Leto LXX* št. 4S Lfanlfana, četrtek 2S. izhaja vsak dan popoldne, izvzema) nedelje in praznike — in&erati do 30 peut vrst a Om 2, do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4*— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25. — Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ATVO LJUBLJANA. KnaAjeva ulica 4tev &. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3n — NOVO MESTO. Ljubljanska c„ telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo; Strossmaverjeva ulica 1, telefon ftt 65; podružnica uprave: K ocen ova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna Hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Popoln neuspeh Neurathove misije Dunaj odklonil vse predloge Berlina Po sodbi londoskih krogov se je z dima jskim sestankom še bolj ohladilo — Dunaj se strogo drži navodil Rima razmerje med Nemčijo in Avstrijo London, 2S. februarja, o. Anjpleški tiak naglasa, da je Neurath predložil Avstriji sklenitev defenzivnega pakta med Nemčijo, Avstrijo. Italijo in Madžarsko. Že v naprej je bilo malo verjetno, da bi avstrijska vlada pristala na tako ponudbo, ker bi taksen pakt mogel postati usoden za vse partnerje razen za Nemčijo samo, ki pri tem ne bi mogla ničesar izgubiti. >Mor-ningpost- prav tako ne veruje, da bi Dunaj pristal na take ponudbe Berlina, ker je baS Dunaju največ ležeče na tem, da se ohrani ravnotežje med Berlinom in Rimom. Organ zunanjega ministrstva »Daily Telegraph- smatra berlinsko ponudbo za neresno, če bi bila stvar resno mišljena, bi morala priti pobuda iz Rima. ki ima na Dunaju alej ko prej odločilen vpliv. V tem primeru bi Avstrija gotovo pristala na tak pakt, ponudbe iz Berlina pa so naletele na Dunaju na skrajno hladen sprejem in odklonilno stališče. >Times* pišejo, da je dunajski sestanek skrajno nepovoljno deloval na odnosa je med Avstrijo in Nemčijo. Dunai ni mogel sprejeti Neurathovih predlogov in ponudb. »Daily Herald« poroča, da je ostal dunajski sestanek brez vsakega uspeha Edina posledica tega sestanka bo ta, da se bodo odnošaji med Dunajem in Berlinom znova zelo ohladili. *News Chronicle* trdi, da je bil Neurath Srditi boji v Španiji Krvave bitke na vseli frontah — Hude izgube na obeli straneh MADRID, 25. febr. A A. Havas. Včeraj je vladal mir na fronti, ki leži severno od reke .larame. Nacionalisti, ki so zavzeli okolico Vasija. so izkopali strelske jarke na hribih, ki so nad cesto Valencija—Madrid in nad železnim mostom čez reko Jara-mo, severno do ustja roke Manzanares. Popoldne je bilo močno topniško streljanje pri Morata dela Tujana. Lepo vreme jc omogočilo, da so se obrambna dela pospešila če bi bila ta obrambna dela izvršena že poprej, bi uporniki ne mogli tako blizu ceste, ki vodi iz Madrida v Valencijo. Zaradi bližine fronte vzdolž te ceste je jasno, da se promet na neka i kilometrih ne more vri* i ti im se razvija po okolnih cestah. Y pokrajini Avili se nadaljuje prodira- je republikanskih Cet. ki so že prešle Ya! de Maqucda vzhodno od Robled de Ca vela. Prodirajo v smeri proti Navalpera-Iu. Navalperal je med Avilo in Escoria-lu-m. kier so uporniki zbrali svoje čete. MADRID. 