomobilom čez Bačvice proti Omi-šu. Na vseh državnih in samoupravnih poslopjih in na vrhu Marjana so na čast Nj. Vel. kralja in Nj. Vol. kraljici in kraljevičema visele državne zastave, trgovske ladje v pristanišču so bile pa okrašene z zastavicami.
Usoda sovietskega poslanika v Solii
Sofija, 14. aprila. AA. DNB. Razširile eo ee vesti, da je sovjetski poslanik v Sofiji Razkolnikov odpotoval v Moskvo iti da je bil tam aretiran.
Tukajšnji listi pa poudarjajo, da se Razkolnikov ni nameraval vrniti v sovjetsko Rusijo. Že dolgo se je pripravljal na odhod iz Sofije in ni hotel za seboj pustiti nikakih sledov.
»Utro« piše, da je Razkolnikov očividno odnesel s seboj tudi ključ za tajne brzojavke in razne važne listine iz arhiva. Skriti ee hoče najbrže pred agenti GPU.
Sedem sovietskih generalov aretiranih
Stockholm, 14. aprila. AA. (Stefani) Iz Moskve poročajo, da so aretirali 7 sovjetskih generalov, med njimi maršala Jegorova, bivšega pomočnika vojnega ministra generala Dibenka in sedanjega sovjetskega poslanika v Stockholmu, češ da 60 kovali zaroto, ki je imela udariti na dan med vojaško parado 1. maja v Moskvi. Takrat so namreč mislili vreči bombe na Stalina, Vorošilova itd.
Ljudske fronte v Angliji ne bo
London, 14. aprila. AA. Reuter: Vodstvo delavske stranke je odbilo predlog, da naj bi z drugimi levičarskimi strankami skupaj ustanovili ljudsko fronto v Veliki Britaniji. Vodstvo je ta sklep takoj sporočilo vsem strankinim organizacijam in pokretom, ki priznavajo vodetver stranke. Izvršilni odbor stranke namreč stoji na stališču, da bo stranka prišla na oblast z lojalnostjo in disciplino.
Svetovno Judovstvo prosi pomoči pri ZN
Ženeva, 14. apr. Izvršilni odbor svetovnega judovskega kongresa je poslal brzojavke predsedniku sveta ZN, angleškemu in francoskemu zunanjemu ministru in članom odbora trojice za proučevanje položaja Judov v Romuniji. Brzojavka pravi:
Dne 1. aprila je potekel v mejah stare Romunije rok, določen za izvajanje zakona o proučevanju državljanstva Za ostali del Romunije bo rok kmalu potekel. Dne 2. marca pa je potekel dvomesečni rok, ko bi se romunska vlada morala izreči o judovskih pritožbah. Zato se mora odbor trojice pri ZN sestati, da zavzame stališče o izvajanju teli odredb in se zavzame za romunske Jude, ki se jim s temi uredbami dela krivica.
rokah. Japonci danes nič več ne tajijo, da eo Kitajci prešli v napad in da njihova ofenziva ugodno poteka. Trdijo pa, da je to le začasen pojav, ker nameravajo Japonci takoj, ko dobijo okrepitev, zopet preiti v napad in ostvariti svoje načrte. Njihov glavni cilj do sedaj je bil, da preprečijo Kitajcem dovoz hrane in vojnega materiala ter eo skušali z vsemi sredstvi uničiti prometne žile v ozadju. Navzlic ogromni škodi, ki eo jo napravili na posameznih železnicah in poteh, pa Kitajci redno dobivajo potrebno pomoč, Japonski krogi trdijo, da je na mongolski meji pripravljenih še 300 eovjetekih letal, ki 60 namenjena za borbo proti Japonski. Japonci bodo storili vse, da to preprečijo in bodo izvršili nov protestni korak v Moskvi. Kitajci so zelo optimistično razpoloženi in se ta optimizem opaža že tudi v mednarodni
Vesti 14. aprila
Romunski kralj jc zadnje dni nenadno obiskal več podeželskih središč in tam obiskal vse urade ter garnizije, da se sam prepriča o stanju državne uprave na podeželju.
Položaj francoskega franka na londonski borzi se je zaradi uspehov, ki jih je nova vlada doživela v zbornici, po dolgem času zopet utrdil.
Hitler bo pri obisku v Rimu najbrž sprejet tudi pri sv. očetu, ker je dunajski kardinal Innitzer pri zadnjem razgovoru z nemškim kanclerjem baje dobil zagotovila, da bo Nemčija oložaj katoličanov pravično uredila v smislu onkordata.
Zasedanje medparlamentarne zveze se bo začelo konec aprila v Nici. Udeležilo se ga bo tudi naše odposlanstvo.
Bivši španski kralj Alfonz je nenadno odpotoval v Atene ter obiskal grškega kralja.
Angleška in japonska vlada zavračata vesti, da bi bila Japonska prosila Anglijo za posredovanje v vojni s Kitajsko.
Turška politika je politika miru, je izjavil zunanji minister Ruždi Aras časnikarjem v Kairu tor pri tem omenil tudi politični pomen Balkanske zveze, ki postaja vsebolj močna.
Domač spor je izbruhnil v habsburški rodbini, ker ee hoče nadvojvoda Albreht, ki živi na Madžarskem, poročiti, ne da bi vprašal za dovoljenje rodbinskega poglavarja Otona Habsburškega, kakor to določajo rodbinski predpisi pri Habsburžanih.
Zakon o nadzorstvu nad denarnimi viri romunskega tiska določa za vsak prestopek globo sto tisoč lejev in zapor do enega leta.
Vrnitev kolonij Nemčiji ne more biti povod za vojno, je dejal pri svojem prihodu v Newyork znani zagovornik nemških teženj v Angliji, lord Ro-thermere, ki je lastnik nekaj največjih angleških dnevnikov.
Za novo italijansko mesto Pomesio bo Mussolini položil temeljni kamen 25. aprila. Mesto bo zgrajeno na tistem kraju, kjer je po bajki starodavni junak Enej zgradil mesto Lavinio.
■število brezposelnih v Holandiji znaša kljub bogastvu te države nekaj nad pol milijona.
Zaradi nemirov v Tunisu so francoske vojaške oblasti zaprle vsega skupaj 45 ljudi, deloma zaradi pozivanja na upor, deloma zato, ker so nosili orožje brez dovoljenja.
Spopadi med Hindujci in mohamedanei v Indiji se širijo. Po vseh pokrajinah, kjer je prebivalstvo mešano, je včeraj spet prišlo do pobojev, pri čemer je bilo precej ljudi mrtvih, veliko pa ranjenih.
Anglija je začela akcijo za nakup vojaških letal v Kanadi in Združenih državah, ker jih angleške tovarne ne morejo zgraditi toliko, kakor zahteva angleški obrambni načrt.
Umrl jo »ptičji profesor« Tinnemann v Ko-nigsbergu na Vzhodnem Pruskem. Pokojni je zaslovel zaradi svojih del o proučevanju ptičjega življenja in je temu vprašanju posvetil vse svoje življenje. Ustanovil je tudi evetovnoznano ptičje zavetišče pri Rositenu.
Vojno stanje v litvanski pokrajini Klajpedi traja že 11 let. Tam biva močna nemška manjšina. Zdaj so se klajpedski zastopniki začeli pri litvanski vladi zavzemati za to, da bi izjemno stanje preklicala.
V Rim je odpotoval načelnik francoskega trgovinskega ministrstva, ki bo vodil francosko odposlanstvo pri pogajanjih za novo trgovsko pogodbo med Italijo in Francijo.
Bojkot proti nemškemu in italijanskemu blagu na severnoameriških in južnoameriških tržiščih je začel oznanjati newyorški judovski župan La Guar-dia. Za izvedbo bojkota predlaga, naj bi industrija Združenih držav prodajala po nizkih cenah svoje blago zlasti v srednjeameriških in južnoameriških državah, s čimer bi izpodrinili italijansko in nemško blago.
Poveljnik nemškega podonavskega brodovja,
kapitan Degenhart, je včeraj obiskal Budimpešto, kjer ga je sprejel kraljevi namestnik Horthy in vojni minister Roeder.
Akcijo proti nezaželenim tujcem, ki se bavijo s prepovedano agitacijo v Franciji, pripravlja nova vlada prav v kratkem,
Daladier lahko postane ne samo predsednik močne francoske vlade, marveč pravi voditelj države, kakršnega Francija danes potrebuje, ker je za to dovolj sposoben in dovolj odločen. Tako pišejo ob nastopu nove francoske vlade poljski listi.
Nevarnost za Evropo, zlasti za njene vzhodne države, je v sovjetski Rusiji, ki skuša povsod sejati revolucijo. Zato morajo biti vzhodne evropske države med seboj složne. V tem smislu je govoril estonski vojni minister, general Laidoner,
Stavka v francoskih letalskih tovarnah sc bo v kratkem zaključila, ker ee je večina delavcev v največjih podjetjih že vrnila na delo.
Atentat na danskega pravosodnega ministra Steinickena je poskusil neki narodni socialist, ki je med sejo poslanske zbornice dvakrat ustrelil proti ministru, a ga ni zadel. Fanta so prijeli in je policija ugotovila, da pripada nemški narodni manjšini. Izjavil je, da je atentat poskusil zaradi krivic, ki se po njegovem gode danskim Nemcem.
Hud potres je bil včeraj v raznih krajih po Kalabriji. Ni še znano, ali je zahteval tudi kaj človeških žrtev.
Dva ogromna potniška parnika je naročila bra-ziljska družba Lloyd Brasileiro pri italijanskem podjetiu Ansaldo v Genovi.
Žena bivšega avstrijskega podkanclerja in voditelja avstrijskega Heimwehra, Stahreir' 'n, igralka Nora Gregor, bo v kratkem prišla v iz in tam igrata glavno vlogo v filmu iz dunajskega življenja, ki ga pripravlja francoska družba Cine-Production.
coni v Šanghaju. Zaradi tega eo japonske oblasti storile vse potrebne varnostne ukrepe, da preprečijo incidente. Kitajski krogi širijo tudi vesti, da bo kitajska armada v doglednem času izvršila odločilno ofenzivo v treh smereh, in sicer proti Pekingu, Tiencinu in Hančevu. Ofenziva proti Hančevu bo najbolj nevarna Japoncem v Šang-haj«, ker so vrgli^ vse razpoložljive rezerve na bojišče proti Nankingu, kjer je pritisk kitajskih čet najhujši.
b.ave Slovakov in Podkarpatskih Rusov:
Zahteva po avtonomistični ureditvi ČSR se širi
Naša kraljeva rodbina v Dalmaciji
Košiče, 14. apr. o. V zvezi z zadnjimi uofra-fje političnimi dogodki na Češkoslovaškem, Predvsem zaradi razgovorov med vlado in med Nemci za ureditev nemškega položaja, so se v Bužomberku zbrali senatorji in poslanci Slovaške ljudske stranke in se pod predsedstvom msgr. Hlinke posvetovali o stališču, ki naj ga večinska politična zastopnica slovaškega naroda zavzame. Na sestanku so se odločno izrekli za dosedanjo politiko Slovaške ljudske stranke, katere prva in glavna zahteva je avtonomija. Brez avtonomije ni bodočnosti za slovaški narod. Zato bo Slovaška ljudska stranka vztrajala pri dosedanjih zahtevah in sodelovala v boju za avtonomijo z vsemi drugimi skupinami v ('SR. ki so pred kratkim ustanovile tako zvani avtonomislični blok. Slovaki poudarjajo, da je zYai Usti čas, ko bodo sprejeti odločilni sklepi JjMe bodoče notranje ureditve češkoslovaške države. Če namerava vlada urejati narodnostni Položaj Nemcev na avtonomistični podlagi, imajo do avtonomije vsaj toliko pravice kakor Nemci tudi Slovaki. Na zborovanju slovaških Političnih voditeljev so sklenili, da bodo izdali v tem smislu razglas slovaškemu narodu. Sprejeli so tudi ostro resolucijo proti političnemu pritisku, ki ga vlada zadnje čase izvaja na Slovaškem, kjer si hoče zagotoviti ugoden izid ob-
Poročila s španskih bojišč:
Dve tretjini španskih Pirenejev od Iruna do Andore je v Francovi oblasti
Saragosa, 14. aprila, o. Včeraj so se po vseh delih bojišča v Kataloniji in Aragoni nadaljevali hoji z vso srditostjo. Protiofenziva, ki so jo rdeči *»čeli pred dvema dnevoma in s katero skušajo Prebiti središče nacionalistične fronte proti Lc-Udi, še traja. Pač pa so nacionalistični oddelki •Počno napredovali pod Pireneji. Zaradi napredovanja nacionalističnih čet, je sedaj že dve tretjini ganskih Pirenejev v nacionalističnih rokah, to je Približno 300 km dolga proga od Iruna do Andore. Veči del doline Aran je tudi že v nacionalističnih rokah. V severni Kataloniji se nacionalisti približujejo francoski meji pri Pont du Roi.
