Ufo IM StevUKi I5B. v iiünm • ftwa ff. mrim cena mn rso uhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznika. — Inaaratt: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati peti t vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru, mm Insera ni davek posebej.'— „Slovenakl Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravniatvos Enallova nllea štev- 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Bnaüova ulica št. 5,1, nadstropje. — Telefon stev. 34, MF" PoStnina plaCana v gotovini. Narodna obramba in država Kmalu bo zopet zborovala Mednarodna interparlamentarna unija. To pot se ie baje tudi naša osrednja vlada pra-vjjčasno zganila ter določila svoje za« stopnike. Obžalovati pa je treba, da se ni prijavil kateri slovenskih parlamentarcev za ta posel, ker Slovenci imamo najbolj pereča manjšinska vprašanja, Ju bi jih mogel najuspešneje razvijati in utemeljevati pred svetovnim forumom ka poseben, vsestransko informiran naš rojak. 2e davno se ie v Časopisju opozarjala naša vlada, naj sestavi poseben odsek naših prvih d ravnikov. Dolitikov in manjsmskih organizatorjev, ki bi stalno vodil mednarodno propagando in zaščito naših manjšin, zbiral potrebni mate-rijal in bil vedno pripravljen, da stopi pred mednarodno konferenco. Druge države imajo za svoje manjšine stalne poročevalce. V tem oziru so posebno srjlni Nemci in Madžari. Mednarodna politika se mnogo in intenzivno bavi z manjšinskimi problemi. Tako nalogo si je nadela tudi Zveza narodov, ki se dobro zaveda, da je pravna zaščita manjšin velike važnosti za mirni razvoj med državami, osobito med nanovo nastalimi. V današnjih razmerah imamo edino zavetišče pri takih mednarodnih ustanovah (Unija društva narodov. Mednarodna interparlamentarna unija), ki se poklicno bavijo z zaščito narodnih manjšin. Te ustanove pa seve nobene države ne silijD, da bi prihajale pred nje s svojimi željami, pritožbami in zahtevami. Kakšno bi moralo biti naše delo ob mejah in za zasužnjene brate preko mej in kdo bi moral to delo organizirati in vršiti, o tem se je že dovolj razpravljalo v časopisih. Dolžnost osrednje vlade je. da ne prepust« vseh skrbi našim obrambnim društvom, temveč da tudi sama prevzame del bremen. Italija ima vsako leto v svojem državnem proračunu javno postavko več milijonov lir za italijansko šolstvo in proDasranfo v tujini. Lega nazzionale in biidmark imata še vedno stalne organizatorje, ki jih istotako pomagata zdrževati državi. Naša vlada pa dosedaj ni izpolnila niti skromne želje, da bi dovolila obmejnemu učiteljstvu ugodnosti § 40 dravinjskih doklad in izjemo § 137 uradniške pragmatike glede štetja službene dobe. Ako naše obmejno učiteljstvo v bivši Štajerski in Madžarski (Prekmurje) ne dobi za svoie naporno izvenšolsko delo na prosvetnem in nacijonainem polju niti teh ugodnosti, bo na izpostavljenih in od sveta pozabljenih obrnejaTA postojankah duševno otopelo ali Pa se ma-terijalno popolnoma izčrpalo ter sililo v mirnejše in udobnejše zaledje. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« je v nekem opravičilu nedavno naštevalo, kako mnogovrstno pomoč nudi obmejnemu šolstvu in učiteljstvu. Po našem mnenju pa naše obrambne organizacije nimajo več naloge, da bi vršile tako delo tostran naših državnih mej, ker nam primanjkuje sredstev za pomoč tam. kamor državna sredstva ne moreio in ne smeio segati. »Jugosloven-ska Matica« se že od svojega početka tako ravna, ker do pravilih ne sme da-iati pomoči v okviru naših državnih ■nej. Ako more dobiti veliko županstvo — v poštev prihaja le mariborsko — potrebnih sredstev za nujne podpore obmejnim občinam, si bo znalo izposlo-vati pri centralni vladi tudi fond za pod-piranie potrebnih obmejnih šol in prosvetnih institucij, kakor za nabavo šolskih in ljudskih knjižnic, zastav, učil siromašnim otnokom. izredne podpore potrebnemu, rudi izven šole delavnemu učiteljstvu itd. Obmejni kraji, ki so jih nekdai nemška in madžarska bojna društva bogato zalagala z vsemi šolskimi potrebščinami, dajala otrokom poleg učil še obleko in kosilo, čutijo danes osahnitev teh virov. V Prekmurju se starši sploh ne morejo navaditi, da je treba otrokom kupovati šolske potrebščine, ker so pod Madžarsko dobivali vse to brezplačno. Naše obrambne organizacije vseh teh bremen absolutno ne zmorejo, oziroma morajo zanemarjati zgoraj omenjene še nujnejše naloge. V svrho tozadevne razbremenitve pa je potrebno, da se naše obrambne organizacije centralizirajo, oziroma si vsaj osnujejo nekak vrhovniobrambnisvet, v katerem bi imela vsaka organizacija svojega zastopnika in kateremu bi vse obrambne organizacije točno poročale o vsem, kaj so storile in kaj nameravajo storiti. Potem se ne bo moglo dogajati, da se eni in isti prosilci — včasih tudi nepotrebni — zatekajo v isti zadevi k vsem obrambnim društvom za Dodoora Demisija »lade PP Kraljev prihod v Beograd« — V ne bo pomiloščen. — Vladina Vlada Narodnega b — Beograd, 15. julija. (Izv. ob 12.30.) Danes ob 10. dopoldne je prispel z dvornim vlakom Nj. Vel. kralj Aleksander I. v spremstvu prvega adjutanta generala Hadžiča. Na kolodvoru so kralja pričakovali notranji minister Boža Maksimovič, prometni minister Anta Radojevič, člani dvora in mestni upravnik Manojlo Lazarcvic. Nj. Vel. kralj Aleksander se je takoj odpeljal v avtomobilu v dvor. Po prihodu v dvor so sledile važne politične avdijence. Kralj je najpreje sprejel zunanjega ministra dr. M. Ninčiča, za tem vojnesra ministra Dušana Trifunoviča in ob 11.15 dopoldne notranjega ministra Božo Maksi-moviča. Ob 12. je bil v avdijenci skupščinski predsednik Marko Trifkovič. Nj. Vel. kralj verjetno sprejme ob 13. popoldne ministrskega predsednika Ni-kolo Pašiča v kratki avdijenci. V vseh političnih krogih je danes dopoldne postalo zelo živahno. Vse je v pričakovanju formalne demisije vlade Narodnega bloka. Politični krogi so med drugim kon-statirali, da se je notranji minister takoj no kraljevem prihodu odpeljal v hotel Petrograd, kjer se je sestal s Pavlom Radičem. Termi je dal na razpolago svoj avtomobil. Nato je bil sestanek v narodni skupščini z dr. Krajačem. Ra-dičem in notraniim ministrom. Ta sestanek spravljajo gotovi krogi v zvezo s poročilom radičevskej^a srlasila »Doma«, da bo Stepan Radie izpuščen na svobodo oziroma pomiloščen. Ta vest ie brez vsake utemeljenosti in jo mero- ažne avdijence« —- Stepan Radič kriza traja samo nekaj dni« — loka demisijonirala« dajni vladni krogi demontirajo. Stepan Radič ne bo ponriloščeru V parlamentarnih klubih je živahno. Poslanci se zbiralo ter komentirajo večinoma včerajšnje dogodke in razpad opozicijonalnega bloka. Danes dopoldne ?e Pavle Radič izročil Ljubi Davi-doviču kot predsedniku opozicijonalne-ga bloka pismo, s katerim radičevci odpovedujejo sodelovanje z opozicijo-nainiin blokom. Popoldne se sestane ožji opozicijonalni blok. ki odgovori na pismo Pavla Radiča. To pismo se objavi. Klerikalci nameravajo posebno ostro odgovoriti. Klerikalci so med vsemi najbolj ogorčeni nad postopanjem Pavla Radiča. — Beograd. 15. julija. (Izv. Ob 13. V političnih in parlamentarnih krogih ie sedai razšfrtena vest. da ie v tem tre-notku že podana demisrja vlade Narodnega bloka. Vest uradno še ni potrjena, kljub temu je točna in bo popoldne o tem izdano uradno obvestilo. Demisüi sledi formalna vladina kriza, ki trate le nekaj dni. To je sklepat! tudi iz tega, da Je kralj z Bleda prispel z zelo mak) prtliago, kar kaže, da se kraij ooyrne na Bled že po dveh dneh. Glede sestave nove radikalsko-se-rjaške vlade se širijo Še vedno razne kombinacije. SirLio se tudi vesti, da pri sestavi vlade pridejo v poštev tudi samostojni demnkratie, katerim naj bi bila priznana dva ministrska sedeža^ Sa-raqsrfojtii demokratje označaio te vesti za prazne kombinacije. Bojazen pri radičevcih, da jih r&dJcevci prevare, — Oficijelni članek radičevskega glasila «Dorra» o sestavi vlade- — Redukcija ministrstev? Beograd, 15. julija. (Trv.) V radikalnih krogih vlada velika bojazen, da Stepan Radič ne izvede pri nadaljevanju svoje politike posebnih rafiniranih trikov, s katerimi b: prevaril radikale. Zato radikali že danes naglašajo. da imajo gotove garancije za volilni mandat v slučaju, da bi bili prevarje-ni. Te vesti na drugi strani dementiraio. Razširjena je bila sooči od gotovih krogov tudi vest o izjavi radlčevca dr. N i k i č a, ki je poudarjal, da bi takoj 20 radicevskih poslancev prestopilo k radikalom v slučaju, da Stepan Radič ne bi držal svoje besede, oziroma da bi začel uganjati nesmiselno politiko, kakor jo je vodil za časa Ljube Davidoviča. — Zagreb, 15. julija. (Izv.) Glavni organ HSS »Dom« objavlja danes oficijelno poročilo o sestavi vlade RR. »Dom« naziva to vlado — »radikalno - seUaško vlado«. V Po sporazumu m tej vlad! ima HSS 4 minisfre in sicer: 1. ) posl. Pavle Radič, ministrstvo za agrarno reformo: 2. ) posl. dr. Ni kič, ministrstvo za šume in rudnike; 3. ) posl. dr. Krajač, ministrstvo trgovine in industrije; 4. ) posl. dr. Šuperina ministrstvo pošte in telegrafa. HSS so odstopljena tudi tri državna pedtajništva: 1.) v finančnem ministrstvu Samojlo Kočij an. bivši predsednik vrhovnega finančnega sodišča; 2.) v prosvetnem ministrstvu prof. Pas ari č in 3.) v ministrstvu za sociialno politiko dr. Basa r i d e k Radikalni ministri ostanejo Isti. »Dom« dalje omenja, da je sedaj 18 ministrstev m da se ta koncem tega leta reduciralo r.a 15 in pozneje celo na 12. Kail in radičevci Zanimive podrobnosti s seje radikalnega kluba. — Vlada RR ni naperjena proti samostojnim demokratom? — Značilna selitev Pavla Radiča. — Stepan Radič na svobodi- — Izjava Sveto- zarja Prihlčevf^a. — Beograd. 