25 febr. A A. Havas: Včeraj dopoldne so uporniki dobili ojačenja na odseku in izvršile protinapad na črti San Martin dela Vega in Morata dela Tajuna. Ker ni bilo dovolj časa za obrambo, so se republikanske čete umaknile na svoje prvotne položaje na sosednih hribih. Eno uro po-zneje pa so zopet prešle v protinapad in zavzele vrh griča Pin/erona in nadaljevale napredovanje proti drugim gričem, kjer so zavzele sto metrov sovražnih strelskih jarkov. Tudi na drugih odsekih fronte se razvijajo hude borbe. Napredovanje republikanskih čet se nadaljuje. Snoči je na Madrid padlo nad 30 granat iz težkih topov. Ubita je bila ena oseba, mnogo pa jih je oble/On ranienih. Poročila italijanski!* radijskih postaj BARCELONA. 25. febr A A. Havas: Že večkrat je bilo opaziti, da neka tajna postaja na raznih valovnih dolžinah daje poročila iz Španije. Kmalu se je moglo ugotoviti, da vrše to službo italijanske radijske postaje, ki se javljajo od raznih urah in Genove. Firenze. Milana ali pa Rima. Ta posta fa si daie naslov radio-veritas. Katalonsko propagandno ministrstvo javlja, da se iz tega najlepše vidi kako se italijanska v'' vmešavfl v šnanske zadeve. Konferenca socialističnih internacional LONDON. 25. febr. AA. Havas: Levičarski listi ~oročajo. da se bo 11. marca v Londonu vršila konferenca socialističnih internacional. ki bo razpravljala o španskem problemu »Dailv Herald« poroča, da je izvriilni odbor delavske stranke sklenil, da bo sodeloval na tej konferenci. Prirejena bo ogromna manifestacija za Španijo v Ki^a^haMu. Nacionalistična poročila SA LAMAN < A 23. febr A A. Havas: Uradno poročilo pravi da je na fronti 8 divizije sovražnik izvršil več napadov, pa ie bil povsod odbit Imel je hude izgubi ; > ic nusti! na bojišču mnogo orožja. Živahna akcija bojnih letal Madrid, Jo. iebr. A. Republikanska letala so uspešno bombardirala letaliišce v Talave-ra del Ta jo, kj je v rokah nacionalistov. Sovražno letalstvo je bombardiralo Andu-jar in porušilo nekaj hiš. Eno nacionalistično tro motorno letalo se je moralo spustiti na tla. Tnje člani posadke so bili ubiti četr tj nemški pniot pa ie bil ujet- Nacionalistična letala so šest ur bombar diraia Albacete. Napravila so veliko škodo jn ie bilo ubi*ih tudi 30 madridskih vojakov. Ustavljen danski paratik London, 2o. febr Nacional iel i ene vojne ladje so ustavile neki danski parnik in ga prisilile, da je odplul v Ceuto kjer ie moral odložin; svoj tovor Protiletalska granata ranila tri Angleže London. 25. februarja. A A 'Keuter) Ad_ miraliteta je izdala poročilo, da je med letalskim napadom na Valencijo v torek zjutraj eksplodirala neka protiletalska granata na zadnji palubi križarke *Royal Oak«. Kksploziia granate je laže ranila dva oficirja vojne ladje in enega mornarja. Incident se je pripetil med poletom uporniških letal, ki jih ie pregnalo protiletalsko topništvo. Stroga nevtralnost Švice Ženeva, 2o. februarja. AA. Predsednik švicarske konfederacije Motta je izjavil pred odborom za zunanje zadeve švicarske federalne zbornice, da načelo popolne nevtralnosti tul: nadalje ostane temeljni kamen vse £.v carske zunanje polivke. Švica ne m^re m ne bo prevzela rtikakiili obveznosti, ki bi nasprotovale nevtralno^rnomu načelu. Prostovoljska prepoved v Rusiji Moskva, 25. februaria. AA. Svet narodnih komisarjev je odobriti sklep o prepovedi sovjetsk:m državi anom, da bi kot prostovoljci stopili v službo tega aJ: onega vojujo-čega se španskega tabora. Sklep je stopil v veljavo v nooi od 20. na -1. t- m. in j« z njim prepovedano novačenje prostovoljcev za Španijo na sovjetskih "tleh, tranzit tujin prostovoljcev čez Sovjetsko unijo ter prevoz tujih prositovolieerv s sovjetskimi ladjami. Finančni škandal v Londonu London. 