Lerida, 14. aprila. AA. (NDB) Cete generala Arande so prodrle v pokrajini Castellon in se jim je po hudih bojih posrečilo zah. od Vinarosa prehiti republikansko fronto ter zavzeti več važnih Postojank severno od San Mateja.
Severno od Ebra se rdeči srdito upirajo. Včeraj so se vršili veleogorčeni boji v odseku Bala-
Francoski senat se fe enoglasno izrekel za vlado narodne obrambe
Pariz, 14. aprila, o, Daladlerova vlada sc je po ??Pehu v poslanski zbornici predstavila tudi senatu, p’ je pred nekaj dnevi s tako porazno večino vrgel “‘Uma in zadnjo vlado ljudske fronte. Senat je sočasno izrekel vladi zaupnico in ji dal za še6t mese-Cev neomejena pooblastila, da lahko ukrene za or-l'anizacijo državne obrambe in za dvig narodnega gospodarstva ter financ vse, kar se ji zdi primerno Potrebno Za zaupnico vladi in za pooblastila so tilasovali Vsi senatorji razen enega, ki se je glaso-Vanja vzdržal Pred glasovanjem je o zakonu za Pooblastila poročal senator Gardey, ki je dejal, da yenaelj,i vladni zakonski načrt na javnem zaupanju ■n n? nav£Bhujejo demokratična načela, dočim Je Blumov predlog temeljil na sili ter uvajal v francosko gospodarstvo inflacijo. Pred glasovanjem je govoril še predsednik Daladier sam, ki je dejal, da Prosi senat, naj mu izkaže tisto zaupanje, kakršno o )e že izrekla poslanska zbornica. Senatorji naj <sL 2ive°af°i da od njihovega glasovanja zavisi blagor Francije in blagor Evrope.
. ^*resenetljivr izid glasovanja v senatu kaže, da ijo vsi dobromisleči Francozi v novi vladi jam-vo za lepšo bodočnost v francoski notranji in zunanji politiki. S tem, da sta poslanska zbornica in obs?^ Cno^asno <l'a'a vladi izredna pooblastila, ji je ' anek zagotovljen vsaj do meseca avgusta.
Sreča na kitajskih bojiščih se je obrnila
Roman pocestne mladine pred sodiščem
Ljubljana, 14. aprila.
„ Dejanje žalostni povesti ljubljanske zapuščene in nenadzorovane mladine se je včeraj preneslo za enkrat v znano dvorano št 79. Pred človekom se je razgrinjala vsa tragika ljubljanske nedorasle mladine, ki je prepuščena sama sebi ali ki je brez strožjega nadzorstva staršev Mnogo so časopisi že pisali o vseh nebogljenčkih in drugih revčkih, ki hodijo ne samo podnevi, ampak tudi ponoči po javnih lokalih. Anglež Dickens je v svojih spisih markantno očrtal vse take otroke, ki so morali na direktivo staršev krasti in ki so zašli v kriminal. Včerajšnja obravnava pred malim kazenskim senatom, ki ji je predsedoval s. o. s. g. Rajko Loderhas in ki je bila za širšo javnost lzklju-čona, je človeku pokazala, koliko je še dela na socialnovzgojnem polju, da rešimo zapuščeno in nebogljeno mladež pred propadom. G. Vojko Jagodic nam je te dni pokazal porazno sliko o mladini ki je v naših krajih udana alkoholu. Včerajšnja obravnava pa nam je razgalila v
f'rožnih slikah mladež, ki pohajkuje po ljub-janskih ulicah in išče zaslužek samo zato, da si uteši svoje nagone po kinu in drugih zabavah po javnih lokalih.
Breztmnlki
V dvorano št. 79 so morali včeraj prinesti kar 3 klopi, da so se nanje vsedli vsi obtoženci. Med njimi je bilo 6 obtožencev, tako mlajših, kakor tudi starejših maloletnikov Prva je bila neka deklica, ki jo je obtožnica drž. tožilca označila skoraj kakor nekako glavarico tatinske družbe, ko pa so sami obtoženci zvra-čali vso krivdo na tatinskih pohodih na drugega mladeniča Ne navajamo imen, kar je tudi po kaz. postopku prepovedano. Prav v tem procesu so se pokazale vse dobrote našega kazenskega zakona, ko skuša take mlade ljudi, ki zaidejo na stranpota, spraviti z dobro in milo besedo še na dobra pota in jih skuša napraviti za dobre in poštene državljane. Pojeg dekleta, ki fe okusila vso trdoto današnjega življenja in ki je hotela živeti v lahkomiselnosti, je zraven sedelo še pet dečkov v starosti od 16 do 18 let. Svojčas v januarju so vzbudila policijska poročila veliko senzacijo, ko je policija prišla na sled mladi tatinski družbi, ki se je v prvi vrsti specializirala na tatvine starega železja. Grozotno je bilo, ko so listi objavljali kratke podatke, kako je ta družba vlomila v staro mrtvašnico in od tam odnašala razne predmete, kovine, peč, kovinaste otroške krste in še druge stvari ter jih spravljala v promet pri raznih prekupčevalcih s starim železjem. Obtožnica je tej mladi tatinski družibi naprtila do 10 slučajev tatvin starega železja. Škodo različno cenijo. Obtožnica jo ocenjuje na okoli 2500 din, oškodovanci pa mnogo višje. Vsi mladi obtoženci so drugače prav čedno oblečeni. Poleg njih je sedla mati dekletova in svojega sina. Za njo pa so se razvrstili 4 prekupčevalci starega železja, ki so v dobri veri in zaradi nepazljivosti kupovali od teh mladih »brezimnikov< staro železje, za katero so jim dajali po nekaj dinarjev.
Že pri osebnih podatkih je človek začutil vso strahoto zanemarjene vzgoje. Vsi dečki so brez pravega poklica, nekateri se še skušajo dvigniti iz ljubljanskega dna. Nekateri so pohajkovali po cestah in ulicah. Eden se je sprva v šoli prav dobro učil. V sedmem letu pa je zbolel za škrlatinko in od takrat, pravi sam, da je začel v šoli nazadovati. Drugi je povedal sodnikom:
»So me drugi dobili v roke. Družba me je zapeljala. In sem v šoli padel.«
Romantika rožnikih gozdov
Vsi mladi obtoženci so skušali zvrniti glavno krivdo na nekega dečka, ki je pobegnil z doma in zapustil obrt, kjer se je učil. Ta deček, <ako so pravili, se je potikal dalj časa po rožni šk ih gozdovih, nalo je našel zavetje pri neki
Frančiškanska prosveta M. 0. v Lin W tani ponovi zaradi velikega zanimanja na veliki petek, 15. t. m. ob en četrt na 9 zvečer v frančiškanski dvorani »Jezusovo trpljenje v živih slikah« v režiji in e sodelovanjem g. M. Skrbinška, režiserja Narodnega gledališča. Besedilo po evangelijih izbral dr. p. Roman Tominec. Petje žalostink vodi g. Jože Zakrajšek. Sodeluje celoten ansambl dramske družine frančiškanske prosvete. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum po znižanih cenah kljub visokim režijskim stroškom. Zaradi religiozne vsebine in svečanega predavanja, prosimo p. n. občinstvo, da se pri predstavi vzdrži aplavdiranja.
družini. Potuho so mu dajali. Več noči je prenočil po šupah okoli Rožnika. Začeli so snovati razne načrte za vlome odnosno tatvine starega železja Komaj 18 let staro dekle, ki je okusilo mnoge grenkobe življenja, je pri vseh podvigih opravljalo službo straže in je nato prodajalo pri prekupčevalcih starega železja vso nakradeno robo Mnogi trgovci so jo zavrnili, nato so morali stopiti pri prodaji v akcijo njeni tovariši. Prejemali so različne večje in manjše zneske Mno^o izkupička pa je dobila mati. — Predsednik je vprašal dekle, ki je sedelo kot prva obtoženka na zatožni klopi:
»Zakaj ste rabili denar,«
»Največkrat za kino, za jestvine in sladkarije!« je odvrnilo dekle. Pristavila pa je prva obtoženka kratko: »Meni se ni nikdar zdelo, da bo to kdaj prišlo pred sodišče.« Vsi so drugače priznavali tatvine starega železja, toda vsak fe skušal /vračati glavno krivdo na drugega. Trgovce s starim železjem pa so dostikrat tudi nalagali. Pravili so jim, da je stara »upa tam pod Rožnikom pogorela in da je blatro poštenega izvora. Glede peči. ki so jo odnesli iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu, so trgovca nalagali, da so peč hoteli odnesti iz podstrešja, pa jim je zdrčala na tla in se razbila.
V Francko s kolesom
Visok in krepak deček, drugi obtoženec, ki ni bil drugače mnogo soudeležen pri vseh tatinskih podvigih, ima za seboj že prav pisano zgodbo. S svojim tovarišem, ki je drugače pošten in priden deček, sta jo lani poleti pobrisala v FranHjo. Sedla sta na kolesa in jo mahnila tra io Pariza. Tri mesece sta bila v Franciji. Vrnil se je in se spoznal s podjetno družbo za staro železje. Oče je drugače nanj pazil, toda deček mu je uhajal Eden izmed te mlade družbe, ki je pobegnil z doma, je bil drugače velik ponočnjak. Večere je prebil po raznih kinematografih do polnoči. Nato se je zavlekel k znancem, dokler ga niso prijeli.
Utpavalni prašek
Nekateri med mladimi obtoženci so prijeli tudi za kake priložnostne posle. Eden je prodajal celo božične smrekce na Kongresnem trgu. Drugi je pravil, da so mu govorili: >Kaj boš garal! Saj se drugače lažje zasluži!« Tretji je pravil: »K meni je prišel in mi, ko sem varoval doma 2 leti starega bratca, dejal: ,Pusti mulca! Daj mu uspavalni prašek in pojdi z nami!*« Res so v lekarni kupili uspavalni prašek, ki ga je dal bratcu. Ta je trdno zaspal. Sam pa je odšel z njimi na pohode. Bratec je trdno spal in ga je mati po 4 urah komaj zbudila. Drugi je pravil, kako so 'staro železje kupovali po hišah in ga potem prodajali. Kupili so vse. Predsednik: »Zakaj ste denar potrošili?« In fant je mirno odgovoril:
»Za sladkarije, za cigarete in za kino.«
Igrali so po gostilnah biljard in igre na srečo Prav ta obravnava je pokazala, da bi morali biti ljubljanski gostilničarji strožje nadzorovani glede obiska od strani nedorasle mladine. Po nekaterih lokalih se je včasih kar trlo takih nebogljencev, ki so metali denar v razne aparate. Ti so pozneje izginili na ukaz banske uprave, a sedaj se gnetejo okoli raznih gostilniških biljardov.