15. julija (Izv.) Današnji jutranji listi priobčujejo nekatere inte-resantne podrobnosti s sej tako radikalnega .kakor tudi seljaškega kluba. Na teh sejah se je situacija popolnoma razjasnila. V hrvatskem seljaškem klubu ie od 59 poslancev glasovalo za odobritev sporazuma 53, proti pa 6. V radikalnem klubu je bi! sporazum sprejet s 114 glasovi, proti je glasoval oosl. Miljutin To-mlč (Nikac iz Rovina), nekaj poslancev se je abstiniralo. V radikalnem klubu je bila zelo dolgotrajna debata o od-nošajih kluba do samostojnih demokratov. Od 38 govornikov je priporočalo 20 govornikov ohranitev lojalne zvee s samostojnimi demokrati Najbolj značilen je bil v radikalnem klubu govor posl. Miljutina DragiTviča. Današnje »Vreme« omenja, da je posl. Miljutin Dragovic" prečital na seji radikalnega kluba med samostojnimi demokrati in radikali sklenjeni sporazum, ki vsebuje dve načelni točki. Ta sporazum se das!, kakor beleži »Vreme«: 1. Sporazum se sklepa med obema skupinama v svrho svetovanja pri Vrhovni obrambni svet bi ukrenil vse potrebno, da bi storila svojo, dolžnost slede narodne obrambe upravi države s femeljnim eiljem. da se ustvari koncentracija in grupacija ljudi, ki so pripravljeni, da sodelujejo pri izvedbi ustave na temelju narodnega edin-stva in popolne enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato se ta sporazum more razširiti tudi na druge skupine, katerih sodelovanje bi bilo mogoče, toda z istim političnim programom. 2. Koalicija teh dveh skupin se lahko razširi z vstopom drugih strank, toda samo s privoljenjem ene aH druge skupine. Beograd, 27. marca 1924. Nikola Palic" L r. Svetozar Pribičevič 1. r. Današnje »Vreme« objavlja tudi podrobnosti iz govora dr. Laze Markovima na popoldanski seji. Dr. Laza Mar-kovič je med drugim odklonil očitek, da bi radikali postali verolomni in nezvesti. Z o žirom na ta očitek in na očitek, da so radikali odpovedali svoj podpis na pogodbi s Svetozarom Pribieevičem, izjavlja dr. Markovi^, da je ta pogodba veljala sam»*) za takratno volilno vlado radikalov in samostojnih demokratov. Kot skrajna etapa, da je smatrati volitve. Ena in druga stranka je bila obvezana skupno oditi na volitve. Beseda ie bila držana. Po volitvah je bila ustvarjena nova parlamentarna situacija, ki je privedla do pogajanj in sporazuma z radičevci. S političnega stališča le zelo neugodno, da sedaj skupina Svetozara Pribičeviča odhaja v opozicijo. Na ta način se lahko ustvar," vtis, da se odstra-njajo oni elementi, ki so bili vedno za državno edinstvo. Stvar nove vlade je, da svoje polftike ne vodi proti samostojnim demokratom. Z radičevci sklenjeni sporazum ni naperjen proti samostojnim demokratom, kakor ni naperjen proti Davidovi-čevim demokratom, ker ta sporazum vsebuje politiko In izvedbo ustave. Najboljši dokaz, da ne obstoji nika-ko verolomstvo proti samostojnim demokratom, je to, da g. Svetozar Pribičevič je po volitvah sam predložil gosp. Pašicu nov načrt za nov sporazum z ozirom na nove prilike in to še pred verifikacijo mandatov in pred izjavo Pavla Radiča in dr. Šuperine. G. Pašič je načrt prevzel, a ga ni niti odklonil niti sprejel. Posl. Pera Ivaniševič, ki je bil izvoljen na kandidatski listi dr. Laza Markoviča v Bosni, je na popoldanski seji izjavil: Po volitvah sem prišel v Beograd k dr. Markoviču ter mu izjavil, da prihajam direktno iz naroda. Narod je pošten, ne more razumeti političnih fines Beograda. Ta nanod si je zapomnil strahoviti teror radičevcev in borbo, katero je vodila proti njim v imenu Pašica in Pribičeviča. Vsi naci-jonalni elementi preidejo takoj k Sveto-zaru Pribičeviču, katerega osebnost je med narodom legendarna, za slučaj, da se ne nadaljuje politika Narodnega bloka. — Beograd, 15. julija. (Izv.> Predsednik hrvatskega parlamentarnega se-ljaškega kluba Pavle Radi6, ki je doslej stanoval v hotelu Petrograd, kjer ima svoj glavni stan opozicijonalni blok in kjer so nastanjeni predvsem slovenski klerikalci, se je z včerajšnjim dnem preselil v hotel Pariz, soba št. 1. V hotelu »Pariz« imajo svoj glavni stan radikali. Na žalosten in komičen način je razpadel opozicijonalni blok* ki si je oficijelno nadel ime »Blok narodnega sporazuma in seljaške demokracije«. Včeraj popoldne ie bila seja opozicijo-nalnega bloka. Bila je zelo klaverna. Do 18. zvečer so pričakovali Pavla Radica. ki je zatrjeval, da pride na sejo, toda Pavla Radiča ni bilo. Po seji izdani komunike žalostno konstatira, da je blok razpadel. Ko se je opozicijonalni blok sestal na sejo. je po slugi pozval tudi Pavla Radica k seji. Ta je opoziciji sooročil. da pride, ko konča v svojem klubu razprava o politični situaciji in o razmerju napram opoziciji. Ko je Pavle Radi sestavil pismo, da je odposlal gospodom opozicijonalnega bloka ,toda ti so se že razšli. Pismo je bilo na to izročeno Ljubi Davidviču. Kakor javlja današnja »Politika«, prispe v kratkem v Beograd Stjepan Radi6. ki ostane v Beogradu ves čas zasedanja Narodne skupščine. Stjepan Radie* bo v kratkem izpuščen na svobodo. Današnja »Politika« priobcuje izjavo Svetozaria Pribičeviča glede trditev dr. Laze Markoviča o načrtu sporazuma Narodnega bloka v radikalnem klubu. G. Pribičevič naglasa: Ako ie g. dr. Markovič res to izjavil v radikalnem klubu, je svojim somišljenikom povedal neresnico. V sklenjenem sporazumu med SDS in NRS se je najprvo določila splošna politika, nato se govori o drugih stvareh, kako se lahko koalicija razširi, kako se postopa pri volitvah in kako se razdele ministrski portfelji. Kar je glede sporazuma dr. Markovič izjavil, ne odgovarja y nobenem oziru resnici. INTERNACIJONALA NAPOVEDUJE SPLOŠNO RUDARSKO STAVKO — London, 14. julija. Kongres zastopa nikov Zveze rudarjev je odkloni! zahtevo lastnikov rudnikov po znižanju rudarskih' mezd. Kongres je sprejel tudi resolucijo glede podržavljen]a rudnikov. Kongres soglaša dalje s predlogom internacijonale, da se proglasi splošna rudarska stavka po vsem svetu za slučaj, da Anglija vstopi v kako novo voino. mešanice za poznavalce 109 L DR. BENEŠ O KONKFLIKTU Z VATIKANOM r— Praga, 15. julija. (Izv.) Zunanji 'mi. n is t er Hr. Beneš je predložil v vpogled od-< boru desetorlce poročilo o sporu z Vatikanom. Odbor jc poročilo brez vsakfK te* prememb odobril. Danes predloži zunanji minister to poročilu zunanjemu odboru na» rodne skupščine. V narodnosocijalističnifc krogih" niso zadovoljni s poročilom 'dr. Be-neša. Naglašajo, da je premalo odločno stališče dr. Beneša proti Vatikanu in zahtevajo, čla Češkoslovaška napram Vatikanu nastopi z vso odločnostjo in vztrajnostjo, ker je treba varovati suverenost države in pravice poglavarja republike. Po poročilih It Pariza se francoska javnost zelo zanima zs konflikt Prage z Vatikanom. Napeto pričakujejo, kako se likvidira ta spor. Splošno naglašajo. da je v moderni zgodovini to prvi slučaj, ko si skuša Vatikan lastiti pravice za določevanje funkcij poglavarja kak? države. Nastal bi važen precenjenem* slučaj, če bi intervencija sličnega slučaja uspela Vatikanu. To bi pomenjalo, da bi moral prezident odnosno min. predsednik vse a*N žavne zadeve izročiti v odobrenje katoliški cerkvi. POLITIČEN UMOR NÄ? BOLGARSKEM ^ — Sofija, 14. julija. Bivši komunističn\ poslanec Gabr ovski je bil pni-vasL-CJuv nagu umorjen. Borzna poročita. Dinar v Curihu 9,0£ Ljubljanska borza. LESNI TRG Doge Hrastove s pokrovi i hI," pol hI. en četrt hl, fco meja: blago 190, 145, 95; orehove 'deske I. vrste, 30, 50, 60, 70, SQ, 100 mm debeline 40—50 media, fco na< kladna postaja denar 1850; bukova drva. 1 meter dolžine, fco Skoplje, 3 vagone: ide(; nar 30, blaso 30, zaključek 30. " 2ITNI TRG Pšenica Hard Winter IL, fco Pošto]n* Irans.: blago 405; rž nova lombardska, 75 kg, fco Postojna- trans.: blago 360; koruza slavonska, fco slavonska postaja, 1 vagon: denar 205, blago 205, zaključek 205; krompir novi, fco štajerska postaja: blago 85. EFEKTI 2/= % drž. renta za vojno Škodo 23^ 7 % invest. posojilo iz I. 1921 66.50, Celjska posojilnica d. d. 200—205. Ljubljanska krq ditna banka 225—265. Merkantil na banka 101—105, Prva hrvatska štedionica 802— Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne livarne 104—130, Trboveljska prcmogokopnU družba 322—335, Združene paiprnice 100 do 110, Stavbna družba d. d. Ljubljana 165 do 180, 4>ž% zastav. 1. Kr. dež. banke 30, 4K% Kom. zad. dr. dež. banke 20. OPIČJI PROCES V AMERIKI — Dayton. 14. julija. Proces proti pro* fesorju Scopesu se je danes nadaljeval. Razprava je bila preložena, "da je bila dana zagovornišrvu in javnemu tožitelju prilika predloge pismeno formulirati. V mestu je nastal zvečer kratek stik. Pomagati so si morali s svečami. Sveče so .bile dane na razpolago edino mnogoštevilnim novinarjem, da so lahko sestavljali na brzojavnem uradu svoja poročila. Založniki šolskih knjig so začasno ukinili prodajo knjjg in to s ozirom na izid procesa- Zagrebška borza. Dne 75. julija. — Sprejeto o£» 13. Devize: Curih 11.02—11.12, Pariz 26d do 265. Praga 167.80—170.20, 56.44—57.24, London 275.95—278.95. Trst 209.45—212.45, Berlin 13.050—13.655. — V a< Jute: dolar 55.70—-56.50, lira 211.50 d teri zahteva sporazumno inicijativo vseh vlad proti revolucionarnemu delovanju tret* je internacionale. Spomenica opozarja, da zlorabljajo sovjetska poslaništva, trgovske in vojaške misije diplomatsko eksteritorial« nost in mednarodno organizacijo Rdečega križa. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTON. CHRISTOF / stran 4. »SLOVENSKI IN A K Ojgg dne 16. julija 1925.. Ste*. 