25. febrarja AA Današnji >DaaIy Herald* poroča, da so v Londonu odkrili velik finančni škandal, v katerega so vpleteni tudi policijski uradniki. Gre za neke davane in taksne kazni ki nf^o bile nikdar plačane Veliki manevri okrog Sicilije Rim, 25. februarja. AA. Okrog Sicilije se bodo avgusta vršiln hkraitu veliki manevri na suhem, na morju in v zraku- Manevrom bo prisostvoval tud? Mrnsolini. Ras Desta na svečanostih v Londonu London. 25. fCbr. o Tukajšnje abesiusko poslaništvo je dane* objavilo komtmke, v katerem sporoča, da je bil abeainski ceaar zeLo vzradoščen nad povabilom angleške vlade, naj pošlje svojega zastopnika na svečanosti kronanja v Londonu. Abesinskega cesarja ho zaetopa! na sveca nos tflh ra* Desta, ki se vedno vodi na jutru Abesinije borbe prot itaJrjanskim okupacijskim obla-gstern Gladovna stavka v madžarskem radniku Peenj, io. iebr /. \ Tukajšnjem rud nifcu ki je last Donavske paropfovne dražbe je stooHo 256 rudarjev v gladovno stavko. Rudarji so se zabriHcadirak 200 m globoko pod zemljo \o nocek) zapustit rovov prej. pnedno ne bode sprejet«* nizove zahteve po zvOdanju mezd. i skrajno vznevoljen zaradi postopanja vlade odnosno policije proti narodnim socialistom in zaradi demonstracij Schu-schniggove patriotske fronte. Neurath si je dal po nemških novinarjih sproti poročati o vseh dogodkih na dunajskih ulicah in je dr. Schusehniggu ponovno izrazil svoje presenečenje in začudenje nad takim sprejemom. Nepotrebno razburjenje na Dunaju Dunaj, 25- febr- o. \ iunai-kib liplo-matss-;ih krogih je izzvala danes dopoldne največje i azburjenje vest, da je pri- spel bivši avstrijski nadvojvoda Oton Habsburški na Tirolsko in da bo najbrže priSel na Dunaj Sprva je bilo vse prepričano, da gre za poizKušen puč avstrijskih, monarhistov, ki bi noten slicnof kakor leta 1&21. cesar Karol na Madžarskem, postaviti vlado s prihodom Otona Habsburškega pred izvršeno dejstvo. Kmalu pa se je izkazalo, da gre za alarmantne vesti, ki nimajo prave podlage. Oton Habsburški se je res mudi na av-strijs5 o^švicarski meji in je bil v Buxu, o i koder je spremljal svojo sestro Adelhaido ki je potovala k svojim sorodnikom v Avstriji. Oton Habsburški se je takoj po odhodu vlaka vrnil nazaj v Švico. Sodelovanje Rusije pri kontroli Ruske volne ladje ne smejo priti na Sredozemsko morje Par;a. i»5 februarja, o. Pariskj listi se Davijo z delom londonskega odbora za ne vmeša vanje, pri čemer naglašajo, da sta Francija in Anglija preprečili. iia bi se sovjetskim vojnim ladjam dodelil kontrolni pas v Sredozemskem morju. Sovjetska vojna mornarica bo vršila kontrolo le ob Atlantski obali. To je prvi primer, da sta se Anglija in Francija v odboru pridružili stališču Italije, ki se je stalno protivila vsaki misli,, da bi se sovjetske vojne ladje pojavile v Sredozemskem morju. »Jour« sklepa iz tega, da predstavlja to preorientacijo francoske politike glede Španije. Po njegovem mnenju je sedaj tudi francoska vlada izgubila vsako upanje, da bi megla španska republikanska vlada izvojevati zmago. Francoski poslanik v Španiji Herbette je poslal vladi obširno poročilo o položaju v Španiji, v katerem naglasa, da je zmaga generala Franca že gotova stvar in da je v najkrajšem času računati s ko?