»Nič ne delamo, pa imamo denar!« To je bilo geslo teh fantkov in je geslo še mnogih pouličnih pohajkovalcev, ki se cinično rogajo vsakemu delavoljnemu fantu in človeku.
Zaradi nakupa sumljivega blaga obtoženi nakupovalci starega železja so kratko navajali, kako so kupovali železo od obtožencev in kako so bili tu in tam pozorni odnosno so jim celo pretili s policijo, pa so dečki nesli blago drugam na prodaj. *
V socialnopedagoškem pogledu vsekakor zanimiva obravnava je bila tu in tam prav napeta. Pričela se je ob 10.30. Samo zaslišanje vseh obtožencev je trajalo nad 5 ur. ob 22.30 je bila razglašena sodba.
Prva obtoženka, 18-letno dekle, je bila obsojena na 8 mesecev zapora, pogojno za 3 leta. Drugi obtoženec na 2 meseca zapora, pogojno za 2 leti. Osiali mlajši mladoletniki so bili v smislu 5-a 280 k. p oproščeni vsake krivde in kazni. Prekupčevalci starega železja pa so bili obsojeni v denarne kazni v višini od 120 do 720 din ter v plačilo primernih povprečnin. Oproščeni dečki so bili postavljeni pod strožje nadzorstvo staršev in nadzorne oblasti. Sodba je v razlogih navajala, da so dečki imeli zanemarjeno vzgojo in da so bili poti vplivom kina. Predsednik je prav po očetovsko dejal oproščenim dečkom:
»Bodite poslušni staršem! Postanite pošteni državljani! Drugače pridete v poboljševalnico!«
Pozor9
Zaradi ogromnega zanimanja podaljšamo predvajanje filma
li
VI
Zloraba zaupanja
še za danes in ga predvajamo ob 16., 19.15 in 21.15 ur« I ■BnBnHBmBmmnmmnBi
Kino Union t*i. aa-at
Mednarodni šahovski turnir v Ljubljani
Po tretjem koiu vodi Kosttč - Dr. Vidmar : Tartakower rem i
Ljubljana, 14. aprila.
Kcmčno stanje po vsakem novem kolu vsak dan drugega postavlja na prvo mesto, kaicor da bi sreča hotela vsaj za trenutek privoščiti to sladkost vsem, vsaj tistim, ki jim je kdo sam pri sebi kdaj namenil pivo mesto in zmago na tem turnirju. Včeraj je po tretjem kolu prišel na vrsto Srb Kosiič, Težavno pa je prerokovati, če bo danes tudi še ostal na čelu tabele, saj nekoliko iznenadenja utegne prinesti današnje četrto kolo, ko ga je prinesilo še vsako.
Včeraj so se številni gledalci, ki jih je vedno več, čim bliže prihajajo velikonočni prazniki, posebno zanimali za spopad dveh starih velemojstrov, dr, Vidmarja in dr. Tartakowerja. Vsako njuno potezo so zapisovali tudi na veliki deski, da so gledalci lahko bolj točno zasledovali potek tega boja. Drug drugemu pa sta ta dva stara gada do 20 poteze tako trdno zaprla pot, da se je zdel vsak pro-boj nasprotne »fronte« nemogoč. In že sta se smehljajoča doktorja zmenila za remis in tako tudi ta dva enkrat prva končala popoldansko »sejo«. — Kmalu zatem je bila odločena tudi igra med Prein-falkom in Furlanijem. Njuni trdnjavi, ki sta se na koncu igre še obdržali na deski v družbi nekaj kmetov, nista mogli doseči več kot remis. — Prav tako se je končal dvoboj med Nedeljkovičem in Totom, kakor da bi bilo nedostojno, da bi domači drug drugemu jemali cele točke. Šorli tudi v tretjem kolu ni imel sreče. Menda od tega nadarjenega na-
šega igralca res ni nihče pričakoval, da bo V6e tri prve partije moral izročiti nemili usodi. Včeraj ga je podrl Madjar Szabo, ki se mu je posrečilo svo* bodnega kmeta povišati v kraljico. Morda bo Šorliju vsaj današnje 4. kolo prineslo točko v boju z Nedeljkovičem. — Zelo zanimiva je bila igra med Pircem in Broderjem, še bolj pa končnica, v kateri so ostali na deski vsakemu po trije kmetje. Igra je bila končana takoj po prvih večernih potezah. Igralca sta zaslužila vsak po po! točke. — Kostiču s« je posrečilo maščevanje za poraz, ki mu ga je na tur* nirjuv Rogaški Slatini zadal Foltys. Ta zmaga ie Kostiča trenutno tudi postavila na čelo tabele z 2 in pol_ točke. — Bojevito sta se spoprijela tudi Trifunovič in Astaloš. Ko Trifunovič ni mogel drugače, je žrtvoval kvaliteto in odprl s tem pot svojemu kmetu, ki se je brž pomaknil na predzadnjo stop* J?'c0;,Ta grožnja pa je za pol točke zadostovala. — Partija med Vidmarjem ml. in Steinerjem je bila tudi zvečer prekinjena v precej izenačenem stanju.
Po tretjem kolu je tole stanje: Mostič 2 in pol, Szabo 2 (1), dr. Askaloš, Broder, Furlani, dr. Trifunovič, Preinfalk in dr. Tartakower I in polj Tot, dr. Vidmar J (1). Foltys, Steiner, Vidmar ml. pol (1), Nedeljkovič pol, Šorli 0.
Dane« igrajo: Furlani—Tot, Šorli—Nedeljkovič, Pirc—Szabo, dr, Astaloš—Broder, Vidmar ml.—dr. Trifunovič, FoItys—Steiner, dr. Tartakower—Ko-etič, Preinfalk—dr. Vidmar.
Če se star panj vname ...
Maribor, 13. eprila.
Na kriminalni oddelek mariborske policije je prignal danes detektiv mlado dekle, za tem parčkom pa je eopihal po etopnjicah etar gospod ter jezno brundal predse. Trojica se je siednjič znašla v sobi vodje kriminalnega oddelka, kjer se je razvila zadeva v veselo, pa hkrati žalostno zgodbo. Besedo je skraja imel gospod, ki je ves besen opisoval, kako mu je dekle na zvit način zmešalo glavo, kako ga pripravilo do tega, da jo je vodil po gostilnah, naposled pa mu je s spretnimi prsti izvleklo iz žepa denarnico, v kateri je bilo 180 din. Gospod je zahteval najstrožjo kazen za mlado tatico. Potem pa je prišlo dekle do besede in naenkrat se je slika precej izpremenila, pa nič kaj ugodno za gospoda, ki je kar hitro utihnil s svojimi obtožbami. Dekle je pripovedovalo sledeče:
Doma je nekje z Dravskega j>olja ter je prišla danes dopoldne v Maribor, da obišče svojega fanta, ki se nahaja v bolnišnici. Ker je v bolnišnico še niso pustili, je šla čakat v bližnjo gostilno, da bo nastopil čas za obiske bolnikov. Ko je sedela v gostilni, je vstopil v sobo star gospod, kateremu se je sveže, mlado dekle z dežele oči vidno dopadlo.
prisedel ter se zapletel z deklico v pogovor. Začel ji je plačevati vino, povabil jo je 6e e seboj v mesto na sprehod in spet sta tam zavila v gostilno. Gospod 6e je izkazal z veliko radodarnostjo. Spet je naročil pijačo in kosilo, potem pa je začel dekle nagovarjati, naj gre z njim. Dekle je videlo, koliko bije ura, pa je začela pomišljati, kako bi jo pobrisala. Pa tudi stari možanec, ki je bil ve6 v ognju, da je kar žarel, je opazil, da njegove besede ne vplivajo na dekleta preveč zapeljivo, kljub temu, da jih je zabelil z jedačo in pijačo, pa ji je začel kazati druge limanice. Odprl je svojo denarnico ter ji ponujal denar. Dekle pa je naglo po-basalo pest srebrnikov ter naglo planilo na ulico. Seveda je bil takoj ogenj v strehi, policija jo je vzela na muho in nazadnje se je znašla tam, kjer se take 6tvari po navadi končajo. Branila se je na policiji, da ni imela pravzaprav skraja namena denarja jemati, ker ji ga je pa gospod tako vneto ponujal, ga je pa le vzela. Saj sem ga pošteno zaslužila, mislite, da je užitek sedeti s takim starcem več ur skupaj in gledati ga, kako ee mu po meni »cedijo sline«, je zaključila svojo obrambo. Seveda ee zadeva ne bo tako nedolžno končala, kakor si
Vsedel se ji je nasproti, jo gledal ves zamaknjen, i dekle domišljuje, vendar pa tudi najbrže ne bo potem pa 6e je začel pomikati bližje, da je končno I tako hudo, kakor ji je stari panj želel...
Nail častniki v Romuniji
Bukarešta, 14. aprila. AA. Vsi romunski Usti prinašajo poročila o ix>tovanju jugoslovanskih konjeniških častnikov. Potuje 10 častnikov, med njimi generalštabni polkovnik Velimir Ranošovič, j>oveljnik častniške konjeniške šole. Listi poudarjajo pomen tega potovanja jugoslovanskih konjeniških častnikov po Romuniji; po programu prepotujejo vsak dan po 60 km, da pokažejo svojo zmožnost in vztrajnost. Včeraj ob 15 so jugoslovanski častniki prispeli v vas Tumisor, kjer jih je sprejel general Peter Nedeljkovič, inšpektor konjenice, z jugoslovanskim vojaškim odjjoslan-eem polkovnikom Mušičem in vsemi častniki romunske konjeniške šole s poveljnikom generalom Atanacescom na čelu. Ob 15.80 so jugoslovanski častniki prispeli v družbi svojih romunskih častnikov v Šibijo, končno točko svojega potovanja. Tam jim je prebivalstvo priredilo veličasten sprejem. Včerajšnji dan je bil posvečen ogledovanju raznih vojaških naprav. Pri tej priložnosti so jugoslovanskih konjeniški častniki prisostvovali vajam romunskih konjeniških častnikov. Jugoslovanski častniki so si ogledali Šibijo in vojaške ustanove, nato se pa odpeljali z vlakom v Bukarešto.
»Ah, ne glejte me vendar tako! Kajti sicer bom začela še misliti, da nisem storila prav, da sem vam toliko zaupala. Vi pač razumete, da tem govoricam ne prisojam velike važnosti. Sicer je pa Antiopa prosta ...«
»Prosim vas le enkrat, da mi poveste, kakšne govorice mislite.«
»Vse je prazno govorjenje,« je dejala lady Flora, »dam vam svojo besedo ... Kako dolgo ste žc v Ken-daleju?«
»štiri in dvajsetega marca sem prišel, danes pa je šestega aprila.«
»Sele dvanajst dni,« je vzkliknila. »Zdi se mi, da vas poznam že tako dolgo.«
»To je zelo ljubeznivo,« sem si mislil: »Toda, kam vse to pelje?«
»V dvanajstih dneh ste imeli dovolj časa, da ste grad Kendale temeljito spoznali. Ali veste, kje je Antiopin« soba?«
»Da, prvi dan po svojem prihodu sem bil v njej.«
Pierre Bžnoit:
VELIKI JEZ
Roman Iz Irskih borov za svobodo
32
služil pri nas neki hlapec. Ime mu je bilo Jim. Ta Jim je bil zaljubljen v sobarico kendalske grofice.«
»Ne, Jenny je prišla šele kasneje. Jimovo dekle se je, mislim, imenovalo Jana. Sicer je pa to čisto vsoeno,« »Da, čisto vseeno.«
»Ko je Jim opravil svojo službo, je Sel na večer vedno v Kendale, da se je srečal z Jano. Nekega večera pa Jana ni prišla na dogovorjen sestanek. Grofičina okna so bila razsvetljena in Jim je prišel na čisto razumljivo misel, da je splezal na skale. Mislil je, da je grofica zadržala Jano pri sebi, in da bo od tam lahko pazil, kdaj bo
»Ta soba je vogalna soba v prvem dekle prosto. Jim pa ni videl Jane, nadstropju. Eno okno ima pogled na pač_pa...
morje, drugo pa na park.«
»To sem opazil.«
Pač pa?«
Ah«, je dejala !ady Flora. »Ne
»Veste tudi, da je grad Kendale se- smete me imeti za tako netaktno, da
tidan na pobočju prepada in da je nasproti okna, ki ima pogled na park, kakih trideset do petdeset čevljev visoko skalovje .«
»Tudi to vem,« sem odvrnil »Sam sem tudi žs plezal po teh skalah. Z vrha je krasen pogled na morje, mnogo lepSi kakor pa z grajskih oken,«
»No, torej vidite, se3ai me boste dobro razumeli. Toda če bom v vaših pogledih čitala najrahlejšo grajo ..,, bom takoj prenehala govoriti.«
»Prosim vas, pripovedujte mi na preji«
»Pred tremi ali štirimi meseci je
Vam bom povedala ime onega, ki je bil v pozni uri pri Antiopi. Kaj si prav za prav mislite o meni? Sicer pa je ime moškega za stvar nevažna.«
»In Jim«, sem vprašal ironično.