15« Dnevne vesti. Slovenska služba božja v Trno-mmku v Ljubljani. K Članku »Remmiscen-ca« nam je priobčil stari trnovski župnik L Vrhovnik naslednje dopolnilo: Staroslovenska sv. maša se je vršila v crnovski ceTkvi na Ciril Metodovo nedeljo dne 6. julija 1902 ob 8. zjutraj. Pel fb je še živeči dr. Anton Požar, tedanji -ricmanjski kurat. znan bojevnik za vrnitev slovenske liturgije v naše cerkve. Naprosila ga je ženska CM podružnica šentjakobskotrnovska. hoteča na ta način dostojno in v njunem duhu praznovati god sv. Cirila in Metoda. V škofiji niso vedeli, da se kaj takega pripravlja T Trnovem; vse se je vršilo po tihem, agitacija od osebe do osebe; »Slov. Narod« je dobil migljaj, naj molči. Vedelo se ie, da pade vsa stvar v vodo, čim 'zvedo o njej v škofiji. Trnovska cerkev re bila polna odličnega občinstva — celo iz Litije so prišli Cirilmetodarji, na čelu jim starosta Svetec — pa. tudi domačinov je bilo mnogo, ko ie pristopu k oltarju glagol jas dr. Požar, kateremu je asistiral župnik. Navzočim so stopale solze v oči, ko so Culi veličja božja v svojem jeziku. Trnovski kor p»od vodstvom tedaniega orgljavca mestnega učitelja Fr. Trosta je krasno izvajal sta-roslovensko mašo in točno odgovarjal svečeniku. Vse je bilo Jako zadovoljno in hvaležno dr. Požarju. Vse je prestajala Želja, da bi se skoraj vrnila slovenščina kot obredni jezik v slovenske cerkve. Nekaj dni potem je bil župnik pozvan v škofijo, kjer ie dobil najstrožii ukor, češ da »višji obziri« zabranjujejo staro slovensko službo božjo: poklonil se je z zagotovilom, da ostane Ciril Metodovi ideji zvest do smrti. Glagoljašu dr ju Požarju je bila prepovedana maša v cerkvah ljubljanske Škofije. Pripomniti treba, da se v trnovski cerkvi ob opisani priliki ni izvajala liturgija po vzhodnem obredu, kakor v nedeljo v stolnici, nego po rimskem, kakršne je naše ljudstvo vaj J'■■> in je radi kratkoče edj/io primerna za naše kraje. Tako sta-roslovensko mašo po rimskem obredu, navadno v krški, se&jsld in barski škofiji, si zciinio in pričakujemo, da se nam o sklepanju konkordata dovoli. — Kralj na povratkn v Beograd. Nj. Vel. kralj Aleksander se je včera.i v spretrj$t\ n velikega župana dr. Vilka B a 11 i č a odpeljal z dvornim vlakom iz Lesc proti Beogradu. Dvorni vlak je Prispel v Luibljano ob ?0.7. Na kolodvoru so kralja pozdravili divizijski general S t o j a n o v i c . ki ga je kralj sprejel v kupeju. in policijski ravnatelj dr. Güstin. Dvomi vlak ie ob 20.14 nadaljeval vožnjo proti Zi^rebu. kamor Je prispel ob 23.30 do noči. Na kolodvoru so bil ori kraljevem prihodu navzoči aimüski povelv'k general Matic, načelnik ilinij&ega generalnega štaba poikovTitk S t an i s a v I j e v i č , policijski ravna tel: dr. Bcdekovi^ in drug? funkcijoTiarjL Do Zagreba je spremil dvorni vlak veliki župan dr. Vilko Bal-ti c. Ob 23.50 je vlak odpeljal proti Bco-srradu. Kraljev prihod v Beograd ie napovedan za 10.30 dopoldne. — Državni mejniki. 9 Ponavljajo se Slučaji, da SO raZJC osebe poškodovale ali odstranile državne mejnike na avstrijski all italijanski meji. Tako početje nele nima nikakega smisla, marveč je samo znamenje posunovelosti in nerazumevanja državnih koristi, poleg tega pa ie tu Ji kot zlobna poškodba tuje lastnine strgeo kazfluvo ter so storilci od.fi^:}, rni zu vso škodo, ki jo s tem povzročajo državi. Vsi ki prihaiaio na državno mejo. sc s tem opozarjajo, da puste državne mejnike na miru, ker bodo oblastva oo^ixlbo strogo zasledovala. Kdor Da zve za udeležence pri takem početju, je v javnem interesu dolžan, dj. üb prijavi oblnstvom. Posebno apeliramo v tem oziru na turiste, ker ie v nekaterih slučajih padel sum nanje. — Slovesna otvoritev dalmatinske železnice. Dne 25. t. m. se na slovesen način izroči javnemu prometu nova žes ieznišlca pro^a G; r-čac - Knin, s katero je ustvarjena direktna zveza Sibenika in Splita, to ic Dalmacije, z zaledjem. Otvoritveni vlak odide iz Zagreba, glavni kolodvor, dne 24 julija ob 22.27 in prispe v Gračae 25. t. m. ob 5.55, v Knm o 0.50. v Šihcnik ;b 13.20 in V Split oh 19.10. Mak se vrne iz Splita 27. t. m. ob 13i in prispe v Zagreb 28. t. m. b 3. Dne 26. t. m. se v Splitu otvori tudi 7. Jadranska razstava z odsekom za vina v Sibeniku. V Splitu se ta dan tudi odkrije spomenik dalmatinskemu pesniku Marku M aroličti. Spomenik je delo mojstra Meštrcviča. — Z *Tičn nnrji pišejo: Klerikalci so po* slali por >čilo v "Slovenca:* o zadnji občinski seji J£aman s;r:o pričakovali klerikalnih po* Točil o raznih drugih sejah, v katerih so se sprejeti koristni predlogi te ali one stranke; pač pa prihajajo dopisi klerikalcev takrat, kadar sc jim nudi prilika, da lahko koga na* padejo. Ubožnica, to jc lajna, katero goni g. Kv.šar od sejc do seje, ne pove pa, kako in kdaj in s kakimi sredstvi se naj zgradi! Celo g. >npnik sarn ima že dosti njegovega tarnanja in ga je moral zadnjič zavrniti. — Drujit del dopisa pa jc posvečen sokolski slavnosti profile nedelje* Saj vemo, kaj vas beli! Zavist ?n spoznanje, da nimate več tiste mOČL da bi mopU ukazovati po občini, kakor svoje Čase, ko jc bil župan ali pa šol* ski vodj:*. vuša cunja, s katero ste pometali toliko časa. do sta se ti dve vasi žrtvi ža« lottttO končali. Tudi mi vas vprašamo: *Či-jg&va last je bita takrat občinska hila ali §ota, k<> jc raz ti dve poslopji visela na čast škofu zastava? Takrat ste še vi gospodarili po občini, toda sedaj vam je odklcnkalo za vedno. Vsa čast gospodu županu in gospodu Šolskemu upravitelju, ki vesta, kaj delata in samostoino xnrsBta- Bodite V Ljubljani, dne 15 tuüja tffe jc. da vas ne bo rešilo ne jadikovanje ne zmerjanje, ker je ravno zadnja sokoiska slavnest pokazala, da ni vse tako, kakor si vi v svoji naivnosti dotnisijujetc. — K notici o umrlemu rojaku v Ameriki v va§em listu z dne 11. t. m. mi dovolite pripomniti, da pokojni Fran Gram-povčan nI bil pri izdaji lista .->.Jugoslovenski Gospodar v Ameriki« (in ne ^Slovenski go-skodar«, kakor ga označuje notica) v nobenem oziru udeležen. Jaz sam sem bil ustanovitelj, lastnik in urednik tega lista, katerega naloga jc bila zasigurati našim rojakom v Ameriki gospodarsko neodvisnost in to potom velike jugoslovenske naselbine v plodoviti državi Texas. t>V to svr-ho sva s Cehom J. Polakom iz Chicage dobila od Southern Pacific Railway Company proti odplačilu v obrokih 15.000 akrov prvovrstne zemlje, ne daleč od morske obale in v soseščini velike češke naselbine v godi omenjeni državi. Poleg tega sva si zagotovila opcijo še za 60.000 akrov, ako bi med tem že razprodala prvotno kupljena zemljišča. Stvar je prav mnogo obetala, ker se je v kratkem času oglasilo okoli sto rojakov, ki so hoteli to zemljo v kosih od 40 do 120 akrov kupiti. Baš v tem času (jeseni 1907) je federalna vlada v Washingtonu prav strogo nastopila proti železniškemu trustu in to radi samolastnega postopanja pri sestavi prevoznih tarifov. Trust se je maščeval s tem, da je posegel k triku paničnega prodajanja svojih delnic na borzah, pa vedno skrbeč, da pridejo delnice v roke njegovih agentov. Trusti so dosegli svoj namen, denar se je hipoma skril, industrija in trgovina sta omejila obrata in produkcijo, ves gospodarski aparat v Združenih državah je bil moten in zbegan, vse gospodarsko življenje v negotovost. Da je to tudi škodljivo, da, katastrofalno vplivalo na ustanovitev jugoslovenske naselbine, se pač ob sebi razume. Zanimanje za to stvar je ponehalo, z ozirom na nesigurae razmere v bližnji bodočnosti ni nihče hotel svoj prihranjeni denar naložiti v zemljišča, ker nihče ni vedel, kako dolgo bo gospodarska kriza trajala. In prav za take slučaje finančnih kriz in panik, ki se cesto dogajajo v Združenih državah, je bila zlasti namenjena jugoslovenska naselbina v Te-xasu: da da našim rojakom varen in siguren življeuski obstoj pri poliedeljstvu m živinoreji ter jih s tem osvobodi negotovih kalkulacij in špekulacij, katerih se več ali manj poslužujeta industrija in trgovina. Ta kriza je trajala skoro eno leto, ko je pa nehala, so se zemliišča. namenjena iu-goslovenski naselbin*, prav brzo razprodala in sicer večinoma Čehom. Naša cena je bila 13 dolarjev afcer, drugi pa so prodajali po 35 dolarjev Äer fl5.(K)o-f-fK).ooo = 75.000 akrov). Za to zemljo sva se g. Polak in jaz pogodila z železniško družbo po 8 dolarjev aker. Nočem zu računati svoto, ki jo dajejo te stcvr&e, ker mi kar slabo prihaja, če pomislim «a io opromno številko. Pravimo, da Slovenci nimamo sreče, a to ni res! Manjka nam le vztrajnosti in tiste anglosaške energije in trdovratnosti, ko človek raje posine. kakor da bi opustil že za-nočeto Stvar. A!eks?nder Toman. ■— Francoski praznik v Beograd«. Včeraj se >e razvila po Beojzrradu po službi 1 C bo ž i i v stola cerkvi velika povorka beo- gradskm kulturnih, humanitarnih, nacionalnih in gospodirskih korporacij. ki so manifestirale jugoslovenske simpatije do Francije kot naše zašoitnice v najtežjih časih borbe za ossvnbojenje m n jedrn jen je. Vse trgovine so bile od 10. do 11. dopoldne zaprte. Prosiave francoskega praznika se je udeležila tudi narodna odbrana. — Konzul Nemške republike v Sarajevu. Nemška vlada je imenovala za svojega konzula v Sarajevo dr. Ernesta Drufela. Naša vlada mu je podelila eksekvatur. — Argentinski konzul v Zagrebu. Za argentinskega konzula v Zagrebu je imenovan Aifredo Silvestrini. Imenovanje je naša vlada odobrila. — Inženjerski izpit. Na tehnični visoki Šoli v Brnu je napravil g. Miloš Ober-eigner inženjerski izpit iz elektrotehnične stroke. Čestitamo! — Ameriški izletniki v Dubrovniku. Jutri 16. t. m. prispe iz Newyorka v Gruž s parnikom »Preztdent Wilson« 500 ameriških izletnikov, ki si ogledajo potem Dubrovnik in okolico. 