>**e^i Španske državljanske vojne. Spričo takega položaja ne bi bilo ! modro. Se bi francoska vlada še nadalje podpirala vlado španske ljudske fronte in : s tem ogrožala svoje bodoče odnošaje s ; Španijo, ki bo gotovo v rokah generala , Franca. Izigravanje kontrole Pariz 25. tafar, AA. Havas: V zvez.; sepo-iazinno.il fr*ede nevmešavanja iz\> »Petit Jouunai« da so KJ; anirleš-ki vladxn krutri obveščeni, da se je v noči tik pred začetkom zapore za prosto volje? v špaa* jo jz-kircai'o n:i IMtfjJI lliajJl WHJ0Ui>thijftl'i špa-ni.:^ H ■UJMinlrgi prostovoljcev. To se je igodAo v noči od &etrrka na pevk. ^Opvre. piše cLi ne lv> prefKMred nT- po !n;i_;'a!a re &q ne bo i'"ai,''i ktu^rola n-'"l ieo'iori.i.rji, k; se ifajm.jo v Maroku 'n pa nad četamr;. k' odhajajo iv Maiv^ki v Španijo Tralijiji; v m-no/iea-b pošiljajo Rv-'je prostovo*joc v tajpko l©Ti,j> m tako lahko dalje pomanj 10 bomb. Danes je prispel v Adis Abebo 3 posebnim letalom znameniti rimski kirurg prof. dr. Frugo-ni, ki bo ponovno operiral maršala Grazianija. ki ima zlomljeno hrbtenico. Sprva so hoteli Grazianija prepeljati v Rim, vendar so zdravniki to odsvetovali, ker ne bi mogel prenesti dolge poti. Trgovski stan — ogledalo gospodarske moči V članku »Hrvati — seljuki. Zid je — trgovci* piše Hura: »V Zagrebu. Osijeku* Vukovaru, Požegi, Novi Gradiški, Vinkov-cih, Belovaru. Koprivnici in Križevcih ni trgovina v hrvatskih rokah, marveč je v rokah doseljenih tujcev. Prehodite Osijek in njegove ulice* pa boste čutih, kakor da niste v hrvatskem mestu... O l<7infcovci/i smo ie pisali. Za ostala mesta bomo v kratkem priobčili statistične podatke in golo resnico. Takrat se bo moral vsak hrvatski rodoljub vprašati: Ali smo mi Hrvati res samo za to, da bomo kmetjef ki bomo prodajali svoje poljedelske proizvode in nosili s težko muko zasluženi denar v blagajne bogatih priseljenih Židov in tujcev? \re smemo pozabiti, kakorkoli je važen kmetski stan, prav tako vaežn je tudi trgovski stan. Trgovski stan je ogledalo nacionalne gospodarske moči. Mi Hr\*ati na žalost ne moremo trditi, da imamo nacionalno gospodarstvo v svojih rokah, ker nimamo trgovcev . . . Pri nas Hrvatih je malo onih, ki so v skrbeh za gospodarsko bodočnost in napredek hrvatskega naroda. Malo je onih, ki se zanimajo in jih boli glava zato, ker gledajo po mestnih ulicah prodajalne ne hrvatske, marveč priseljeniške. Malo je onih* ki že uvidevajo. da ni narodno blagostanje in napredek odvisno samo od kmeta, ki je grandiozen temelj vsakega naroda, marveč da je odvisno tudi od gospodarstvenikov in trgovcevt ki so gibalo narodnega gospodarskega življenja. Tudi mi Hrvati smo poklicani, da bomo ne samo kmetje, da ne pase-mo samo živino, da ne kidamo samo gnoja* da ne čistimo samo svinjske kotle, da se ne dušimo samo v plevah, marveč da zavzamemo tudi trgovske, industrijske in gospodar- ske položaje...* V teh izvajanjih je mnogo resnice in na hrvatskem razumništvu je, da se te razmere čimpreje spremene.' Naši umetniki ne uredo v Pariz! \a s\*etovni razstavi v Parizu bi imeli v našem jugoslovenskem paviljonu razsta\nti svoje umot\*ore tudi naši umetniki. Ministrstvo trgovine in industrije je aranžma te umetniške izložbe izročilo odboru trojice — Tomi Rosandiču, dr. Milanu Kašaninu in Milanu Milunoviču. Ta odbor je povabil na udeležbo posamne umetnike, ne pa umetniške organizacije v celoti. Ker je bil ta odbor v ministrstvu organiziran brez vednosti in proti volji umetniških organizacij, so najprvo ljubljanski in zagrebški umetniki odklonili udeležbo na pariški razsta\n, sedaj pa so se jim pridružili še njihovi beograjski tovariši. Kakor torej vse kaže, ne bo jugo-slovenska umetnost zastopana na svetovni razstavi v Parizu. Vremenska poročila Planira; —7* jasno, mimo. 80 snega, aren, mala in srednja skakalnica in drsališče uporabljivo. Vrši?. Krnica; 150 anega. orŠi2-kranjska gara: —7, barometer se dviga, iasno. 