»Lahko *i mislite, da sem porabila prvo priliko, da sem ga odpustila.«
Prižgala si je cigareto in je v majhnih modrikastih kolobarčkih spuščala dim proti stropu.
»No, kaj mislite zdaj?«
»M!slim, da ie lord Reginald vzvišen nad takimi stvarmi.«
Smehljala se je.
»Tudi jaz mislim tako. Tega mu
nisem niti povedala. Lahko si torej mislite, kako veliko zaupanje imam v Vas.«
Oba sva molčala. V tem trenutku je udarila mala ura na kaminu.
Lady Flora se je prestrašila.
»Pozno je že«, je vzkliknila z naj-dražestnejšim izrazom obžalovanja.
Nemirno sem vstal.
»Čas je, da odidem.«
Ni se mnogo trudila, da bi me zadrževala.
»Moj Bog, či6to iz sebe sem, ko Vas moram pustiti, da boete v noči hodili miljo daleč!«
Odprla je okno.
»K sreči ne dežuje.«
Stopila je k meni in vprašala:
»Ali se jezite name?«
»Jezim? Čemu?«
»Če ®o Vaša čustva za Antiopo drugačna kakor samo prijateljska, potem si ne bi oprostila svoje odkritosrčnosti, toda dali ste mi besedo ...«
Komaj sem še slišal te besede, ki jih je izgovorila s tako mirno drznostjo.
*
Lady Flota me je spremila do vrtnih vrat
Ko so se vrata za menoj zaprla, sem bil na cesti. Začel sem iti hitreje, toda kmalu sem spet zmanjšal svoj korak. Spoznal sem kraj, kjer so me prejšnji teden predstavili lordu Regi-naldu. Pred očmi mi jc prihajala slika
polkovnika Hartfielda, Reginaldovega prijatelja, in slika lady Flore.
Bil 6em na cesti v Tralee. Nebo je bilo rdečkastorjavo in brez zvezd. Šumenje mrzlega vetra se je mešalo s šumenjem morja.
Ko sem prišel na ovinek, sem videl kakih sto korakov pred seboj luč.
To ni bila luč, ki bi še pozno gorela v hiši, ker se je premikala, in tudi ni mogla biti luč na vozu, ker bi sicer moral slišati ropot in peket konj.. . Morda je bil kolesar ...
»Kdo je?«
Na ta klic nisem odgovoril. Bilo je smešno povedati ime. Zato sem korakal dalje.
Pod nosom se mi je posvetila luč. Za lučjo sem opazil pet ali šest senc.
»Kdo ste?«
»Grad Kendale«, sem odgovoril.
Moral sem nekaj reči, zapovedovalni glas povelja je to zahteval.
Izkazalo se je, da jc bil moj odgovor pravilen. Luč se je povesila in sence so izginile.
Pred menoj je stal mlad, slok mož, ki je s tankim gla'ora rekel: »P<yoč-nih traleejskih prostovoljcev, Fntze-gerald.«
Predstavil sem se mu in sem ga vprašal:
»Od traleejskih prostovoljcev?«
»Da, to je bataljon traleejskih prostovoljcev, ki ima nočni pohod in ki bo takoj začel s strelskimi vajami.«
Pomignil je nekomu, ki je stal v bližini.
»Peljite gospoda k poveljniku!«
»Oprostite, da Vas ne bom spremljal sam Vadimo nastopni pohod s stranskim kritjem in zavarovanjem. Zalo sem Vas ustavil. Jaz vodim zadnjo četo Prosim še enkrat, da mi oprostite.«
Kaj ie novega na policiji
Vlom v Študentovski ulkl
Včeraj popoldne je bila učiteljica Kraterjeva, ki stanuje v Študentovski ulici 8, odsotna z doma. Ko se je vrnila, je zapazila, da so izginili vsi njeni izdatni prihranki v višini 50.000 din. Neznani prijatelji tuje lastnine, dolgoprsti, ki so jim bile po vsem videzu razmere v hiši dobro znane, so izrabili ugodno priliko in posegli po dobrem »-lovskem blagu«. Prisvojili so si kar 50.000 din.
Znano je, da se kriminalni tipi, ki jih srbe prsti, zlasti pred prazniki prav radi na vsej črti razmahnejo. Ne stanovanja, ne trg, ne javni lokali niso varni pred njimi. Povsod čakajo na nepazljive žrtve. Seveda, za praznike si rad vsak privošči nekoliko priboljška, tudi lopov. In priboljšek si lopov preskrbi pri svojem bližnjem. Dejstvo je, da je v zadnjem času gospodarska kriza nekoliko ponehala. Ljudje so postali kolikor toliko brezbrižnejši. Nič več toliko ne pazijo na denar. Tudi znatnejše zneske imajo spravljene kar lepo doma; seveda to kmalu zvedo nepridipravi, ki imajo za take stvari izredno dober nos. Prav bi bilo, da bi občinstvo oddajalo svoje prihranke v denarne zavode, ki so dandanašnji že toliko sanirani, da jim gre polno zaupanje. Tam je denar prav varno naložen, tako da ljudem ni treba ves ča« krbeti, da bi jim ga kdo ne ukradel. Doma denar seveda nikdar ni povsem na varnem.
Pred prazniki »o zlasti aktivni razni žeparji in žeparice. Gospodinje, ki kupujejo na živilskem trgu, »o v nakup pogosto tako zaverovane, da so skoraj gluhe in slepe za vse, kar se godi okrog njih, To njehovo nepazljivost seveda v polni meri izkoristiio žeparji, ki jim prav pogosto v teh dneh posli krasno cveto. Treba je v teh dneh občinMvu posebno poudariti, naj skrbno pazi, kakšni ljudje *e v gneči motajo okrog nakupovalcev. Denarnica «icer ni »punčica očesa«, važna pa jc, zlasti pri manj premožnih, skoraj prav toliko.
„Ta*cnl,,l ki Je zgodaj dozorel
Danes zjutraj so policijski organi, ki prav v teh •»i , ai° • podvojeno močjo, aretirali sedem' najstletnega fanta, ki se je prav pridno udejstvov«* v taitnski stroki. Pri njem so zaplenili večjo kol1' čino pisanega blaga. Mladi mož je bil v svoj*01 »fohu« prav izurjen in kakor |e videti, tudi vse' stransko orientiran. Ni se omejeval samo na »po®* jetja« pn raznih Izložbah, vlamljal je tudi privatna stanovanja, kjer jc s pridom ugotavljal primero* prilike za »poseg« v razvoj dogodkov, včasih P° naključju, včasih pa tudi po dobro premišljenem načrtu.
Dozdaj eeveda še niso mogla biti ugotovljena imena lastnikov, ki so jim pripadali posamezni kosi blaga iz te dične zbirke, ki si jo jc bil na nepošten način omislil mladi pokvarjenec. Ugotovljena Pa bodo imena pravih lastnikov že v najkrajšem časti.
Osemnajstletni fant, ki baje še ni prav stopil v življenje, je pokazal nadarjenost za poslovanje, ki ic javnosti škodljivo Brez dvoma je bil prišel pr«» časom pod slab vpliv, ki mu je, še neizkušen, po ' legel in zašel na pot, ki ni prav nič priporoči) v
Najlepše darilo je »Poročnik indijske brigade
Dve petini nnše zunanje trgovine bo po izvršeni priključitvi Avstrije k Nemčiji absorbirala Velika Nemčija. Avstrija je lani sodelovala v našem izvozu z 848 milijoni dinarjev ali s 13.52%, v uvozu pa s 538 milijoni dinarjev ali z	lo razmerje in ta delež se tudi po
priključitvi Avstrije k Nemčiji ne bo dosti spremenil ter bo tako Velika Nemčija, ki je bila med prvimi kupci in prvimi prodajalci svojega blaga pri nas, pokupila odslej pri nas dve Petini za izvoz pripravljenega blaga. Os Rim— Berlin ima za nas ne samo zelo pomembno zemljepisno lego, temveč je tudi mogočen či-nitelj v gospocfarstvu Italija in Nemčija bosta udeleženi v našein izvozu s 44.58% (če jemljemo v poštev lanske bilance), a v uvozu celo s 50.88%.
11.238 milijonov dinarjev hranilnih vlog je
bilo meseca januarja letos v vseh jugoslovanskih hranilnicah in bankah. Vsa zadnja leta je višina vlog stalno naraščala. Statistika za mesec januar pove tole: leta 1935 je bilo vseh vlog za 9-945 milijonov, leta 1936 za 9 975, leta 1937 za 10.347 m letos za 11.238 milijonov dinarjev. V teh štirih letih so se vloge povečale za celih 1-493 milijonov dinarjev. Od letošnjega januarja do letošnjega februarja so sc vloge povečale /e na 11,457 milijonov, torej znaša povišek 219 milijonov.
Svojevrsten rekord je postavil Ličan Milan Trtanj iz Plitvičkega Leskovca. Z dvema prijateljema je sedel v gostilni m hlastno segal po raznih jedilih. Pojedel je bil v kratkem času nekaj česna, paprike, veliki zalogaj kislega zelja in poln krožnik solate. Ko so ga videli prijatelji pri jedi, so mu ponudili stavo, naj poje še vrh vsega tega kilogram surove govedine. Milan se stave ni ustrašil. Namah je pojedel kilogram govedine in en kilogram kruha ter vse skupaj zalil z litrom vina. Na koncu je dejal, da se ni potolažil svojega želodca.
S pijano medvedko se je sredi ceste spoprijel Dragoljub Jovanovič iz Krnjeva pri Smederevu. Mož je vodil svojo medvedko po vaseh, da je plesala, s čemer je zasluzil toliko, da se je preživljal. Le to je pogrešil, ker je navadil medvedko na vino. V Krnjevu žival ni hotela plesati, dokler ni dobila vina. Ko sta končala »pohod« skozi vas, je Dragoljub za izkupiček vsega dneva kupil vina in ga prav tovariško delil z medvedko. Posledice niso izostale — pijana sta obležala Jovanovič in njegova žival, ki je začela besneti. Naenkrat je pretrgala verigo, na kateri je bila pritrjena, in skočila na svojega krotitelja. Preden so mogli ljudje kaj pomagati, je medvedka Jovanoviču strla dve rebri. Zmedo, ki je nastala, je končal korajžen vaščan, ki se je besni živali postavil v bran in ji zasadil nož v srce.