22. t. m. Pa prispe v Dubrovnik parnik »Oronsav« s 400 turisti iz Amerike. Pamflc se ukrca blizu otoka Lok-rtraia. — Nova vojašnica v šabcu. Pri gradbeni direkciji v Novem Sadu je bila te dni licitacija za zgradbo nove vojašnice v Šabcu. Stavbo je prevzela tvrdka Mado m Fajt iz Novega Sada za 2.092.458 Din, do-5im je znaša! proračun 2,800.000 Din. — Kaj je z zfetooi planincev na Triglav? »Hrvatsko planinsko društvo« je sprožilo misel, naj bi se 19. t. m. priredil skupen izlet vseh jugoslovenskih planincev na Triglav, dne 20. t. m. pa sestanek v§eh planincev pri »Zlatoroguc: ob Bohinjskem jezeru. V notici, ki jo je nam poslalo SPD in smo jo priobčili, se Je povdarjalo, da prevzame aranžma »Slov. plan. društvo«. Imenovana dneva sta pred durmi, a »Slov. planinsko društvo« še ni podalo nobene izjave, soglaša H s to idejo in ali prevzame nalogo, ki so mu jo namenili hrvatski planinci. Skrajni čas je, da SPD opredeli svoje stališče. — Zidarji in delavci — brez dela. Poročajo nam: Lani ie biio v tem času zaposlenih v ljubljanskem mestnem okrožju 160 zidarjev in pomočnikov ter 190 delavcev (težakov) pri stavbah in javnih delih, letos jih ima delo samo 64 s 70 delavci in če bi se ne gradila Šišenska cerkev, prekopavala Miklošičeva cesta ter tlakovale ceste, bi bili še ti brez dela in zaslužka. Take stagnacije v stavbni dobi po potresu v Ljubljani še ni bilo! — 2. avgust — »Ruski dan«. Minister prosvete 3e izdal na prosvetne oddelke pri velikih itroanih vseh oblasti odlok. BO ka- terem se naj v nedeljo 2. avgusta t I. nabirajo med mladino ljudskih in srednjih šoi prispevki — prostovoljni seveda, v prid ruskim beguncem. Ker so sedaj počitnice, naj bi se sestavili izmed učiteljsrva odbori, ki bi denar nabirali v gornji namen. —Naši rojaki v Ameriki. V Chic a tu wo umrli: dne 21. junija Marija Cerne, istega dne Jernej Verščaj za sušico, 22. junija rojak Fovše. Nekaj dni za tem jc umrl Janez Mohor. V ponedeljek 22. junija je preminul priljubljeni rojak Janez KučiČ, ki je bil ustanovite5] slovenske naselbine. Rojen je bil leta 1867 v vasi Vrbi je, fara Sv. Križ. V Ameriki je bival 34 let. — Slovenska naselbina v Cievelandu je dobila aovega zdravnika. Tam je pričel ordinirati dr. Al. Perne. V Lakeshide bolnici v Cleveland;', je umrl 22. junija Leopold Čampa. — V kraju Gilbert je 9. junija umrl rojak Nikolaj Križan v starosti 34 let. — V kraju Walsenburg, država Colorado se je dogodila 19. junija težka rudniška nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev. Med temi je tudi rojak Jakob Štembergar. V Chisholmu sta se 12. junija poročila Jakob Ožbolt in Eleonora Lowrey. 13. junija ste se poročila Rudolf Kmet in Marija Bradač. 20. junija Martin Sever, pomožni blagajnik v Chisholmu z gdč. Mary Grizolld in 27. junija Janez Rus z gdč. Ivano Arko. — V Chicagu je odprl svojo odvetniško pisarno rojak dr. Viljem Kompare. — V Indianopo-Iisu je dne 8. junija v starosti 61 let umrl Martin Androjna, doma iz vasi Križe, fara Bučka na Dolenjskem. V Ameriki je bival 22 let. — V kraju Ely, Minnesotta, je umrl rojak M. Rakar, doma s Poljan pr! Št. Petru na Dolenjskem. Zadela ga je kap. — Slovenec ubit v Ameriki. V Youns-townu je Maj k Gruič ubil Slovenca Frana Tišlerja, pri katerem je stanoval. Težko je ranil tudi Tišlarjevo ženo. Vzrok zločina ni znan, zatrjuje pa se, da je bil Gruič zaljubljen v Tišlarjevo ženo. — Ura budilka, ki Je Izdala tata. Šoferski pomočnik Tanasije Milosavljevič se je splazil v stanovanje Lj. Simonoviča, peka v Mariboru, in mu ukradel več predmetov, med drugim uro budilko, katero je vtaknil v žep. Ravno opolnoči pa je ura pričela zvoniti in tedaj se je pek, ki je imel iti na posel, zbudil. Zasačil je nepozvanega gosta in ga izročil policiji. — Prijet razbojnik. V Našicah le bil prijet drzni razbojnik Ivan Nevesič, ki je z večjo vlomilsko tolpo izvedel 20 ropov in ubojev ter je Že trikrat pobegnil iz zapora. Četrtič ne bo šlo! — Umor vojaka v Novem Sadu. V ne* deljo popoldne je bil na deželni cesti pri Novem Sadu ustreljen 221etni vojak SaP.h Obozovič iz Drenice v Hercegovini. Napa* del ga je neki lopov, preoblečen v orožnika in zahteval od njega denar. Obozovič je skušal uteči. a je «oroznik» takoj streljal nanj. Zločinca oblasti zasledujejo. Samomor Slovenke v Ameriki. V Chi-Cr.^c se je zastrupila Slovenka Ana Vadji-ii^ v hiši katere je bilo odkrito celo skladate vlomilca Henryja — Tragična smrt dveh vofakov. Redov /V&Henko Lakič je potoval iz Zagreba proti K&znid Med potjo je splezal na krov vagona in ker ni pazil, je z glavo udaril ob železni most, katerega je vlak pasiral. Bil je mrtev na licu mesta. — Kaplar Osman Basarič in redov Jožo Kristo sta spremljala vojaško blago v Dubrovnik. Aied vožnjo je Kristo puško nameril na tovariša, misleč, da je nabasana s slepo patrono, sprožil je, Basarič je obležal mrtev na licu mesta. Pa-trona je bila polna. Kristo je bil aretiran. Pro?:! odebelelestl deluje s kolosalnim „ uspehom samo VILFANOV GAJ - bar priznavajo vsi strokovnjaki. — Dobiva M v vseh lekarnah In drogerijah. — Proizvaja: Kern, pharm, laboratorij Mr. D. V I L F A !•, ZAGREB, ILICA 204 usl Iz Li — Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdrav.-.iüvni izkaz mesta Ljubljane v času od 8. do 14. julija beleži to*le statistiko: Umrlo je IS oseb, 11 moških in 7 žensk (tujcev 7). Smrtni vzroki: jetika na sopilih ?, druge oblike jetike 1. rak in druge zle novotvorbe 2, vnetje možganske mrene 1, bolezen na srcu 1, kronična bronhitis 1, pljučnica 1, druge bolezni 1, starost 2, druge bolezni 5, neznane ali slabo označene bole z* ni 1. Med tem časom se je rodilo 27 otrok, 15 dečkov in 12 deklic. Naznanjen je bil 1 slučaj ošpic. — Zemljišče, list Jugoslovenskega So-kolskega Saveza na Ljubljanskem polju. Je odkupila, kakor čujemo, mestna občina ljubljanska za razmeroma nizko ceno, kvadratni meter po 32 odnosno 30 Din. — Zidarska dela v notranjosti Sokolske-ga doma na Taboru se prično izvrševati, kakor čujemo, še ta teden, ker je sedaj dovolj zidarjev in težakov na razpolago. Prično se ometavati notranji prostori, postavljati stopnice t dr. — Izposojevanje modnih listov namerava uvesti Šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Gospe in gospodične, ki bi se hotele poslu« zevati tega izposoje vanj a, naj se javijo knjižnici ustmeno ali pismeno, kakor tudi na katere liste bi reflektirale. 1395/n — Smrtna kosa. Umrl Je včeraj v LJubljani v visoki starosti g. Valentin Lož ar, oče g. Jerneja Ložarja, gostilničarja in svetnika Trgovske in obrtniške zbornice. Pogreb je v četrtek 16. t m. ob 16. ia Rečne ulice 6. na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! — Tečaji ca rokotvornl pouk, ki ga Je priredil za učiteljstvo ljudskih šol »Pomla-dek Rdečega Križa«, se Je pričel na državni tehnični šoli te dni in bo trajal tri tedne. — Dr. Volavšek zopet ordlnira. ^ — Izredni občni zbor. »Dom«, stavbena zadnja državnih nameščencev in vpo-kojencev r. z. z o. 3. v Ljubljani razglaša, i da se bo dne 19. julija t. L ob 9. vršil » v dvorani Mestnega doma izredni občni • ^hor zadrusre z naslednjim dn,s' nfttl redom: U Volitev načelstva In mtö» ' l \ Dn-1 ločitev nnslnvrpii! orarilnlfcir. d.) dhrätitto* ß i!; v r v6 mim*? .. mm MESTO TANGER V MAROKU. Poveljnik mednarodne potici je je poročat te dni. da ogrožajo Abd * et * Krimovi uporniki mesto Tanger in mednarodno cono. Zahteval fe 7000 mož, da bi mogel uspešno odbijati napade Abd * el t Krlmovih čet. sti. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil čez pol ure na istem mestu in z istim redom izredni občni zbor zadruge ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Na dan izrednega zbora se bodo sprejemali tudi novi člani. Načelstvo. 1393/n da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ah zlato) tra'a kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene. Iz —c Policijska ura za gostilne m kavarne v mestu Celju. Veliki župan v Mariboru je z brzoja\mrm razpisom z dne 10. julija 1925 odredil za mesto Celie policijsko uro za gostilne ob 24., za kavarne pa ob 1. ponoči. To podaljšanje policijske ure zadeva samo gostilne in kavarne v mestu Celju, ne pa tudi gostilne in kavarne v celjski okoliški občini, kjer ostane pohcijska ura neizprerrmiena kakor doslej, to Je za gostilne v Doletnem času cb 23. uri, v zimskem Času ob 22. ur4. —c Umrl Je v Celin na davnem trgu v torek 14. t, m. dopoldne po daljši bolezni mehanik g. Metod 2 I ž k a v 58. letu svoje starosti. Pokojnik je bil rodom Ceh. Pogreb se vrši v četrtek ob 16. uri na mestnem po-ko^išču. iz Maribora —m Šefa mariborskega občiskega sve/fi. Snoči je bila seja mariborskega občinskega sveta, ki je potekla zelo burno, ker 90 soci* jalisti stavili županu dr. Leskovarju razne interpelacije radi številnih afer, crknjenih svinj, bencinske zaloge na Aleksandrovi ce* sti, komercijalnega ravnatelja pri mestnem električnem podjetju itd. Župan dr. Lesko* var se je skušal izviti iz neprijetnega pol o* žaja, vendar je napravil splošen vtis, da se ni popolnoma, mogel oprati. SocijalistJ z nje< govim odgovorom niso bili zadovoljni in so zahtevali, da se županu izreče graja. Zahtev vali so tudi poimensko glasovanje. Ker se je ugotovilo v slovenskem prevodu nemškega mestnega statuta, da je za to glasovanje po* treben poseben sklep, je dal podžupan predU log na glasovanje, vendar je propadel. Sie»« dile so interpelacije in razprave o predlogih zastopnikov raznih strank, na kar je šele po ostri, mestoma zelo burni razpravi prešel občinski svet na dnevni red. Med drugim je bilo sklenjeno: da se v poslopju Dečjega doma popravi streha, kar bo veljalo 35.000 dinarjev. Nato so bila sprejeta pravila dru# štva «Vesna». Razpravljalo se je tudi glede ustanovitve nove avto^omnibus družbe za promet po mestu in bližnji okolici. O tem 8© bo obširneje razpravljalo na prihodnji seji. Pri mestnem gledališču se bodo izvršile ne* katere rc para ture, kar bo veljalo okoli 138 tisoč dinarjev. Predlog za centralizacijo ob* čin. telefonov je bil odklonjen. V proračun za prihodnje leto je bilo vstavljenih 250.000 dinarjev, za nabavo nove avtomobilne cest« ne škropilnice. Mestnim delavcem se za 7* urno delo plača zviša na 50 Din. Na predlog župana se nakloni tudi študijski knjižnici 10.000 dinarjev iz rednega proračuna. Poli* cijskemu komisarijatu občina ne popravi po* slopja, dokler se ne regulira vprašanje na* jemnine. Svota 4 milijonov dinarjev se vpo* rabi za tlakovanje cest ▼ Meljskem pred* mestju. V tajni seji jo občinski svet raz* pravi j al o pogodbi z električno družbo Fala, o nakupu dragonske vojašnice in drugih za* devah. —m Osebn o-gospodarska vest. Mariborska podružnic Anglo-banke, ki se je preselila v prostore bivše filijalke Centralne banke pri kolodvoru, je prevzela Hrvatska eksomptna banka, ki je imenovala za vodjo g. ravnatelja Maksa Hermana. Slednji uživa v Mariboru sloves dobrega bančnega strokovnjaka, pa tudi vseskozi konci-ljantnega Nemca, ki sicer ne utaji svoje narodnosti, pa tndi ne hlini pripadništva k tej ali oni vladajoči jugoslovenski stranki — do spremembe režima. Kljub temu pa je g. ravnatelj Herman vedno osebno in potom banke, ki jo je vodil, častno podpiral vse naše kulturne in karitativne naprave, zahajal na naše nacijonalne prireditve in slovenski uradniki so svobodno nosili nacijonalne znake v njegovem zavodu icr delovali kot funkcijonarji Sokola itd. V poiiti-ko -s. Herman ni nikdar posc^n. m vsi 1 mariborski Nemci tako umevali to edir možno stališče nemštva v Mariboru, bi si lahko prihranili mi in oni nepotrebne boje. nemštvu bi s tem nič ne škodoval!, z nami pa bi se marsikje znašli v složnem in pozitivnem gospodarskem delu. Konec cpozicijonalnega htoka — Beograd, 15. julija. (Izv.) Snoči \ poslal Pavle Radič Ljubi Davidovi-č u kot predsedniku bloka »narodnega sporazuma in seljaške demokracije« to-le pismo: »Hrvatska seljaška stranka je stopila po volitvah 8. februarja v parlamenta zajednico z JDS (davidovičevci), SLS (klerikalci) in JMS (Jugosl. muslimanska organizacija) v namenu, da se država ured na podlagi narodnega sporazuma in v d -hu kmetske demokracije. Tem strankam predložila skupen okvir programa, ki je bi v glavnem sprejet. HSS je bila pripravljena, da se za ta program bori z vsemi, tad z najostrejšimi parlamentarnimi sredst^ : Zavezniške stranke deloma niso mogle, s loma pa tudi niso hotele pristati na up bo teh parlamentarnih sredstev. Med ten bi moral biti razveljavljeni vsi mandati hrvatske seljaške stranke, s čimer bi bil za polovico oslabljen tudi opozicljonalni blok V teh razmerah je vodstvo HSS smatral o za svojo pravico In dolžnost, da skuša km edini parlamentarni predstavitelj hrvatskega naroda z znanjem zaveznikov ukrenil; vse, da bf takoj omogočilo delo za narod -; sporazum in seljaško demokracijo. V to svr-ho je stopilo v stike z glavno parlamentarno predstaviteljleo srbskega naroda, z m* rodno radikalno stranko, s katero je bik) hrvatska seljaška stranka sedem let v ne prestani borbi. To delo je imelo uspeh in HSS lahko sedaj prične v zajednici z radikali uspešno in vsestransko delo za narodni sporazum in za kmetsko demokraci" Tako ima HSS v skupnosti s klubom Narodno radikalne stranke močno dvetretjlnskn parlamentarno veČino In Iz te večine je sestavljena vlada v duhu narodnega sporazuma in kmetske 'demokracije. S tem činom prekinja HSS vse svoje dosedanje parlamentarne stike z ostalimi opozicijonalntml strankami, ohrani pa jim Se nadalje svoje spoštovanje in prijateljstvo. Z ozirom na to se hrvatska seljaška stranka ne smstra več za člana parlamentarne zajednlce pod Vašim vodstvom In odpoklicu je vse svoje delegate v predsedni štvu odnosno v ožjem in širšem obborn bloka narodnega sporazuma In seljaške demokracije. V Beogradu, 14. julija 1925. Pavle Radič. Umor ali samomor dveh Bolgarov v Avstriji Dunajsko in ostalo avstrijsko časopisu žc več dni razpravlja o senzacijonaJnem oc kritju trupla, ki je bilo potegnjeno pretekle dni iz Achenskega jezera na Tirolskem. Grt za akademika, Bolgara Karakova, sluŠHteTi. univerze v Inusbrucku, ki je bil očividu' umorjen, kajti njegove roke in noge so bik zvezane z žico. Iz raznih, okolnosti je skl?' pati, da je postal Karakov žrtov političnih nasprotnikov, zakaj med Bolgari divja te J v tujini bratomorna vojska. .Med tem s£ policijske oblasti v Innsbrucku ugotovile, de je pravo ime žrtve, potegnjene iz jezera Dr mitrij Rusov, obenem pa je na podlagi urad: nega poročila ugotovljeno, da je izvršil sa= momor. Roke in noge si jc verjetno evezal sam. LTradno poročilo ugotavlja, da je bil Rusov dober plavač in da si je roki in nogi zato zvezal, da se nc bi mogel rešit: is vode. Ta utemeljitev z uradne strani zveni nekake čudno, zlasti če sc upošteva dejstvo, da jc bil dozdevni samomorilec Rusov s Karaliov zvest in agilen član bolgarskih federalistov. ter da je bil v stalnih stikih z dijakom D'j nevom, stanujočim v Mödlingu pri Dunaju ki je bil pristaš umorjenega Todor Panicc Ugotovilo se je nadalje, da je na Dunaj t: pred dvema mesecema izvršil samomor nek! bolgarski dijak pod zelo skrivnostnimi okol. nostmi. Na Exelbergu so našli pasantje trup. lo mladeniča, ki je visel visoko na hrastu. Samomorilec je moral splezati na vrh hrasta, tam vrv pričvrstiti in nato izvesti smrtni skok z vrvjo okoli vratu. O tem so bile ob* veščene oblasti, ki so ugotovile, da je ne» znanec, ki je bil identičen z bolgarskim dk jakom Ignacom Rusovom, izvršil samomor. <5c sta si bila oba Ru?ova sorodna, do sedaj še ni ugotovljeno. Policija je ugotovila, da je bil samomorilec ä Kxelberga istotako pri« staš Panice. Oblasti delajo zelo obsežne pch izvedbe, ker se nc da ovreči sum, da postala oba bolgarska dijaka, pristaša levo« radikalne »truje, verjetno £rtve političnih zločinov- Stev. 158. »SLOVENSKI NAROD* dne 16. julija 1925, Stran 5, Gospodarstvo Položaj na žitnem trgu (Tedensko poročilo novosadske blagovne borze.) Minuli teden ni bilo na žitnem trgu večjih* izprememb Povpraševanje po koruzi iz inozemstva traja dalje, dočim se zanimajo za pšenico samo verižniki. Z ostalimi pridelki se trgovina še ne razvija. Promet slab. Turščice je bilo prodano 75 vagonov. Ves teden so kupovali turščico za relacijo Pasau in Dunaj; cene na ondotnih tržiščih so ostale nespremenjene. Plovba Dunaj, vplačilo ob prejemu ali naloženo blago je doseglo ceno 141—142 Kč, ponudba z naše strani slaba. Eks Bratislava so plačevali turščico po 141, Dunaj za avgusta pa po 142 Kč. Večinoma gre naša tudščica v Južno Nemčijo, kjer so dosedanje zaloge izčrpane. Za relacijo Braila ni kupčije in je menda tudi ne bo, ker s sedanjimi cenami ne moremo konkurirati argentinski robi. rudi za vagonsko blago se živahno zanimajo, tako za domačo potrebo kakor za izvoz. Izvozno blago je šlo za relacijo Spillfeld in Kelebia. Vagonsko blago so plačevali na stranskih progah po 182.50, na glavni po 187.50, sremsko po 190. Ponudbe so bile radi neznatnega dovoza slabe. V plovbe-nem blagu je ponudba tudi slaba. Donavsko blago za takoj ali za julij so plačevali iz-voznicarji in prekupčevalci po 102.50—195. Večje količine plovbenega blaga niso šle v promet Kupci povprašujejo samo po najpotrebnejšem blagu, ker računajo, da se sedanje cene ne bodo dolgo držale. Zaloge turščice so pri nas precejšnje, z večjim povpraševanjem za izvoz pa ni računati. Za ierminsko blago ni bilo nobenega zanimanja. Pšenice je bilo prodano 196 vagonov. Kupčija je še vedno v znamenju špekulacije. Prodajalci so ostali izvozničarji in večje tvrdke. Kupujejo pa samo manjši trgovci in verižniki. Inozemska tržišča so še vedno labilna za pšenico in vse kaže, da se položaj tako kmalu ne zboljša. Bratislava noti-ra 185—190, Dunaj 202-50—2f>5 Kč za potisk o blago. Budimpešta si je koncem tedna malo opomogla in sicer od 3800 na 4100 Km. Mi prihajamo s sedanjimi cenami plenice v poštev samo za domačo potrebo, ki Je pa tudi ni, ker mlini ne morejo plasirati moke. Zaloge italijanske moke v Bosni, Sloveniji in Dalmaciji so namreč vc'i-ke. Na našem tržišču vlada negotovost, kmetje po sedanjih cenah nočejo prodajati. Izgledi, da cene poskočijo, so pa slabi. Blago za julij je padlo od 310 na 305, za avgust od 310 na 302.50, za september od .T10 na 305, za oktober od 315 na 310 Din. Koncem tedna je bila ponudba kakor tudi povpraševanje malo večje. Srbijansko 77—78 z 2—3 % ladja Smederevo, Beograd in Sava ponujajo brez kupcev po 295 iDn. Moka ni šla v promet. Stara moka ne pride več v poštev. Novo so kupovali v manjših količinah za avgust Og in Ogg po -•70, Št. 2 po 440, »5« po 410, *6« po 380. Bosna, Dalmacija in Slovenija sploh ne kupujejo domače moke, ker imajo dovolj italijanske. Tudi ječmen In oves sta bila brez prometa. Denarni irfj Razmere na denarnem trgu so letos čedalje slabše in v juliju je postal položaj malone kritičen. Najlažje se je dihalo lansko poletje, ko obresti v Newyorku niso znašale cesto niti 2 %, v Londonu pa 2—3 sdstoike. Toda bogata emisija novcanlc Industrijska konjunktura in perturbacije na borzah so izčrpale jeseni vse denarne prebitke tako, da se je začelo letošnje leto z znatno napetostjo. Pomanjkanje gotovine je bilo mesec za mesecem večje in je doseglo >voj vrhunec koncem junija. Vzrok tega nedostatka je bilo zvišanje zbresine mere na pretežni večini denarnih ;ržiščih. Ameriške rezervne banke so zvišale od 26. februarja 1925 diskontno mero, veljavno od 8 .avgusta 1924 od 3 zopet nazaj na 3Vi %. Angleška Narodna banka je zvišala 5. maja t. 1. diskontno medo celo na 5 %, dočim je znašala slednja od 5. julija 1924 samo 4, poprej pa celo 3 %. Tudi Francija in Italija sta znatno zvišale obresti, kar je bila posledica padca valute, ne glede na to, da vlada v teh državah trajno pomanjkanje kapitala. Francoska banka je zvišala diskont že koncem minulega leta (11. decembra) od 6 na 7 %, dočim je znašala poprej diskontna mera tri leta 5 %. Šele 9. julija t 1. je zopet znižala diskont na 6 %. Italija je v strahu za liro v kratkem že dvakrat spremenila diskont 9. marca 1925 od 5V* % na 6 in 18. julija na 7 %. Na Češkoslovaškem so čutili pomanjkanje kapitala bolj nego kjerkoli drugje. Kriva je bila industrijska konjunktura, repatrijaci-ja čsl. vrednostnih papirjev in veliki notranji državni dolgovi, ki požro ves svobodni kapital. Ker je razvoj češke