40 sneg«, srea. s*nkaiiSe> uporab- liivo. oklJuka; ti. jasno, 108 snega, prane, mala ifi »rednja t-kakaimica uporabljiva. Dom na Kamni: —6. vzhodni k, 20 prftea na 200 podlace. Politični e6$exnik Poglavje o sužnjih in tlaianih Preieklo nedeljo je imela v Zatfrvhtj svoj letni občni zbor »Seljačka Sloga*, ki }e kakor znano del dr. Mačkove politične organizacije. Zborovanje je otvori! predsednik Rudolf Herceg, ki je imel obširen govor o seljaštvu. Posegel je pri tem tudi v* rgodo vino in opisal kako je iz prvotnega stzinja postal tlačan, iz tlačana pa kmet Izvajal je med drugim: »Za Časa Rimljanov so bili med narodi najštevilnejši sužnji Ha je prišel Jezus in j mm fjc mi: \'i bcrgtn- nu zemlji.' Samo en Bog je in sicer v nebesih Pred tem Bogom so 1*1 ljudje etidki, zato tudi ne mo re biti sužu |rv . .. Ker pa je on učil, da ni bogov, marveč da je samo en Bo$, so se služabniki bogov zbali njega in njegovih ter so odločili, da ga bodo odstranili. Obtožili so ga. da uči kri\*o vero, ga mučiti in ga končno pribili na križ. Te Jezuso\-e na uke so nato dalje širili ljudje, ki so dobiti ime kristjani. Te so služabniki bogov preganjali, mučili in morili Po treh stoletjih je prišlo do pomirjenja in sporazuma me I kristjani in služabniki bogov Cesar Konstantin je dal cerkvam zemljtšču m pose-sfva- na katerih so zopet ih»eli — sužnji. Razlika je obstojala samo v tem. da so se ti sužnji sedaj imenovali — tlnčani. Lju d je so samo spremenili ime in zastavo, a prejšnji sužnji so dalje robovali pod imenom tlacani. Ko su ti tlačeni u\-ideli, da tudi pod novim gospodarstvom ni nič bolje, so se začeli puntati. C/ofrn*o ste že čuti o kmefskem puntu Matije Gubca, ki /• govor/7: »Seliuk hoče biti človek, a ne tločant« A tudi on ni imel sreče, tudi njega so urno rili, čeprav na dru>» način, kakor Kristusa!* — Te odstavke llerceg<,wga go\«ora smo po sneli po klerikalni *Hrvatski Straži«, ki le posamezne stavke debelo podčrtala, kar znači, da namera\-a na te stavke javnosj posebno opozoriti. To pot jih priobčuje brez vsakega komentarja, prepričani pr tmo, da bo že jutri odprla vse x\x>je zat\f>rnice in spustila ves svoj gnjev na bogega Hercega, ker se je upal po\*ed!i t nico. da so kmetje morali še pred >fo leti robovati in tlačaniti gmščakotu in cerkvi in da so kme ta osvobodili robovanja in tlake šele — ti preklicani tiberalcif Nevarnost fašizma Pristaši Ljube Davidoviča so priredili v nedeljo političen sestanek v gostilni »šan-ghaj« v Beogradu. Na sestanku so go\>ori1i pivaki bivše demokratske stranke Milan GroU dr. Boža Markovič in Ljuba Davido-vič. Milan Grol je v svojem go\*oru. kakor poroča »Politika«, po\'darjol med drugim: »Si veče nevarnosti ne samo za svobod po-edincev, mar\'eč pred vsem za svobodo m celoto držai'e, kakor jo prtdstavlja fašizem. Zato se morajo vse današnje nase demokrat ske akcije, naše ali katerekoli druge stranke to pot zliti, združiti v borbo za demokracijo, ne kot stranka, marveč kot načelo* ki edino more prinesti rešitev naših notranjih vprašanj in splošno ozdia\Hjenje.