13. maja bo sodna obravnava proti šestkratnemu morilcu Juriju Sovilju, ki je v Brezik Lamincih ubil vso rodbino posestnika Mihaela Lukiča. Neobičajno krut in krvav zločin je takrat vzbudil med ljudmi silno razburjenje. Za sodno razpravo vlada že sedaj ogromno zanimanje. Sodišče je zaradi tega razpisalo razpravo v dvorani banjaluškega kinematografa, da bodo ^togli vsi radovedneži dobiti prostora.
Trikrat je streljal na svojo ločeno ženo ruski ^migrant Ivan Sokolov iz Belgrada, pa noben-krat ni zadel. Sokolov se je kmalu po vojni s svojo ženo Ano, po rodu Čehinjo, preselil v Jugoslavijo in se nastanil v Belgradu Mož je dobil službo v banki, a jo je kmalu izgubil, ker je neprestano popival, kockal in ponočeval. Zato je prišlo tudi do mučnih prizorov v družini. Žena, ki je morala sebe in moža preživljati s šivanjem otroških obleke, je nazadnje januarja letos vložila na sodišču tožbo na ločitev zakona. Kljub temu je mož večkrat prihajal k njej v delavnico na obiske. Enako tudi predvčerajšnjim. Izročil ji je mal zavitek, a preden ga je žena odprla, je počil strel, ki pa je zgrešil cilj. V hipu so pobegnile iz sobe vse druge šivilje in poklicale ljudi na pomoč. Padla sta še dva strela, a sta obadva končala tako kakor prvi Prt četrtem je Sokolovu odpovedal samokres. Takrat pa je že stopil v sobo sosed, ki je zločinca ukrotil.
Z avtomobilom je zapeljal v jarek pančevski odvetnik Branko Kneževič v bližini Belgrada. Odvetnik je bil v Novem Sadu in se je s svojim avtomobilom v družbi šoferja in ^v°' jih dveh klijentov vračal domov. Sredi noči je porabil priliko in se vsedel za volan, da bi se naučil dobro voziti. Dokler je bila cesta prazna, je še nekako šlo. Čim pa je zagledal sredi ceste mlekarski voz, je zaokrenil in zavozil v jarek. Avtomobil se je prevrnil, da so vsi štirje obležali. Oba khjenta sta se tako hudo Poškodovala, da z njunim življenjem najbrž ne bo nič. Preiskava je ugotovila, da je vsa družba pred odhodom dolgo sedela v gostilni in s krepkimi požirki vina krotila svojo žejo.
Razbojniška tolpa, kateri je načeloval znani razbojnik Mahail Blagojevič »Munja*. in katere steber je bil tudi mladi Milutin Živkovič »Poslanik«, stoji pred sodiščem v Jagodini. Mi-■utin Živkovič je skesano pripovedoval svojo žalostno zgodbo: Že v rani mladosti mn je umrl oče. Mati se za otroke ni dosti brigala, še manj Pa potem, ko se je nanovo poročila z bogajim Movcem in se vdala brezskrbnosti in razkošju, ghliitin je moral iz gimnazije učit se za peka hlaba vzgoja, ki je je bil deležen doma, ga je pripeljala do tega, da je začel krasti denar. Ko
temeljito izpraznil blagajno svojega gospodarja. je prišel prvikrat pred sodišče in moral Za nekaj mesecev v ječo. Tu se je spoznul z I°Parjem »Munjo«, ki je moral seefeti deset let. "kupaj sta skovala načrt za beg iz zapora, ki SR jima je posrečil. Odslej sta bila stalno sku-P.®i- Skupaj sto kradlu, ropala, skupaj tudi morija, dokler ju ni ponovno zasegla roka pra-v.ice. Ko je Milutin to pripovedoval, ga je po-S|lil jok Vse je priznal. Česar ga je dolžila pbtožnien. Zaradi velikih zločinov, ki jih je lzvrSil, pa kazen najbrž ne bo mila.
2000 kilogramov najboljšega tobaka je zaplenila v enem samem dnevu finančna kontrola v Kumanovu. Tihotapstvo s tobakom se je letos neverjetno razpaslo. Stroge kazni ne pomagajo lii ^ani s0 finančni organi zaplenili v vsem etn 2000 kilogramov tobaka, letos pa v treh jmorih mesecih že 8350 kilogramov Finančni ■friižniki so izvohali, da se je v vasi Brestu
®la velika tihotapska družba. Zgodaj zjutraj
se v vasi pokazali in presenetili tihotapce so V pr’ dM11 Tihotapci so sicer pobegnili, a ^ Pustili v skrivališčih 2000 kilogramov naj--jsega macedonskega tobaka.
Lepa si, pomlad zelena
Ljubljana, 11. aprila. Takole poje naša narodna pesem: Lepa si pomlad zelena, vsa si lepo razcvetena, al' kadar se ozeleniš, mladim fantom žalost st’riš! Zakaj pa? Ljudski pevec razlaga, dalje: Ko se drevje ozeienuje, mladim fantom napov'duje, da je prišel tisti čas, k‘ cesar k sov-datom vabi nas! Pesem )e brez dvoma nastala v tistih časih, ko je vojaška služba pomenila dolgo in okrutno slovo od domačih krajev! Kogar je tiste čase potrdila naborna komisija, je bilo za dvanajst let po njem! Pozneje se je ta čas znižal na sedem let in pred vojno končno na tri leta. Tudi tri leta so bila še dolga, pa so mlade fante, ki so jih usodno pomlad odhajali služit, seveda močno skrbela in žalostila. Dandanes so se razmere že prav pošteno izpremenile. Večina vojnih obvezancev mora zdaj služiti le osemnajstmesečni rok. No, tega pa se že pretolče!
Nabori: potrdi?© zrelosti
Naglo minevajo znamenita »Flegeljahre« (te-leta teko); pobič odmutira, prvi puh mu začenja poganjati po bradi in pod nosom. Malo že postaja nečimern in začenja se skrivaj ogledavati za dekleti. Velik postaja in čez pleča se ga čedalje več nabira: v devetnajsto jo seka in dvajseto. In dvajseto pomlad že preživlja fantovski krst. Iz vseh vasi se novi naborniki pridno pripravljajo za važni dan. »Lojtrniški voz« ali pa tudi dva, če je vas s fanti dobro založena, lepo okrase z zelenjem. Za klobukom se šopiri perje, zelenje in cvetje, na prsih )e pripet rdeč rtagelj: kako pogumno gleda mladi junak, češ dekle mi ga je pripelo! Potlej pa samo še poiščejo godca in se zavinte na voz. Hiiol In že drdra znamenito, »pretresljivo« vozilo naših dedov proti mestu. Prav gotovo se kje še malo ustavijo, navadno pred tistim pragom, na katerega vabljivo moli izpod strehe ličnati konjski rep. V mestu se spet malo okrepčajo, treba je pokazati, da so korenjaki, potlej pa na nabor. Naborna komisija je stroga. Potrjeni se ponosno postavljajo po hodnikih in z zaničljivim nasmeškom poslušajo izgovore nepotrjenih, ki na ves glas pripovedujejo, da ee jim še boljše zdi, če niso bili potrjeni, jim saj ne bo treba prenašati napornega vojaškega življenja. Potrjeni se le smehljajo in si mislijo, vi kar govorite, to so samo prazne marnje, »škarte« ste, pa mir besedi! In »škartam« je kljub vsem zagotovilom, kako so srečni, vendarle nekoliko nerodno, saj vidijo, da na njihova zagotovila potrjeni, »tavbliharji« nič ne dajo. Po naboru se razkrope junaki po ulicah, kjer še takole malo povriskajo in pojunačijo. Zadnje čase pa vedno bolj izginja svoje čase tako znameniti klic »tavblih!« (Naš narod si je takole prilagodil nemško besedo »tauglich«). Malo tudi pokolovratijo po mestnih gostilnah in po ulicah, saj se mladim petelinom zdi od sile imenitno, ko se na cesti ljudje obračajo za njimi. Proti večeru jo mahnejo na dvorišče, kjer imajo spravljen voz (vsaka »vas« se zvesto drži skupaj). Tam še malo zapojo (eden »naprej«, drugi »čez«, tretji pa basira ali »pritiska«). Kar triglasno jo udarijo naši preprosti kmečki sinovi, pa sami od sebe, pa se je Hypoli-te Taine čudil, ko je v neki belgijski vasi slišal dvoglasno petje! Pa povejte, kje še v osrčju Evrope preprosti narod sam od sebe poje triglasno ali pa celo štiriglasno! — Harmonika se oglasi prešerno, koračnica odmeva, fantje vriskajo in pojo in »sprevod« jo ureže spet iz mesta proti domu. V domači vasi je že vse pokoncu; tam še nekaj dajo na važnost nabora, »škricem« je tako že vse prav. Voz pripelje počasi v vas/ljudje ga obsujejo, vsi gledajo za klobuke: pri kom je okrašen »z belim cegeljcem«, pri kom pa ga ni. Se dolgo v noč 6e pogovarjajo po domovih, zakaj so tega potrdili, onega pa »zvrgli«. In stari veterani, ki so prestali svetovno vojno, jadrno 6pet porabijo priliko in pohite vlačit na dan zgodbe, ki so jih bili povedali že desetkrat: tako dolgo obujajo spomine, da se njihovim ženam začne zdehati in da »starega« spomnijo na jutrišnje delo. Prihodnjo nedeljo pa se novi potrjenci že postavljajo pred farno cerkvijo, še dolgo časa jim zavest, da so zdaj šele postali pravi fantje in možaki, roji po glavi. V mestu je to seveda drugače: za meščanskega sina je nabor izgubil že vso romantiko; življenje je v mestu preveč naglo, trezno in suhoparno, ljudje nimajo časa, da bi se ob takih stvareh kaj dalj časa in kaj obširneje zamujali. V mestu nabor ne pomeni skoraj niti najmanjšega razburjenja, razen po rodbinah, kjer bi odhod sinu utegnil pomeniti občutljivejšo izgubo v materialnem položaju. Samo ta skrb še ponekod poskrbi za razna razglabljanja.