krone miren in varen, je bilo zvišanje diskonta od 6 na 7 % samo posledica napetosti na denarnem trgu. V manjših državah, kjer so bile radi prejšnjih inilacij diskontne mere visoke, so jih emisijske banke zdaj znižale, da se vsaj deloma izenačijo razlike teh dolžnikov z upniki. Temu so pripomogla zlasti bogata posojila zdravih zapadnih financ. Sem spada Nemčija, ki je znižaia svojo zloglasno diskontno mero izza inflacijske dobe od 90 že lani na 10 •'<>, letos pa na 9 %. Avstrija je znižala diskont od 15 naprej ni 13 in 24. aprila 1925 celo na 13 V Grška od 18 na SVs %, Norveška od 6Vs na 6, Litva od 12 na 8 %. Samo naša država je zvišala diskont od 7 na 9 %, da podpre dcflacij-sko politiko in porast dinarja. Edina izjema v tem pogledu je bila tio-Iandska, ki je uvedla zlato valuto, pa je vendar ohranila popolnoma svobodni denarni trg. V Amsterdamu vse leto ni biio napetosti na denarnem trgu in obrestna mera ne beleži skoraj nobenih sprememb. Holand-ska banka jc znižala diskontno mero žc 14. januarja od 5 na 4 °4. Po vojnih denarnih" psrturbacijah so denarne razmere v raznih državah zelo različne, kar se pozna tudi na sedanjih diskon-tnih postavkah. V odstotkih znašajo te postavke poedinili držav: Avstrija 11, Madžar-r.ka, Poljska, Bolgarija in Finska 10, Nemčija in Jugoslavija 9, Grška SV*, Laivija 8, Japonska 7.3, Češkoslovaška, Italija, Dan-ska in Litva 7, Francija, Romunija, Rusija in Norveška 6, Belgija in Švedska 5V-, Anglija In Španska 5, Švica, Holandska in Angleška Indija 4. Združene države 3 %. Temu razmerju odgovarjajo tudi obresti od sezonskih kreditov, ki so važni v trgovskem življenju denarno močnih zapadnih mest. V januarju so znašale ic obresti v Newyorku 3 V2. v Londonu 2—3, v Amsterdamu 2Vi- sredi juniia v istih mestih 3%, 3—3"<, s'i: 30. junra 5—5Ys, 5—6, ls/i; 4. julija 4*A, 3fc, 2V4. Na Amsterdamski denarni trg je navalila zdal Nemčija, ki skuša najti tu nadomestilo za izgubljeni kredit v Ameriki. V Londonu je položaj še vedno napet, ker prerivlja država težko gospodarsko kriso in so denarni trg izčrpala v prvem poller'n velika posojila. Ta posojila so dosegla 207 milijonov šterlingov in so največja v zad-niih treh letih. * * * —g Turščica v Južni Srbiji. V cel? Južni Srbiji ;e bih"> te dni mnogo dežja in 2;ito ie pričakovati, da bo letina turščice dobra. —g II. zanatsko-industrüska i I. poljo-privredna izlGžba u Srem. Mitrovici. Na II. zanatskoj-indnstrijjkoj i I. poijoprivrednoi izložb!, ko j a če se odžrati od 16\ do 23. avgusta o. g. več po dosadanjIm prijavljenim i.i^agačima če biti izloženo vrlo lijepih, praktičnih i korisnih predmeta iz svih grana domačih proizvoda iz sremske oblasti kao razne vunene robe, betonska industrija: stola-rija, rezbarije, razne praktične sijočice ! plugov!, dasinski djelovi. razna kola 1 i> jakeri, tapetarskih, saračkih i cipeiarskih domačih proizvoda itd., čuvene Bonovc cig-Ije i crepovi i drugih ostalih cigljana i cre-para, razne izradiene kože i hrastovog eks-trata itd. Izložene če biti rszize rase (pas-mine): raznog doba stoka, a od usjeva razno slemen je, voče i povrče. Upozoravamo Izlagače i posjetioce, da je odobren 50 % popust na svhri željeznicama, a isto če se ciijeliti nagrade i diplome za pojedine predmete. Izložba stoke i trka biti če na dan zatvaranja iziožbe dne 23. avgusta o. g. —g Kmetijski tečai za nčiteljsivo. Na temelju odredbe ministrstva prosvete v sporazumu z ministrom za poljedelstvo ?e razpisan natečaj za sprejem 30 učiteljev ljudskih šol na kmetijski tečal za teoretičen in praktičen pouk učiteljev, ki se bo vršil v Šabcu od 20. julija do 30. avgusta t. 1. —g Posledice padca Italijanske tire, Italija je že pred padcem lire uvažala v našo državo znatne količine moke. Samo v Zagreb ?e prihajalo dnevno nad 20 vagonov italijanske rr.oke. Ker je lira zelo padla, se je ta izvoz še poveča! in pričakovati je, da bo delala italijanska moka znatno konkurenco naši, zlasti če si lira kmalu ne opomore. To in ono „Bog ali gorila" Opičji proces v Amerik! se razvija v pravo komedijo. V ponedeljek je trna razprava otvorjena s skupno molitvijo vseh navzočih. V naslednjfh 20 mtantah »o fotografiral m filmski operaterji napravil svoje posnetke. Nato je povzel besedo zagovornik, ki je opozarjal, da se 14 točk obtož-ffiice ne more strinjati z obstoječimi zakoni. Nadalje je zagovornik protestiral proti otvoritvi razprave z molitvijo, ker se je na ta nacm vplfvalo na porotnike. Na obtožni 'klopi sedi v ostalem 11 pristašev raznih cerkva in sekt in brezkonfesijcev. Noben izmed porotnikov rrc pozna DaTWlrtove teorije. Med navzočimi poslušalci je vsled pojava legana izbruhnila panika. Dosedaj so ugotovil] IS slučajev lesarja. Po nMcah mesta se napadajo pristaši in nasprotniki Dar-wJ-nove teorije. Zanimivo je, da so Darvvi-novi nasprotniki v večini. Imajo na razpolago tudi večja denarna sredstva in so vzeti v najem vse mestne kinematografe, kjer predvajajo vcTSke filme. Neki Tajik, ki se njfgjva »r>Če bibttijc«, javno razglaša, da vsakega človeka razsvetli za 40 dolarjev. Mož dela dobre kupčije. Sekta rbelih evangelistov« ima trajno zborovanje pod mi-Irm nebom Ustanovila se jc tej sewü konkurenčna organizacija "črni evangelisti«, k! skušajo svojim verskim prireditvam z velikanskim pompoin in Jazzband - hruščem dat} svečaoejsi vtis. Neka druga verska sekta pleše med huronskim petiem okoli drevesa, okrašenega % lampijorčki. 1 ede-nje teh sekt meji naravnost na versko blaznost. Na hiše so nalepili plakate in letake z napis; >Bog ali gorila«. Vedno znova sc pojavlja vprašanje: Ali plačamo zato davke, da bodo naši otroci zapadli hudiču v oblast? Govorniki plešoče sekte neprestano grme sledečo litanijo: ^Pristaši Danvina so vsi skupaj družba anarhistov, ateistov in prekletih lopovov, ki hočejo izročiti naše otroke večnemu pogubljenja. V pekel ž E$fflß« Dočim imajo govorniki fundamentah-stov in modernistov javne govore, korakajo po uricah mladi dečki z zadaj pričvr-ščesnim opičjim repom. Zagovornik Darrow je v svojem dveurnem govoru ostro napadal zakone države Tenissee. Izjavil jc, da skuša ta zakon zgodovino ovreči. Biblija ne srne Mri cenzura za znanost. Glavni dokaz Darowa je, da med verskim in evolucijskim naukom m nobenega nasprotja. Eleganca in soiidnost je brez dvoma najbolj podčrtana v oblekah jzgotovljenih v ateljeju tvrdke Schwab - Ljubljana anj in odjemalcev vsaki dan več! Na dvoru Anamu V Rimu je sedat vse polno tujcev. Med njimi je opazila italijanska novinarka Franca Guidl francoskega kolonialnega častnika Lefebra, katerega pozr»a 5e iz Brazilije, in se mu približala, da ji kaj pove o razmerah na dvoru v Anamu. Kar je izvedela, je priobčila v listu »Cpoca«. Anam je dežela pod francoskim pokroviteljstvom, šteje nad 6 milifonov prebivalcev 11 ima najmlajšo vladarico na svetu po imenu ftalin, ki velja za eno največjih lepotic po azijskem okusu. Zgodovina vladarske rodbine je krvava. Leta 1SS#. je bil vržen s prestola Ham-Vghi, leta je nmrl zastrupljen njegov naslednik Dong-Kan. Njemu je sledil Duc-Duc, ki jc moral irmreti od lakote. Princ Bun-Laa, ki je prišel za njim na prestol, je bn* alkoholik Cn bla-zen. Svoje žene dal žive zažgati ali pa razsrekati na kose in neizmerno se je razveseljeval nad krvavimi orgijami. Sedaj je zaprt v neki norišnici, kamor ga je spravila francoska vlada. Na prestol jc prišel eden njegovih sinov Duyi-Tan in za njim sedanji vladar Khan-Din, njegov brat, ki ima korrai 25 !et. In vladarica? V Anamu ima vladar neomejeno število žen. Francoska vlada se temu nič ne upira, marveč se rada vidi, da se poimenski vladar peča, s svojimi ženami kakor z drugimi stvarmi. Pa zgodaj se ženijo rn zgodaj jmajo otroke. Sedanji vladar je imel z 12 leti sina prtnea Vinh-Tuja. Pravijo o vladarju, da ni prav nič podoben spojim prednikom v nobeni reči. Mehkega srca je» inteligenten, ba\1 se s študijami in skrbi za napredek dežele. Bil je v Parizu, v Angliji, v Italiji m govori več jezikov. Kakor kralj Siama se je odločil tudi on, da si izbere samo eno ženo. Dobil je hčer nekega mandarina, prijatelja Francoze v. Zaljubljen v njo in k poročnemu dnevu je dobila velike dragulje. Oblečena je moderno in kaže se prijateljico Francozov. Pravzaprav je še otrok, pa ima že malega princa, kajti v Anamu rodijo ženske v letih, kä sc smatrajo pri nas za otroške in neprimerne za zakone i:; porode. Mlada lepa vladarica se rada udaja otroškim igram in pridno nabira »purrcke«. Takih *pup< !roa že celo zbirko, nad katero ima veselje tudi vladar. Predniki pa so nabirali žene in pripetilo se je, da jih je imel kak vladar celo do par tisoč. Sedaj se pripeti, da na dvoru kdo raztrga kako punčko, da vidi kaj ie v njej. včasih pa so si vl2dar.u privoščili šale z podlož-niki, da so jim trgali trebuhe. Francija jim je to igro končno temeljito prepovedala, Na piesii pred sto iefi .VJada in Izredno lepa grofica Höhen-wert je bila poročena 5clo nekaj tednov. Bil je predpustni čas in ob roki svojega moža je prršla prvikrat v plesno dvorano okrožnega mesta v neki nemški provinci. Vse ?e gledalo lepo grofico in plcsaželjn; možje in ■mladeniči so kar koprneli, da bi mogli prositi krasoo gospo zo polko, mazufko ali valček. Groiici pa očivfdno nekaj ni bilo prav. in ni hotela plesati. Karalo se je. kakor da ie prišla samo zztači tega, da bi ne raz-žalila vabiteljev. Gledala je, kako plešejo in sicer vljudno, toda odločno ie odklanjala vse, ki so jo prišli vabit na ples. Kavalirji so se m^ritJi med seboj, kaj vendar to pomeni. Eden izmed njih, ki ie bil precej grd in neroden, :'e rekel tako blizu grofice, da je to lahko slišala: *A, vas je sicer zavrnila, toda jaz stavim, kar hočete, da bo z menoj plesala.