« Na Grolov govor je navezal s\*oja izvajanja dr. Boža Markovič, ki je naglašal, da more vods*\y> te akcije za združitev vseh demokratskih življev v državi prexrzeti samo Ljuba Dax-idovič, ker uživa kot demokrat splošno avtoriteto. Končno je govoril še Davi-do\ič o demokratski ideji in pozival zboro-\\ilce. naj ostanejo zvesti tej ideji do konca, kdor pa si ne upa izdržati borbe, ki je neizogibna* pa naj raje preje zapusti demokratske vrste. Slovenstvo v nevarnosti T Pod tem nas'ovom poroča »Kmetski List« v št. 6. na 2. strani: »V zadnjem času je priredila neka prosvetna organizacija na Gorenjskem gospodarski tečaj. Na sporedu je bilo tudi predavanje o stano\*ski zavednosti kmeta. Predaval je neki gospod iz Ljubljane. Med drugim je povedal tudi tole: »Kmetski možje in fantje, sicer se mi zelo mudi na vlak, toda nekaj pa vam moram povedati. Pred vsem drugim je potrebno I da ste zvesti in neomahljivi katoličani in neustrašni razširjevalci katoliškega tiska. Morda pride kmaJu čas. ko bo treba doprinesti žrtve /a našo katotiiko stvar. Zato vas prosim, da vsak sam pri sebi obljubi, da je pripravljen tudi dati življenje za te pre vzvišene ideale. Pa še nekaj je, kar ni nič manj važno, da ste tudi za\-edni Slovenci. Kajti slovenstvo je ogroženo. To vi sami čutite. Po slovenskih šolah se danes poučuje neka Jugoslovanščina, ki ni ne slovenščina, ne hrvaščina, ne srbščina Po uradih se nam po tiskovinah vsitjuje pisava, katero mi odklanjamo. Mi zahtevamo čisto slovenščino brez tuje navlake. Zato vas pozivam, kmetski možje in fantje, da napravite konec takemu početju in povzdignete svoj glas, da si priborimo in očuvamo svoi slovenski jezik, ki ga nam hočejo iztrgati!« Po teh besedah je predavatetf hitro odšel« — Menimo, da bi MI tu vsak komentar odveč! Sorzna pore i!a. Carin, 36. Mir—Ja^ B< t tO Paufe 20.3975, London MM N. ork 438*0, Bruselj 79.90. Mfean rdam 240, Berlm 176.13, Dvbblj 7BL2f> i». Praga 5fev~*3 Naše delavstvo in kultura Slovenski •oeijalnl kulturi pofvelen delavski prosvetni . _I^abijant, JB. febeuarj*. Snočnjl Vza*> jeoanostK Jn >^arje« je bil posvečen slovenski socialni liriki. Moramo ga prišteti med prireditve, ki zaahatijo priznanje ▼ kulturni kroniki, in sicer po značaju, pa toxii po pravi umetnostni vrednosti. Do-sflej szno bdli vajeni na delavskih večerih efačlrnega — navadno preobširnega— in no preveo amotre&o sestavljenega programa, brez enotnosti in sloga. Skušali so pač nuditi delavstvu, ki nima prilike zahajati na kulturne prireditve, čim več. Snodnja prireditev pa pomeni korak naprej tudi v pogledu kvalitete in enotnosti Dvorana je bila mnogo pretesna za etevOno množico, kar je pac v čast obiako va3cean delavskih večerov, saj je bila na programu predvsem socialna lirika In mar »kdo bi morda pričakoval, da delavstvo nima smisla za kakršnokoli liriko. Poeebno pozornost je zbudil tudi odJo BBaSj iz štiridejanske Seliskarjeve drame »Zlata riba«. Igralci so nastopili pogumno tn igrali ao doživljeno, kar je pač tudi uspeh režiserja B. Lebana. O drami ni mogoče izreci sodbe dokler je ne vidimo v celoti na odru. Vsekakor pa kaže, da bi ee Seližkar lahko uveljavil tudi v drami, kakor se je v pesmi in romanu. O odnosu delavstva do kulture je predaval književnik Vinko KoSak. Predavanje je bilo dobro po obliki ln tudi vsebini, vendar je pa najbrž bilo za delavstvo preveč zgoščeno in preveč poglobljeno, da bi mu poslušalci lahko s pridom sledili. Predavatelj je najprej odgovoril na vprašanje kaj je kultura, potem pa je neposredno prešel na vprašanje, kaj kultura lahko nudi delavstvu in kaj je njen pravi namen, Predavatelj razlikuje tvarno kut-trrro od duhovne, naglasa pa, da je duhovna kultura zelo odvisna od čtniteljev , tvarne kulture. V kratkem orisu zgodo- J visokega razvoja kulture je prikazal, daje duhovna kultura