Prihodnjo pomlad: beto pisemce
Leto mine in jesen, in zima se začenja poslavljati, i udi na deželi je nabor že napol pozabljen. Le včasih se spomni kdo domačih ob tej ali oni priliki in omeni sinu »saj boš spomladi tako šel k vojakom«. Sneg skopni, drevje začenja zeleneti, tedaj pa se domači le začno pogosto meniti o vojaščini. In nekega dne pride poštni sel, ki v vasi poskrbi za prav izdatno vršanje. »Bela pisemca« so prišla! Vse je prav natančno popisano, kdaj bo treba odriniti in kam, kaj bo treba vzeti s seboj. Zdaj začenja tudi mati 6krbno gledati, kaj bo dala sinu na pot in sestre, če jih je kaj pri hiši, pridno šivajo, kadar imajo kaj časa za take reči. Seveda se tudi oče, izkušeni veteran, potrudi, da izvleče iz »zakladnice«, v katero je med vojno skrbno zapiral vse, kar bi moglo kdaj še biti k pridu, kopico koristnih nasvetov. Vedno bolj se približava znameniti dan. Zvečer je že vse potrebno ,v kovčegu, ki ga bo »regrut« drugo jutro dvignil na rame in ga prinesel domu pokazat šele čez poldrugo leto. Seveda se fantje tudi še s kakšnim litrom poslove od svojih vaških prijateljev, za slovo, preden gredo. Drugo jutro vstanejo že zarana, se lepo umijejo, poslove od svojih domačih. Le malokateri vaščan si dandanes privošči, če je kaj dalje od mesta in bi se moral peljati z železnico, da spremlja sina v mesto. V oddaljenejših krajih ljudje sedejo na vozove, zavriskajo in zapojo, in že potegneta konja. S praga še mahajo domači, mati, sestra, brat in oče, morda pri kakšnem oknu, mimo katerega peljejo, tudi dekle. In že so izginili za drevjem. Dolgo jih ne bo več nazaj, ta misel je posebno žalostna in ganljiva za občutljivejši ženski spol. Solze se rade pokažejo, koliko je opravka z robci, javno in na skrivaj. Pa danes že še gre, ali včasih! Takrat je, kakor pravi narodna pesem, sin tolažil domače, da »čez sedem kratkih let, se bomo vidTi spet!« Takrat je bila pa huda, in kadar so bile vojskč, se marsikak poslavljalec sploh nikdar več ni vrnil. Danes pa jo primaha na dopust še preden odsluži dobro polovico svojega roka,
„Regruti" v mestu
Včasih smo takole prve dni aprila kar na vsaki ulici slišali grlate fante, ki so vpili »ajnrikamo!« Danes je tudi ta ne preveč čedna beseda, že precej izginila. Le pojo še; menda res ni naroda na svetu, ki bi toliko prepel kot Slovenci! Harmonika spet prešerno hrešče po ulicah, okrašeni kmečki vozovi drdrajo po tlaku, fantje so korajžni. Pred vojašnico pa jim pogum le precej uplahne. Tam je že »komanda«. Lepo v vrsto sc morajo postaviti, njihova imena bero in že se morajo oglašati, da so na mestu. »Šarže« jim bero in govore v nevezani obliki, kako se regrutje v mestu na dan vpoklica ne smejo vesti, povedo jim, kdaj morajo priti v vojašnico in kdaj se bodo odpeljali. Še enkrat jih opo-zore, da bodo tisti, ki bodo prišli vinjeni, kar brez prizanašanja kaznovani. Fantje jo potem ubero v mesto, kjer le nekoliko pokolovratijo, toda čae odhoda
v vojašnico se vedno bolj približuje. In zvečer jih na vojaškem dvorišču že lepo postavijo v vrste, pograbiti morajo svoje kovčege, godba zaigra in novi borci odidejo na kolodvor. Še zadnji pozdravi s svojci, oglašajo se vriski in vlak jih odpelje na službo.
V L ubijani so se pojavili letos prvi v soboto
Prvi regruti so se letos pojavili v soboto. Bili 60 podnevi presneto živahni, proti večeru pa so le bolj postajali vriski redkejši in — klavmejši. »zidaj se bo pa začelo resno življenje, zdaj ni več šale«, tako je menda marsikomu prišlo na misel. »Še malo se bomo vozili z vlakom, potem pa nas bodo vzeli v pošteno krojenje.« Obrili nas bodo in ostrigli in zlezli bomo v vojaške čevlje. »Prvi mesec« bo za marsikoga težak, pozneje pa se bo že privadil in vojaška služba se mu ne bo več zdela tako težka. Tešila ga bo tudi zavest, da je prav, če tudi on odsluži, kar dolguje kralju in domovini.	’
Balkanske igre srednješolcev v Atenah
Grško ministrstvo prosvete je dalo pobudo, naj bi imeli po vzorcu balkanskih lahkoatletskih iger tudi srednješolci balkanskih držav slične balkanske srednješolske igre. Spored, kot si ga zamišlja grško prosvetno ministrstvo, je zelo obsežen in obsega teke na 100 m, 200 m, 400 m 800 m, -500 ra in 3000 m, dalfe štafete na 4x100 m, 4x200 m in balkansko štafeto, tek čez zapreke na 110 m in 200 m, met kopja, diska in krogle ter skoke v višino, daljavo, ob palici in troskok.
Grki so k udeležbi pozvali potom jugoslovanskega ministrstva prosvete tudi naše srednješolce. Naše ministrstvo je ponudbo sprejelo in odredilo strokovnemu odseku za telesne vaje, naj sestavi srednje šolsko reprezentanco, ki bo šla v Atene. Strokovno vodstvo ministrstva za prosveto je zaradi kratkega termina — srednješolske igre bi morale biti namreč že od 24. aprila do I. maja — in zaradi drugih neprilik hitro odločilo, da bo jugoslovansko srednješolsko reprezentanco tvorilo po devet srednješolcev iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Ostala jugoslovanska mesta pa zaenkrat niso prišla v poštev. Zaradi kratkega roka tudi ni bilo nobenih izločilnih tekem, Zaenkrat pa 60 te balkanske srednješolske igre preložene in bodo šele kasneje v maju.
Ob teh srednješolskih igrah, pa se nam, ko sicer niso tako važne in se tudi ne točkujejo, zdf prav, da merodajne činitelje opozorimo na veliko skrb, ki jo poklanja grško ministrstvo prosvete vzgoji svojega lahkoatletskega naraščaja med srednješolci in kako skuša doseči izboljšanje Športnega nivoja. Grčija ima na svoji gimnastični akademiji kvalificirane učitelje in pod njihovim nadzorstvom vadijo srednješolci tedensko obvezno po 4 ure.
Razmere pri nas pa še dolgo niso tako rožnate, kot pri naših južnih prijateljih. Jugoslavija ne pozna šole, ki bi dala usposobljene strokovne Športne učitelje za srednje šole. Tečaji, ki jih v zadnjih letih prireja ministrstvo, so le mašila, ki še daleč ne zadostujejo. Srednješolska telovadba «e goji pri na« dve uri tedensko. Igrišč ni nikjer. Osmi razred gimnazije telovadbe ne pozna, šesti in sedmi samo po eno uro tedensko. Srednješolci ne smejo biti člani športnih društev, in kadar je kakšna lahkoatletska prireditev, takrat je največja skrb nastopajočih atletov, ki so še pod srednješolskim paragrafom, da športnega poročevalca na mile viže prosijo, naj vendar ne da njihovega imena v časopise, da bi zaradi tega ne Imeli sitnosti v šoli. Na ta način pri nas širša javnost sploh ne ve, kdo med našimi srednješolci uspešno nastopa, ker ima vsa-kikrat drugo ime. Zato je tudi izključena vsaka javna kritika o tem, koga naj pošljejo na takšno javno prireditev, kot so na primer te balkanske srednješolske igre. Za letošnje • srednješolske igre so namreč telovadni profesorji na srednjih šolah sestavili ono devetorico atletov, ki naj bi šla v Atene. Med to devetorico ljudi ni naših najboljših atletov, ki uspešno nastopajo že dalj Časa in ki bi v«aj s športnega vidika brez dvoma zaslužili, da gredo v Atene. Izbira s strani srednješolskih profesorjev s športnega vidika ni upravičljiva. Kakšna eo bila merila, po katerih se je ta devetorica izbirala, ne vemo, mislimo pa, da je še čas, da se stvar popravi in se pošlje na te balkanske srednješolske igre res najboljše, kar imamo.
V okolici Gosfivarja je v kratkem času izbruhnil že tretji požar katastrofalnega obsega. V soboto je nenadoma začela goreti vas Ra-stoš. 18 hiš je ogenj uničil, a skupna škoda še ni ocen jena. Ljudstvo je silno razburjeno. Ne more se ubraniti misli, da so na delu brezsrčni zločinski ljudje, ki požigajo. Oblasti so poslale tjakaj več detektivov, da pomagajo razvozljati uganko.
Tolpo tatinskih fantalinov je prijela policija v Leskovcu v Srbiji. Načelnik tatičev je bil 18-letni Velimir Stojanovič, ki so mu tovariši kot poveljniku dali ime »Bomba« Leto dni so fantiči kradli, prodajali ukradeno blago in si izkupiček tovariško delili. Do sedaj so priznali deset tatvin in vlomov.
šest novih zob je zrastlo 115 let staremu možn Trajkn Stojanoviču. Mož v vsem svojem življenju ni bil nikdar niti lahko, niti težko bolan. Posebno vesel pa je bil, ko mu je na novo pognalo šest zob. Mož pravi, da se mu je rodila nova pomlad.
Maček bo vendarle obiskal šefe belgrojekega dela Združene opozicije, da jim vrne svoječaoni obisk v Farkašicu. Vodja zemljoradnikov iz Bosanske Krajine dr. Branko Cubrilovič je bil te dni v Belgrada in se baje {»drobno razgovarjal o programu obiska. Vsi voditelji opozicije se bodo potem zbrali v CaČku, kjer bo na skupni konferenci govoril tudi dr. Maček.
Velik del letine T Dalmaeiji je uničil orkanski vihar, ki je divjal prejšnji teden na morju. Ha-euhem je zaradi padca temperature nastal pravcati mraz, kije uničil cvetoče drevje in poškodoval vinsko trto. Vihar je povzročil tudi einrt delavca Andrije Cicvariča, ki se je s kolesom vračal iz tovarne domov v Solin. Ko je prevozil skozi vas, ga je na ostrem ovinku zgrabil z vso silo vihar in ga s kolesom vred butnil dva metra od srede ceste na kraj, odkoder je padel v 20 metrov globoko zaseko. Padec je bil smrtonosen, ker si je delavec razbil glavo.
Trileten otrok je spil večjo količino raztopljene sode v Senti. Aleksandra Tihečl je raztopila sodo In odšla iz hiše. Tisti čae pa se je približalo dete in raztopino spilo. V brezupnem stanju eo otroka prepeljali v bolnišnico. Mati se bo morala zaradi svoje nepazljivosti zagovarjati pred sodiščem.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Kraj	Barometer- H sko stanje B	leiupt* ratun * r«		a* s: -s 3“	X C Kj C	Veter (smer. i a kost )	Pada- vine	
		1 Cti "!	C , KT Tto a • E				a e	K Vj fc
Ljubljana	755-9	15-8	7-2	72	9	0		
Maribor	754-9	16-3	7-0	70	8	0	—	—
Zagreb	763 1	15-0	80	60	8	ENE,			—
Belgrad	760-8	150	0-0	90	0	NW,			—
Sarajevo	762 2	to-o	-1-0	70	4	0	—-		
Sušak	762-0	160	HO	60	7	NE,				
Split	758-2	190	9-0	40	2	NE,	—	
Kumbor	755-8	170	12 0	35	2	NNE,		
Rab	761-7	19-0	60	60	6	NE,	—	—
Vremenska napoved. Spremenljiva oblačnost, nestanovitno vreme.
Splošne pripombe o poteka vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je prevladovalo oblačno vreme. Dopoldan se je do 12 nekoliko Zjasnilo« popoldan pa je bilo zopet večinoma oblačno do okrog 17.30, nato pa deloma oblačno v noč.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 14 aprila: Veliki četrtek, Ju stin, mučenec.
Petek, 15. aprila: Veliki petek, Helena.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy, Meetni trg 4} mr, Ufltar, Selnburgova ulica 7.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani opozarja cenjeno občinstvo, da naj plačuje svoje obveznosti pri davčnih upravah vedno v dopoldanskih uradnih urah, to je od 8—12, in to zato, ker morajo davčne uprave zaradi varnosti pred vlomi odvajati svojo gotovino vsak dan dopoldne na svoj čekovni račun.
Lastniki psov, ki bi do 7. maja morali prijaviti svoje ljubljence in zanje plačati predpisano takso, polagoma hodijo v pisarno za pasjo takso v kresiji, da jih je dosedaj komaj petina opravila evojo dolžnost. Da ne bo zadnje dni prevelikega navala in zato pritožb zaradi dolgotrajnega čakanja in izgube dragocenega časa, še enkrat opozarjamo lastnike psov, naj se čim prej oglase s prijavo.
Velesejem v Bratislavi. Pomladanska prireditev velesejma v Bratislavi bo leto« od 4.—8. maja. Kakor vsako leto, co tudi za letošnjo prireditev dovoljeni znatni popusti na železnicah za obiskovalce in za prevoz blaga.