« Nato je drzno stopil k nji in jo prosil za polonezo, ki se je ravno pričela. Vsi so se začudili, ko so videli, da mu je grofica dala roko in napravila nekaj tur ž njim po dvorani ter ga potem prosila, naj Jo spremi k njenemu sedežu. Napihnjeni kavalir se ni mogel vzdržati veselja in je rekel svojim prijateljem, ko se je trenotno odklonil od grofice: »Ali nisem £mel prav?« Odgovorila je grofica: »V resnici imeli ste prav. Toda li veste fadi vzrok, zakaj sem mogla z v^rni plesati. Moj mož je zelo ljubosumen in morala sem mu obljubiti, da ne bom plesala z nobenim, kateri bi mogel le količkaj ljubosnrrrnosrj vzbuditi v njem. Tu pa, moj dragi prijatelj, ni bilo nobenega druzega nego Vi, ki je prišel zame kot plesalec v poštev.« Zagoneten samomor mlade Mariborčanke v Zagrebu ? Uslužbenec Marko Strehi, stanujoč na Kaptolu v Zagrebu se jc v nedeljo 13. t. m. na zagrebškem glavnem kolodvoru seznanil z mlado, precej elegantno damo, oblečeno v svetlomodro obleko, na glavi pa je frnela Črn klobuček. V pogovoru mu je dama potožila, da je brez sredstev in ga obenem prosila, da ji posodi nekaj denarja za vožnjo v Aiaribor. Strebi fi j o kupil karto tretjega razreda za brzovlak proti Mariboru. Istočasno je mlada dama izjavila, da je stanovala v hotelu »Palače«, kjer je v zastavo pusilia ročni kovčeg. Prosila je Sfre-bla, da gre k vratarju po kovčeg in ga toliko časa obdrži, da se ona vrne iz Maribora. Strebi se !e nato poslovil od mlade, simpatične dame. Ko je kasneje proti poravnavi 230 Din v hoteln dvignil kovčeg in ga pregledal, je našel notri različno perilo in toaletne potrebščine, milo, puder, parfume itd. Med drugim fe našel tudi krstni Ust z imenom Alojzija Vračko, rojena lera 1905 v Mariboru, ter kuverto s tremi popisanimi lističi. Eden je bil naslovljen na policijo, drugi na niene roditelje, tretji na njeno sestro. Pisma so bila pisana S siabo čitljivo nemščino in v njih se je mlada neznanka oprostila od rrxJiteljev ter ostalih, ker izvrši — samomor. Med drugim je pisala: ?Mo-ra tako biti, odpustite mi sramoto, ki Vam jo delam! Usoda je tako hotela!« Sestri je pisala: »Draga sestra! Neki človek jo križal moje stopinje m radi njega grem sveta. Izgubila sem svojo mladost, svoje premoženje in sedaj moram žrtvovati še svoje življenje. Ah, moja mladost. Je pač že moralo tako biti m usodi ni mogoče uiti. V nekem nastavku je dostavila: Mojega moža ni treba obvestiti. Stanovanjska beda v Londonu Iz Londona poročajo: Ako si londoa-ske gospoduje tožijo med seboj svoje gorjet stoji v razgovoru na prvem mestu stanom vasnjska beda, Označajo jo, ne oziraje se n.t žalostne razmere v predmestjih, kjer bivajo revni sloji, za vedno hujšo In od nikoder nt prave m izdatne pomoči. Velika stanovanja se še dobijo, toda -nalih in srednje-velikih primanjkuje povsod. Živila so dra-i ga, posli zahtevajo vedno večje mezde i*1 davki rastejo ter si«to večji del srednjih stanov, da su mora omejiti ::a najtcsr.ejš' prostor in naj nižje življenjske izdatke. V Londonu jc najemninsko stanovanje relativno nov pojav in hiše. k: so r*:!c zidane za najemninska stanovanja, so redka. Ker se vedno boli povprašuje po malih stanovanjih, se preoblikujejo številne, stare večje enodružinske hIŠe Iz nekdanjih dobrih časov v mala stanovanja. To se bogato 'Izplača, kajti za obrestovan je kapitala skrbi v is* dami meri ubogi najemnik. Za drago plačila irr.a kos streho nad sebo>. svojo kuhinjo in v redkih slučajih kopalnico. Za stanovanj 2 do 3 sob plača najmanj 1*00 frankov. Akr» jc stanovanje proti hodniku zaprto, je cena že višja in stanovanje v kolikor bcljšcm polcžaju z 2—3 sob stane do 354)0 frankov* Lastnik zahteva, kar hoče, StanovatfJa so primitivna, okna in vrata se slabo zapirale" in dvojnih oken spioli ne poznajo. Dobe se pa tudi špekulanti s stanovanji, ki najamejn več lepih In dragih sob, katere potem me^ blirane oddajajo podnajemnikom, sami P? žive kom od no v kaki penziji. Ljudstvo uvi< deva potrebo hitro odpomoČL Zato pa gleda, kdor le more, da s- zgradi svojo lastna hišico. OJcoli Londona rastejo stanovanja enOurüiinskili hiš kakor gobe Po dežju. Gradbeni podjetnik je pravt dobrotnik ne* srečnikom, ki trpe ped stanovanjsko bedrv SIcer niso velike te hisc. gradbeno nJso izvirne, toda prijetne so in od 25 do 50% cenejše, kakor pa najemninska stanovanja bj maavdno je se več prostora. Potreba jc, ds bi vlada v vedno večji meri prispevala gradbenemu razveiu v korist srednjih Kq nižjih slojev. ./ „Popis" kirurga Vsf ljudje puščajo kak znak svoje tvrö\ ke po fzvrsenem delu. Kirurg pa tega ni stori. O tem so razmišljali kirurgi v Amerik . na čelu jim dr. Mili Kane iz Pensiivanijc, ki je končno prišel do predloga, da naj b: vsak kirurg, ki izvrši operacijo, napravil na kožo svoje črke-začetnice, ali pa naj bi si iz* bral kak drug znak. po katerem bi se ve« delo, da je izvrši! to on in ono opera-on, Arrrerf?1d listi se bavijo s to zadevo j* pravijo, da bolnik že dobro ve, kdo ca je operrral in da mu ne bo nikdar prišlo na um, da bi v dvorani ali v gledališču ali ps na prostem dvignil svoio srajco In pok a 7/? javnosti, kje in kako je bil operiran. Podpisana ali nepodpisana ta ali ona operacija ostane skrita. Zato je podpis nepotreben jn operiranec pač lahko vsakemu pove, kdo ga je mesarji. Kadar umrje, je pa konec nje-, ga in operacije. Najbrže imafo kirurgi v Colombo. ca koder prihaja ta vest, sedaj v poletnem Času ma3o deta, da jim brenči po glavi oiisel^ kako bi se >p,oo>pisovah*« pod svoie opera; cije. Premije ameriških bankirjev m bandite Mesto* Chicago v Zedinjenih državatj ima ta žalostni privilegij, da slovi kot lera--. k* .e dosegel rekord V umorih v Amerik . kartt povprečno vsak dan je en človek umorjen. Posebno se boie bar.'ditov bankirji, so imeli dolge seje 301 so končno sklenili, da ponudijo premijo za vsakega ubitega a'.: aretiranega bandita. Premije so določen« od 30.000 do 50.000 frankov na glavo. Izdali so bankirji poseben razglas, v katerem rzjavlja-jo, da siikakor niso k-rvolceniki, ker postavljajo ceno na čhvveško življenje, toda do svojega sklepa so prišli pc dolgih po^vei^anjih. Pretekli mesec je bik! veliko število policijskih agentov in bančnih uradnikov ubitih s strani banditov, katerim se skoro vedno posreči, da pobegnejo 13 ako so aretirani jih zadene navadno le mita, kazen. Bankirji hočejo sedaj, da store po lici l ski agenti s tem, da ubijejo briganta. dobe! posel, kakor misli, da ga stori brigant, ki iib!je policijskega agenta. Mnogi handiii sq izvrSfli umore, ki jim niso dali več dobička nego 2.500 dolarjev. H. P. Neznani bog Nad osamljenim otokom je vladal mir. Njegovo prebivalstvo sta tvnrila fant in dekle. Oba sta bila brez najmanjših znakov vzjroie in kulture. Tisto opoldne se ie »prebivalstvo« kopalo in zdaj se na pesku solnči. >Zdaj« — je dejal fant, — »pojdeva pogledat Čoln. ki so ga vrgli valovi na breg.« »Takoj.« — je odgovorila malomarno. »Ali je dober ta čoln?« »Imeniten čoln« — je pritrjeval fant. »r'rav nama pride.« In takoj je zaspal. Kmalu za je dekle zbudila. Bila je filozofična razpoložena, kar ni vedno zabavno za dotičnejja, ki mora taka modrovania poslušati. »Si srečen?« m Je vprašala. »Ne vemf« je odgovoril fant. »Nikoli nisem o tem razmišljal.« ^Torej si srečen,« ie dejala prepričevalno. »Ljudje, ki o tem razmišljajo, niso srečni. Jaz n. pr. nisem.« »Kaj ko bi zdaile vstala in nalovita rib —« »Ne,« je odgovorila odločno. — »rada bi zovorila s teboj.« Fant je vzdihnd. »Ne vem. kaj pomeni to. če se hoče človek izneveriti sam sebi in postati drugačen, iskati neko božansko odušev-ljenie. Te dni in noči, ki so si do pičice enake, me že teže. Moram postati za trenotek drugačna.« »To ni mogoče,« je dejal fant. »Bogovi so neizprosni. Naši predniki so brli vedno prepričani, da so bogovi, toda ti bogovi z nami nikoli ne občujejo in mi jih ne moremo poseči. Zato se nas tudi ne tičejo in je pametneje loviti ribe.« Dekletu so silile solze v oči. Odgovorila ie, da sovraži ribe, otok in sebe. »Rada bi se sestala s tem ali onim bogom.« je dejala. Rada bi govorila s kom, ki je nad navadnimi zemljani Povej mi, kakšni so bogovi!« »Kar se tega tiče,« je odgovoril on, »poznamo že več teorij. Nekateri pravijo, da so bogovi podobni orjaikom. ki so višji nego palme in neznansko močni. Drugi zopet trdijo, da so bogovi nevidni in da jih moremo spoznati samo po vplivu na nas same. Govoriti o stvareh, ki jih ne poznamo, je pa zelo kočljivo. Ce pa že nočeš loviti rib, pojdiva pogledat com.« Dekle je vstala in šla za njim. V Čolnu sta našla cinkasto škatlico s su-harji. Se nikoli nista videla suharjev, toda ko sta si jih malo ogledala je bilo takoj jasno, čemu služijo. Preluknjala sta jih in obesila okrog vratu. Poleg tega sta našla veliko štirio-glato steklenico z brezbarvno tekočino. Dekle Jo ie odmašila, pomocSa v tekočino prst in se dotaknila z njim jezika. »Kakšen okus ima to?« ie vprašal fasit radovedno. >Po ognju, spancu m greta« le od-gworila dekle. »V tem slučaju,« dejal on »poliva po čaše.« Caše so bile lupine kokosovih orehov, gladke in svetle, ker so jih gladile na tleh vremenske nezgode. On jih ie napolnil in pila sta v malih požirkih. Napoj, ki ima »okus po ognju, spanju in grehu, se ne more prti naglo. Ko sta napolnila ča-še drugič, je dekle priznata, da veruje, da je v steklenici bog. Drugo jutro se ie dekle prebudila in odšla k morju z mesta, kier ie bhVna obali padla. Držala je glavo pod vodo, dokler ie le mogla. Potem se je dvignila na površje in plavala polagoma datie* V tem je pokukala iz vode tik nje fantova glava. Tudi on je bil pod vodo. »O tem ne more biti dvoma.« je dejala dekle. ^Našla sva neznanega boga in po njegovem vplrvti na naju ga lahko spoznava.« »Nrč kaj dobro se na počutim to fu-tro,« jc dejal fant. »Tudi jaz ne,« jc odgovorila ona. »Toda nocojšnja noč je bila drvna. Še nikoli nisem tako dofeo hi strastno plesala. Se nlkoh* se nisem tako smejala.