Velikonočno zborovanje Slomškove družbe. Po sklepu na božičnem zborovanju, naj se vrši velikonočno zborovanje letošnjo veliko noč v Celju. Zborovanje bo v torek po veliki noči, t. j. 19. aprila, ob 11 dopoldne v kinodvorani Metropol. Tovariši in tovarišice celjskega in šmarskega okraja imajo že ob 10 »voj občni zbor. Po prihodu vlakov je sveta maša_ v opatijski cerkvi. Na zborovanju »ta dve važni predavanji: f. »Več don Boskovega duha v našo vzgojo«, ravnatelj dr. Blatnik; 2. »Ob 20 letnici našega šolstva v Jugoslaviji«, ravnatelj Mohorjeve tiskarne dr. Kotnik. — Ker ee je od božiča dalje nabralo že prav mnogo snovi, ki »e v okrožnicah in'pismeno sploh težko obdelavajo, bo po zborovanju sestanek vseh predsednikov podružnic Slomškove družbe. Potem je skupno kosilo, nakar se udeleženci poljubno vračajo. — Ljubljančani, Gorenjci in Dolenjci se odpeljejo iz Ljubljane z vlakom ob 8 zjutraj. Na veselo svidenje!
Ljubljansko gledališč«
DRAMA, začetek ob 20.
Od 14. do 18. aprila zaprto.
Nedelja, 17. aprila: Pokojnik Izven. Znižane, cene.
Ponedeljek, 18. aprila ob 15: Rdeče rože. izven. Znižane cene. — Ob 20: Nofnn služba. Izven znižane cene.
OPERA, začetek ob 20.
Od 14. do IG. aprila zaprto.
Nedelja, 17. aprila ob 15: Grofica Marica. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Manon. Gostuje Zlata Gjungjenae in Josip Gostift. Izven.
Ponedeljek, 18. aprila ob 15: Sveti Anton, vseh zalpibljenih patron. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Rigoletto. Izven. Znižane cene,
Izza naših meja
Dela za elektrifikacijo Goriške. Na Soči p Sv. Luciji in Desklah so pričeli z delom za ogror ne električne centrale. Pri Desklah pa so zade na neprimeren teren, tako da je ves prvotni nač skoro propadel in treba je bilo iskati novega n čina rešitve vprašanja elektrifikacije. Odložili i sf’ . Bodo prevrtali goro Sabotin in napelja skozi ožil rokav Soče, ki bi tako prišla na d« pod vasico Snežatno v Brdah, se nadaljeval r dolinici mimo spodnjega Cerova na Preval, S te bi bil ustvarjen precejšnji padec, ki je potreb« za pogon turbin, poleg tega pa imajo namen isti časno ustvarili umetno jezero, ki bi segalo c Blankiža pri Moši do Krminske gore in Mednn Jezero naj bi služilo predvsem za namakanje, j tudi kot nova letoviška privlačnost. Pri Blankii m Krminski gori bi morali napraviti 20 m vise zid, ki bi dolino zajezil. Pod to jezero bi priš preko 70 kmeti} in mnogo sedaj rodovitne zemlj Baje pa se je tudi ta načrt skazil, popolnom slučajno. Ko so namreč kopali temelje za jez, s prišli do izvora metana. Takoj so pričeli raziski vati zemljo in zvrtali v bližini Kaprlve 6 globoki jam, da bi preiskali teren. Ker je s tem padel v« prejšnji načrt začasno v vodo, so sedaj vsi nei vozni v pričakovanju, kaj bo s temi novimi ot kritji, do katerih so prišli povsem slučajno. Nel delavec je namreč odvrgel gorečo vžigalico In n« nadoma se je dvignil s tal ogromen plamen, 1 so ga le s težavo pogasili. Da se ne bi zgodil kake nesreče, so vse zemljišče zavarovali, dokle ne bo znan rezultat raziskovanj.
Jugoslovanska nogometna zvez a le Izstopile iz oi mpliskege odbora
Na torkovi večerni seji upravnega odbot Jugoslovanske nogometno zveze je po poročil tajnika dr. K os te Hadžija o poteku izredneg občnega zbora jugoslovanskega olimpijskeg odbora v Zagrebu sklenila, da izstopi h Juge slovanskega olimpijskega odbora Razlogi teg izstopa bodo povedani v posebnem uradnem ku muntkeju, ki ga bo izdala Jugoslovanska noge metna zveza in v katerem bo razložila, čem se je odločila za ta korak.
Mila
ROBERT LORD
POD CRNO KRINKO
Barham, Nick in Jones so sedeli sključeni za mizo v raz-košno urejeni Smilesovi jedilnici ter resno poslušali govor, s katerim jih je pozdravil Smiles. Spoštovane dame, ki jih je Smiles omenjal v svojem govoru, so bile Glorija, Heddy in Aleen, ki so se za ta svečani večer najlepše napravile ter ponosno in silno važno sedele poleg zbranih gospodov. Vse je bilo tako kot na kakem uradnem banketu. Posebno svečano se je držal Nick Stumpas, ker je poleg njega sedela divna Aleen.
Ta njihov banket je bil nekaj dni potem, ko so znanci iz Pine-Lakea prišli v Newyork. Aleen se ni še nič dobro znašla v velemestnem življenju, da bi bila prav domača v tako spoštovani in vplivni družbi.
Zbadljiva Heddy se je samo smehljala in se igrala s kristalnim kozarcem, ki je bil do roba napolnjen s penečim se šampanjcem.
Barham, ki je drugače od sile rad govoril in predaval, je sedel nekam leseno, kakor da bi bil pogoltnil držaj metle. Videti mu je bilo, da z veliko pozornostjo posluša Smilesa in da bi, ko bi se spodobilo, takoj za njim tudi on spregovoril nekaj besed. Ta svoj govor bi začel takole:
»Izredno sem ginjen nad krasnimi besedami predgovornika ...« Smiles pa mu je prekrižal račune. Se nekaj časa je govoril v enakem slogu, svečano in izbrano, nato pa je govor končal po domače:
»Zato pa, drage dame in gospodje, spijmo tole čašo na čast našim gostom. Da pa se ne bi ta večer še mučili in dolgočasili ko zdaj, prepovedujem kot gospodar v tej hiši vsak nadaljnji govor. Predpisani del naše male svečanosti je s tem končan, zdaj se začne zabava in pitje! Naprej!...«
»Krasno govori ta dečko,« se je navdušila nad končnimi besedami rdečelasa Heddy, trčila s sosedom in v dusku izpraznila kozarec.
Aleen ni bila navajena šampanjca; ker pa so ga pili drugi, ga je pila tudi ona... Glorija ji je šepetala, naj pije previdno.
Nick je že nekaj dni nagovarjal Smilesa, naj ji priredi večerjo ... Toliko se je že zagledal v lepo Aleen, da res ni več prav dobro vedel, kaj dela. Vsak večer je nekaj trenutkov sedel z njo v baru, toda to mu ni bilo dovolj. Vedel je, da sc bo lahko lepše z njo zabaval, če Smiles priredi večer.
»Nimam rad, če je družba preveč velika«, je dejal Smiles potiho Gloriji, tako da drugi niso mogli slišati. »Toda, moral sem ustreči želji... Zdaj se bom potrudil, da se čimpreje napijejo, nato pa jih bomo spravili v sobe.«
»Saj sem vam rekla, da nikar ne vabite Aleene. Dekle je še neizkušeno in ne ve, kako se je treba vesti do teh ljudi.
»Nick je prosil, naj Aleen tudi pride... To je vse samo zaradi nje ...«
»Tako?... Jaz sem pa mislila, da je zaradi mene?...«
»Glorija ... Saj dobro veste ...«
»Vem, vem... Pustimo to...«
V družbi je bil tudi kratkovidni, suhi Škot, tajnik gospoda Smilesa. On se ni prav posebno udeleževal razgovorov, le budno je pazil, kaj kdo govori...
Jones se je hitro ogrel in dvoril rdečelasi Heddy na življenje in smrt. Čez dobro uro ji je že obljubljal večno ljubezen. Čez uro in pol ji je zagotavljal, da je ne bo nikdar zapustil... Heddy se je samo smejala. Toda niti za trenutek ji ni izginila ob ustnicah stara grenka poteza...
Nick je bil v začetku malo razburjen. Čudno je bilo sicer to, da ga je mlada Aleena toliko razburjala.... Aleen pa nikakor ni mogla čutiti, da bi jo kaj vleklo k Nicku ... Vseh teh ljudi se je bala. .. Sicer ni nič več mislila na staro Indijanko iz domačega kraja, ki ji je dejala, naj se varuje človeka s spačenim obrazom, pa se je vendar vseh skupaj bala. Ker so vsi pili, je pila tudi ona, in vse se ji je začelo izgubljati v megli...
Barham je tudi precej pil. Alkohol mu je še bolj razburkal staro strast, da bi govoril in neprestano samo gpvoril... Hotel je govoriti, pa ga nihče ni poslušal. Dekleta so se pačile in kvečile obraze ter se zadirale v Barhama vselej, kadar je poskušal govoriti... Pa še ni odnehal. Zdajle je stal sredi sobe, se malo opotekal na šibkih nogah, držal v roki kozarec šam-
panjca, ki je zdaj pa zdaj kanil na dragoceno preprogo ter govoril z zanosom:
»Lepo je v našem mestu, v našem milem, dragem Pinei Lakeu ... Jasno je bilo tam in sonce nas je ogrevalo... Pa smo kljub temu prišli sem, da nas ogreje tudi sonce v tem velemestu... Če smo nekaj dni tu, nam gotovo ne bo škodilo ... Potem pa se bomo vrnili k svojemu poslu ...«
»Živela Črna legija!« se je drl skoraj do nezavesti pijani Jones;
»«... da spet koristimo domovini... Upam, da se bo oblaček kmalu razblinil, mislim tisti oblaček, ki nam ga je prinesel sladki prijatelj Jones ...«
»Živijo oblaček!« je vpil Jones in spet zvrnil kozarec...
»... In ta oblaček je Frank Taylor, ki se je poskušal razburjati in upirati... Če Taylor odide iz naših vrst, gremo po gobe vsi. Zato se moramo pobrigati, da ga spravimo s poti prej, prede bi se mu posrečilo uiti... Predlagam, da pošljemo naši organizaciji brzojavko, da se mora Franck Taylon še jutri preseliti s tega krasnega sveta ...«
»Sprejeto!... Tako je!... Ne dajmo se!... se je razburjal Jones.
Smiles je spet hušknil v gromek smeh, obraz pa se mu ni zganil in je bil kakor nepremična, pošastna krinka. Poslušal je Barhama, ki je mislil, da je kje na seji...
Nick ni niti poslušal, kaj brblja Barham... Sedel je z Aleeno na mali zofi. Aleena se ni menila zanj, čeprav je bil njen smeh tudi malce pijan ...
V hipu pa se je stresla, ko je zaslišala znano besedo. Nekdo je v pijanosti pregovoril ime, ki jo je na mah streznilo... Kdo je to govoril? Zdaj Že v drugo ponavlja to ime...
Aleen se je naglo otresla Nicka, odhitela k Barhamu, ga prijela za rame ter zaklicala:
»O kom govorite? ... Ali je to tisti Frank Taylor?«
Vsi so bili že pijani. Nihče ni zapazil, kaj se dogaja.•' Vsi, razen kratkovidnega Škota. Ta je takoj obrnil pozornost na Aleeno, ko jo je videl vso razburjeno*
»Oh, lepo dekletce... Sprašuješ me, kdo je ta Frank Taylor? On bi utegnil biti izdajalec, zato ga čaka smrt... je to tvoja želja, dragica, ga ubijem sam...