« »Zdelo se mt je,« je dejal fant med plavanjem ob njeni strani, »da sem bil rreofoičamo duhovit.« »Ne,« je dejala dekle, »ne zdi se ml, da bi b3o tako. Vse ie bilo zabavno. Smejala sem se morju, smejala čolnu in valovom. Tudi t? si se smiejal.« »Sr>oimniajn se,« Je dejal irrladcniČ, »da je bil ves svet naenkrat smešen. Toda danes zjutraj mt ni posebpo do- Smuknil je pod vodo, d^kte za njim iti zda J ležita skupaj na pesku. »Zdaj je baš pravi trenotek,« ie spregovorila dekle, >ko običajno loviva ribe za zajtrk, toda danes me ribji lov ne ve-seji, ke* se mj da,mj ritte do smrti/ ne bodo več teknile.« »Tudi jaz imam tak občutek,« je o. nI ostalo v steklenici slučajno še nekaj kapljic napoja, ki ima okus po ognii^ spanju rn grehu,« » Kar lezi na^,« ie dejala deklo ->Tam ni ostalo nič. Tudi jaz sem že po< gledala v prazno steklenico.«. m Dva "drti pozneje sta postavila faii in dekle na obali altar iz belega kame-'-nja, na vrh altarja pa steklenico, v Im teti ie živel bog. Dišalo Pa. Je še Y^drj^ Po njem. Fant se zdaj jezi, da izgublj'; dekle mnogo časa. ko hodi gledat v ste^ Menico. A kaj šele bo, ko pridejo mtsi * f t- f \ {stran c». .SLOVENSKI NAROD« dne 16. folija 1925. Srev 158 Javna vzioino zavodu v Pioiu Za dečke Za deklice DijaSKi dom MladlUo Prešernovi ulica št. 29 Z lastno gospodinjsko Solo in Izobraževalnim letnikom Prostora za 100 gojencev. Prostora za 60 gojen k. Gojenci in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih stanovanje, popolno oskrbo in vzgojo in lahko pbis.kiijejo reaino gimnazijo, desko ali dekliško mešeassko .Solo in šolo Glasbene Matice. #>tyv'u '•' Prospekti so brezplačno na razpolago pri vodstvih zavodov. r--* VUKOSAVA VILHAR roj. RAŠ1Č D* ALBIN VILHAR poročena 12. j aH j a 1925. Zaječar Postojna Najatarajaa slovenska FtobRfca h Ua delavnica Iran Brlcell, Dunajska c 199 se priporoča. IzvrSltev točna, cene zmerne. 179>^ ■ali ejnael, ki slutijo v ne momb« oböiaatva, vsaka kasoda SO par. SJaJaiaaJ«! aataaak Dto 6. IliHLI 0GLHS1 Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgov •koga značaja, vsaka-beseda D*n 1"—. Majman]§l znesok Din 10 2379^a za sprelem gojencev v artil. podofidrsKo solo v Cu3:iji. šola bo sprejela 1. oktobra tega leta 400 mladeničev za gojence. POGOJI: 1. Da so Uržavljani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Vax dokažejo z domovnico ali občinskim potrdilom. 2. Da niso mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, kar dokažejo s krstnim listom ali potrdilom, podpisanim od dveh meščanov in potrjenim od občinskega urada. 3. Da znajo dovoljno pisati in citati, kar se bo dognalo na sprejemnem izpitu. 4. Da so dobrega obnašanja in nekaznovani, kar dokažejo z nravstvenim spričevalom, potrjenim cd občinskega urada. 5. Da imajo za vstop v šolo roditeljsko ali varuhovo dovoljenje, podpisano od občinskega urada. 6. Da so neoženjeni, kar dokažejo s potrdilom od cerkvenega tU občinskega urada. Za kandidata iz kadra potrebno je razen tega še, da je dovršil rekrutske vežbe, da je priporočen od komande, da je nekaznovan m ne starejši od 23 let. Kandidati oddajo pismene prošnje osebno ali potom pošte Komandantu Artilerijske Podoficirske Šole v Čuprtji, V kateri morajo navesti, da se podvržejo vsem obvezam, predpisanim v »Uredbi o pcdoficirsklm školama u stainom kadru«, katere se lahko vidijo pri vsaki vojni komandi ali oblastvu in priložijo dokumente od 1. do 6. ProSeie se kolekujejo s kolekom od 5.— Din, a priloge po 2.— Din. Prošnje se morajo poslati do 15. septembra tega leta. Vsi prijavljeni kandidati morajo biti dne 26. septembra t. 1. ob 8. ari v šoli radi zdravniškega pregleda in sprejema v šoli. Komandanti vojnih okrožij izdajo za svoj okraj brezplačne vozne listke vsakemu kandidatu, kateri predloži potrdilo od Komandanta Artileriske Podoficirske Šole, da je uvrščen v vrsto kandi-iatov. Brezplačno vožnjo nazaj za nesprejete kandidate izdaja Komandant Artileriske Podoficirske Šole. ŠOLA TRAJA DVE LETI. v po Po dovršeni šoli se gojenci razporede kof podnaredniki AiitrJeriskib polkih, kjer služijo za daljnje povišanje. Oni gojenci, ki dovrše šolo z uspehom, lahko postanejo častniki. Gojenci z dovrfenim 6 razredom gimnazije ali realke Imajo pÄvico oglasiti se za sprejem v Vojno Akademijo. Iz pisarne Štaba Artileriske Podoficirske Šole v Čupriji št. 3097 od 30. maja 1925. Špago, dreto in vse vrste vrvarakih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču «Konopjutas Ljubljana, Gosnosvetski cesta 2. 103/n Pristni, naravni malinovec z najboljšim sladkorjem vkuhan — v steklenicah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar» na cV G. PiccolU hrib* Ijana. 108/L Solnčne nege, mozolje, bradavice, fcur» ja očesa — odpravijo pr* vorstni recepti. — Pismu priložiti 10.— Din pod značko Prcizfcušeni/137L ter poslati na uprav^ Naroda*. ~Äjdo~ sivo, lepo semensko blago in Inkarnat deteljo nudi najceneje SEVER &. KOM \, Ljubljana. 139'L Pst! Patent 2538! Samo «LUCIFER» um* čt je trajno stenice (ščur* ke)! — Winter & Zupan, Sv. Petra 35 — Lesko\Ic & Meden, Židovska oŠ* ca. 11S/T. Otroški vozički dvokolesa, motorji, pneu matika — najceneje. —-< Sprejemajo se vsa popra* vila. Prodaja na obroke: ceniki franko. — «TRI* BUNA» F. B L., tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov. Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 107/L Blagajničarka s prakso išče službo v večjem podjetju me* s tu. — Cenj. pc-udbe pod «Po?tena,'2274* na upravo «Slov. Nar.». Prikrojevalka- direetrice za izdelovalni* co perila (ženskega in moškega) — samo prvo* vrstno moč — se išče. — Ponudbe pod! «Perilo 127/L» na upravo «Slov. Naroda». Svetovnoznana tvornica pletilnih strojev išče za razpečavo sv*jih izdel* kov serioznega in spret* nega zastopnika. Ponudbe z navedbo refe* renc na upravo «Slovcn* skega Na-c da» pod «Za* ~topniki2306V Trg. pcsicSnik, vojaščine prost, izurjen v mešani trgovini — išče službo na deželi, da bi imel vso oskrbo v hiši. — Ponudbe pod «rlzvezban 2338» na upravo «Sloven* skega Naroda-*. Išče se za takojšnji nastop fakturist sposoben in zanesljiv, samski, s primerno teo* retično izobrazbo in več* letno trgovsko prakso, z znanjem slovenščine m nemščine, stenografije in strojepisja. — Ponudbe z navedbo plače pri prosti kurjavi, razsvetljavi^ in stanovanju na: Združene ra*>irnice d. d. Vevče, pošta Devica Marija v Pclju. 2342 Plačilni natakar starejša moč — išče službo v letovišču. — Ponudb be pod »Letovišče 2311» na upravo «Slov. Nar». Razlicr o prodam skupno ali posamezno — Dopisi pod d «Dober špecerht 2327». Razno Iščem družabnika s 300.000 Din kapitala * svrho povečanja sedanje trgovine mešanega blaga Garancija sigurna. — Po. nudbe pod «Vecji kraj 2363» na upravo «Slovcn» skega Naroda». Elektromonter 23 let star, jugoslovansk državljan, govori hrvatsko in nemško, pošten in zanesljiv, išče aiužbe. Ponudbe na Josip Schengili, Vukovar Železen štedilnik, skoraj nov, zelo ugodno na prodaj. Ogleda se vsak dan Novi Udmat 9. (pritličje). Kuverte priporoča Narodna tiskarna Nevesto ali ženina dobiš najlažje potom ma» lih oglasov n Slo« venskega Naroda"! Prepričal se s 25 A H V A £* A. Ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda FRANC KO DE LA izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so v tako velikem številu spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Podsmreka pri Ljubljani, dne 15. julija 1925. Žalnjoče rodbine: Kodela, Bizjak in Brodnik. 2382 Tvorniška naprava ali poslopje, prazno, pripravno za ureditev tekstilne tvornice, se kupi ali vzame v zakup. Treba najmanje 600 štirijaških metrov delavnih prostorov, če le mogoče vodna ali električna moč, ugodna železniška zveza in dobre delavne razmere. Ponudbe s kolikor mogoče natančnimi podatki, z načrtom ali majhno skico pod „W. A. 7360" na Rudolf Blosse, Wien Ly Seflerstätte 2. 2375 Ii V. MEDNARODNI DUNAVSKI SEJEM BRATISLAVA. 28. avgusta do 2. septembra 1925. Mednarodni kongres za usnfe 2333 Razstava orljentaiskfb preprog ! Popolnoma varno naložite denar v i Ljubljansko posojilnico v Ljubljani. Mestni trg Štev. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodnefe. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 23 L Telefon štev. 9 Mestni pogrebni zavod. Brez posebnega obvestila. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni oče, stari oče, ded, brat in stric, gospod Valentin Ložar zaseüaia dne 14. julija 1925., po dolgi in mukepolni bolezni, previd n s tolažili sv. vere boguvdano preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši v četrtek, dne 16. julija 1925. ob 4. urt popoldne iz hiše žalosti Rečna uHea štev. 6, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15 julija 1925. Globoko žalujoči ostalL 134-L Naiboliša „PUCH" kolesa po zalo ugodnih conah dobita ta pri Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ul.7 3E TRGOVINA ODOjj K0UTNY. Ljubljana. je zopet OtVOr jetia ter se priporoča svojim cenj. odjemalcem Uprava konkurzne mase tvrdke Odon Koutny, Ljubljana. 2377 30 t- P S oncDDonuuLJonnnnnannnnaDnno Elektromotorje in dinamef žarnice .OSRAM* — „TUNGSRAM* — .PHILIPS«, električne na peljave (najboljš- proizvod), lestence, svetiljke in armature, električne števce (švicarski proizvod), električne likalnike in posode, telefone, zvonce In elemente, ves drugI električni materijal kupite najceneje pri elektrotvrdki KAROL FLORJAN CiC, CELJE. Poatražba točna. 140 L Postrežba točna. Svetnik stola sedmorice, odd. B, v p. Fran Milčinski je pričel poslovati kot odvetnik« Svojo pisarno ima v Ljubljani, Wolfova ul. št. 5, skupno s svojim svakom, gospodom odvetnikom dr. Viljemom Krejcijem. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanfa vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzojavka: Kredit, Uutrfjana - Telefon 40. 457. 348. 805 in 806 Lastnina 21 tisk »Narodne tiskarne^