Aleen je vsa prebledela in kriknila:
Nekaj zabavnih o slavnih pevcih
Caruso (e imel cmok v grlu
V svojih zadnjih letih je slavni, v tistih časih brez dvoma največji pevec na svetu, Italijan Caruso nastopal tudi v milanski »Scali«. Kljub temu, da si niso niti najstrožji kritiki upali napisati o teh njegovih nastopih ničesar, razen same pohvale, se je vendar nekdo predrznil spodtakniti se ob veličini divnega Carusovega glasu. Morda ga je sama nevoščljivost pripravila do tega, da je pri operni predstavi >Aide<, v kateri je nastopil tudi Caruso, pošepetal svojemu tovarišu Mascagniju: »Ne vem, kaj vendar vidijo ljudje tako strašansko lepega v tem Ca-rusovem glasu. Saj ta človek poje, kakor da bi imel cmok v grlu!« Mascagni pa mu je z nasmehom odvrnil: >Da, da, prijatelj moj, zdi se mi, da bi tebi za takšen cmok marsikdo vsak večer rad plačal 2000 lir.«
Kako ie Slezak pel »Čarobno piščal", ko ie za odiom gorelo
Dirigenti po raznih operah prav dobro vedo, da Mozartova »Čarobna piščal« ni tako enostavna, kakor se morda zdi poslušalcem. Vse polno je v njeni skladbi takšnih mest, nad katerimi se pevci prav radi »spodtaknejo«. Posebno za tenoriste je nekaj prav zelo kočljivih mest. Dostikrat se je že zgodilo, da so pri skušnjah ta kočljiva mesta tudi še šla. Kadar pa
ima ta ali oni pevec pred seboj občutljive kritične opazovalce in poslušalce, dostikrat ne odpoje svoje vloge ravno brezhibno. Tako se je večkrat zgodilo prav pri »Čarobni piščali« znanemu sedanjemu filmskemu igralcu Slezaku na Dunaju. Nekoč pa je le po čudnem naključju vso svojo vlogo odpel brezhibno Med to predstavo jo namreč izbruhnil nenadoma za odrom ogenj. Slezak je škilil z odra za kulise, obenem pa ravno zaradi te nesreče še bolj pazil, da ne bi prezrl, kdaj mu bo dirigent dal znak, da zapoje. Bilo je na vrsti ravno najbolj kočljivo mesto v vsej njegovi vlogi. In ta dirigentov znak je tudi točno vjel, čeprav ga je drugače še vedno vsaj nekoliko polomil. Ogenj so za odrom brž pogasili in predstava se je lahko nemoteno nadaljevala. Ko pa je zastor padel, je stopil dirigent k Slezaku in mu dejal: »Ali veste, gospod Slezak, da ste od samega strahu tokrat prvič pravilno zapeli tisto kočljivo mesto? Zato se bom že potrudil, da bo vselej, kadar boste peli to vlogo, za odrom gorelo.«
Kontra „C"
Tudi Madžari imajo nekaj slavnih pevcev, na katere so tudi zelo ponosni. Nekoč je gromovitega njihovega basista Neya nek njegov občudovalec vprašal: »Toda, človek božji, kje
ste vendar vzeli ta svoj nizki C?« Veliki mojster pa mu je odvrnil: »Kaj naj se to pravi, «kje sem ga vzel?» Ali mar mislite, da ni moj?«
Strauss naj sam poje svofe skladbe
Svojčas je Rihard Strauss v Weimarju dirigiral svojo opero »Ariadna na Naxosu«. Pri glavni skušnji pa je sredi prvega dejanja dal znak, naj pevci nehajo, kajti neka pevka, ki je imela eno glavnih vlog, ga ni zadovoljila. Vsa 'začudena se je zagledala v dirigenta Rih. Straussa, kakor da bi ga hotela vprašati, kaj naj spet to pomeni. Strauss pa ji je ljubeznivo dejal: »Draga gospodična, tako vendar ne gre. Malo drugače bi bilo pa že treba to zapeti.«
Ni še skoraj niti končal tega stavka, že je užaljena pevka pograbila note, jih vrgla na dirigentov pult in zakričala: »Gospod, svoje skladbe kar sami pojte!« Tako je bila užaljena, da je odšla naravnost domov. Danes je ta pevka Straussova žena.
Zamenjava nemških in ameriških dijakov
Konec meseca marca je odpotovala v Ameriko manjša skupina nemških dijakov iz Berlina. Poslali so jih v Ameriko »v zameno«. Ti berlinski dijaki so se v Hamburgu vkrcali na ladjo in se bodo najprej ustavili v Newyorku. Odtod bodo krenili pod vodstvom svojih profesorjev v Cleveland, kjer bodo nekaj tednov gostje tamkajšnjih ameriških družin. Na ta način bodo imeli najboljšo priložnost, da se seznanijo z razmerami in z resničnim življenjem, kakršno žive danes Američani. In to je tudi namen te zamenjave nemških in ameriških dijakov. Na svojem potovanju po Severni Ameriki bodo nemški dijaki obiskali tudi slovite Niagarske slapove, Detroit, Pittsburg, Washing-ton in Philadephijo, nakar se bodo čez nekaj mesecev vrnili nazaj v domovino, bogati doživetij, do katerih ne more drug kot tisti, ki uživa državno podporo.
»PoroSnik indijske brigade« je izšel!
Razrušeni most čez reko Cinco v španski Kataloniji. Podrle &o. ga rdeče čete po svojem umiku, Francovi vojaki pa so na ■ tem mestu v 8 urah naredili nov most na pontonih.
Zobje iz umetne smole
Nič več se ne bomo flbogato smejali"
Nemški zobarji so zadnjič prišli na dan z novo zanimivo iznajdbo. Nekomu od teh se je namreč posrečilo sestaviti neko novo snov, iz
Film »Zloraba zaupanja«, ki spada po prelepi vsebini in vzorni igri med najboljše, kar smo jih videli to sezono v ljubljanskih kinematografih, je skoraj teden dni privabljal vse ljubitelje lepega filma v kino Union tako da se je uprava zaradi silnega navala odločila podaljšati predvajanje se za danes. Predstave so ob 16, 19.15 in 21.15. Na gornjih slikah vidimo glavno junakinjo filma, mlado, a dovršeno francosko igralko Danielle Darrieus.
katere je mogoče prav tako kot iz zlata ali porcelana izdelovati umetne zobe. Ta snov je neke vrste smola, ki je zelo trda in jo je mogoče uporabljati ne samo pri poskusih v laboratorijih. pač pa menda z velikim uspehom tudi v praksi. Pravijo, da ima ta nova iznajdba posebno veliko važnost že zaradi tega, ker lahko izvrstno nadomešča vse drage kovine, iz katerih so dozdaj izdelovali zobe. Pa ne samo to, nova snov bo tudi v veliki meri izboljševala dosedanjo zobarsko tehniko. Od zdaj naprej — tako zatrjujejo Nemci — bo nastopila čisto nova doba v zobarstvu, kajti v bodoče bodo izdelovali zobe ne več iz anorganskih snovi, iz dragih kovin, pač pa samo se iz organskih. Čisto novo dobo v zobarstvu pa napovedujejo tudi zaradi tega, ker so se vsi tisti, ki so dobili prve zobe iz smole, ne samo v finančnem, pač pa baje tudi v zdravstvenem oziru mnogo bolje počutili, kakor če bi bili svoje gnile zobe nadomestili z zlatimi
Vseeno pa se le zdi, da je tudi ta nova nemška iznajdba znak splošnega varčevanja. Čemu tudi ne bi devali v usta smole, če se ob tem dobro počutimo in nas tudi manj stane, kakor pa če bi grizli z zlatom! Če pride ta smolasta iznajdba tudi k nam, se v bodoče res ne bomo več »bogato smejali«...
On: »Tu pa res ne moreš ugovarjati, mož že zato prevladuje nad ženo, ker je bil prej ustvarjen, kot pa žena.«
Ona: »Ne boš, mar ni vsakdanja prajesa ta, da se najprej napravi oumntek, in potem šele mojstrovina.«
Sokolsko-iudovsko
bratstvo
Pred kratkim je bil v Pragi enajsti svetovni kongres judovske organizacije Makabi. Ta organi* zacija je podobna organizaciji češkoslovaškega in jugoslovanskega Sokola Znani sokolski voditelj prof. Trnka je ob priliki tega kongresa poslal njegovemu predsedniku pozdravno pismo, v katerem je med drugim napisal tudi tole:
»Na vprašanje, kaj me privlačuje k Judom, odgovarjam: 1. prepričanje o brezpogojni enakosti vseh ljudi brez ozira na vero, raso, narodnost, po* litično opredelitev in društveno pripadnost; 2. glo* boko spoštovanje do judovske zgodovine in do velike duševne sile, ki je judovstvo obdržala v naj" hujših viharjih; 3 spoštovanje do vseh Judov, ki so toliko doprinesli k splošni kulturi in zgodovini človeštva; 4. spoštovanje žilavosti, s katero Judje ustanavljajo svojo domovino v Palestini.
In zakaj sem prijatelj Makabija? 1. Ker me je Makabi sprejel kot »svojega« in me kot takšnega v svoji sredi vedno pozdravil; 2. Makabi me je prepričal o resnici, ki jo vedno goji, zaradi česar visoko cenim njegovo delo, ki je mnogo bolj težavno, kot pa delo v katerikoli drugi organizaciji, ] ki jo poznam. 3. S svojim programom mi je Makabi dokazal, da prav tako kot Sokol ne dela samo za fizično vzgojo, pač pa tudi za moralno in nacionalno.
4. Dokazal mi je, da je tudi med Judi dosti idealizma, požrtvovalnosti in nesebičnosti. Omogočil mi je, da v njegovi sredi preživim nekaj lepih dni 1 svojega življenja in mi je dal celo vrsto iskrenih prijateljev. 6. Sodelujem v Makabiju, ker 6em prepričan o njegovem velikem poslanstvu.«
Tako je češkoslovaški sokolski veljak napisal | o Judih... Sicer še nekaj drugega, pa je ie to j dovolj zanimivo.
Radio
Programi Radio Liubllana
Četrtek, ti, aprila: 13 Virtuozi (plošče) — 12.4 Vreme, poročilu — u Napovedi, 13.20 Operna glasba (Radijski orkester) — 14 Napovedi - 18 Klavir in bari monij (gdč. Gnjezda Melita In g. Kaškarov Dimitrij)
— 18.40 Slovenščina za Slovence <g. dr. Rudolf Kola. rič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae ura: Športno predavanje — 19.50 O mednarodni gimnastičil prirei ditvi (g. Jože Hvale) — 20 Nastop orglarske Sole —1 20.50 Crgle (plošče) — 21 Koncert Radijskega orkestra
— 22 Napovedi, poročila —; 22.15 Dvorak A.: Simfonija št. 4 v R-durti (plošče).
Drugi programi
Četrtek. H. aprila: Bclgrad: 20 Simf. kone., 21.10 Nar. pesmi — Zagreb: 20 Cerkv. gl., 20.%. Hoftmannsta-i love skladbe — Dunaj: 17.55 Wagnerjeva opera «Par-i sifal« — Budimpešta: 18.10 Bachov <Pasijon po M a te vi žu« — Trst-Mtlan: 21 Verdijeva *Maša< in «Rekvijem<
— Rim-Bari: 21 Pasijon (Enrieo Pea) — Praga: 19.39 Ork. konc. — Varšava: 20 Klavir, 22 Konservatorijski koncert — Sofija: 20.30 Ork. kone., 21.45 Češke pesmi
— Vrati&lava: 20.10 Romantična gl. — Koln: 20 Bachov »Pasijon po Janezu« — Strasbourg: 20.30 Wagnerjeva opera »P&rslfal«.
Ali ste že poravnali naročnino ?
J Za božjo voljo, Peter, kdaj' boš vendar že pozabil na to, da ai bil nekoč zidar !<
»Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 13. Mesetna naročnina 12 Din. ca inozemstvo » Din Uredništvo) Kopitarjeva ulica 6/111 ieleton <001 do 4009 Uprava) Kopitarjeva n lica *■
Za Jososlovansko tiskarno « Linblianii K CeA Izdajatelji Ivan Rakove«. Uredniki lote Koiitek