v prejšnjih dobah bila privilegij višjih družbenih plasti, da pa postajajo kulturne dobrine zlasti dandanes čedalje bolj last ljudstva ter da je čedalje več kulturnih delavcev, svetovnih pisateljev, ki se zavedajo svoje kulturne dottnoeti ter pravega poslanstva IcuHure. Predavatelj je dokazoval, da bi kulture ne bilo brez dela, zato pa marajo biti kulturne dobrine tudi dostopne ljudstvu, L#e-toSnje proslave stoletnice Puškinove smrti dokazujejo, da delavstvo tudi sna ceniti pravilno kulturne dobrine in da zida na kulturnih dobrinah prejšnjih dob svojo, ljudsko kulturo. Predavatelj je prišel do sklepa, da mora biti nosilec kulture ljudstvo in ne le posameznik. Recitacijski del večera ni bil navaden, kakršnih smo vajeni. To so bile dramatizirane, ponazorjene recitacije v scenskem, odrskem okviru. In prav okvir recitacij je dal notranji vsebini še tem večji poudarek in prepričevalnost. Seliskarjeva Pisma iz ječe je recitiral — ali. recimo s igral« .— Isop. Zelo učinkovit je bil zlasti Seli-skarjev Zagovor, pesem o služkinji, ki se zagovarja pred sodniki, zakaj je umorila evo je dete. Igrala ter recitirala je res doživljeno Magda Podbcvšfkova Dober deki amator je Iv. Skuk. ki je recitiral Obup (Seliškar) in Rudnik Istega pesnika. Posebno velik uspeh je dosegel s to pesmijo. Pri Klopčičevi pesmi Drejčnik Andrej govori je nastopil Polde Demšar, ki je znan z delavskega, odra, ker je z uspehom igral hlapca Jerneja, škoda le, da nistmo slišali cele pesmi. Pri Poslednjem pismu (Seliškar) sta nastopila Skuk in Skupova ter dosegla močan dramatičen učinek. Program je bil prikrajšan za Klopčičevo Noč. Nastopil bi govorilni zbor. ki ga že dolgo nismo slišali na delavskih prosvetnih večerih. ZLATO IZ Veliki pomorski film Daljnjega vzhoda CT..V1CK GABLE JE AN HABLO\V iP^ga — _ WAIXACE BEERV" Dialog v nemškem jeziku. Trije filmski zvezdniki v borbi: Eni za zlato, drugi pa za ljubezen! Premiera jutri v kinu Unionu Jtilka pa krade v nervozi Žrtve zavarovalnih prevar — Po politiki rada glava boli LJubljana, 25. ferbuarja. Včeraj smo poročali o možakarju, ki sc je zagovarjal, da je vlomil v blagajno v duševni zmedenosti. Takoj za tem je pa imeJ senat opravka z Julko ArMčevo iz Trbovelj, ka sc je zagovarjala, da je vlomila m kradla — v nervozi. Kadar me prime nervoza, je rekla, moram izvršiti, kar mi pade v glavo. Čudno je seve to, da ji v nervoznih razpoloženjih pridejo na misel ravno vlomi ki tatvine. Julka j« še mlada. Služila je pri raznih uglednih rodbinah v Ljubljani, toda dolgo nj nikjer obstala. Lani poleti jc obiskala neko svojo prijateljico, ki je bila z gospodarjem na letovišču v vili blizu Tacna. Ob tej priliki si je ogledala prostore, pred odhodom je pa postala »nervozna« m jc ponoči vlomila v sobe ter odnesla toliko raznih predmetov, da je policija sklepala, da je imela pomagača, S plenom se je odpeljala domov proti Trbovljam, nakar ji je bilo takoj fal, da je kradla* vendar ne v taki meri, da bi skesano svoje dejanje prišla iavrt orožnikom. Kmalu so jo izsledili in n odvzeli plen, tako da lastnik nima skoraj nobene škode. Nekoč je pa okradla svojo prijateljico, ki ji je zaupala torbico, v kateri je bila tudi denarnica Julka je izmaknila iz torbice denarnico* v kateri je bilo okrog 100 Din. Glede te tavine ee je zagovarjala s stisko. Iz raznih aktov je bflo razvidno, da Julka menda res ni čisto pri pravi pameti. V preiskovalnem zaporu so hneJi z njo težave. Ponoči je kričala m hotela pobegniti v sanjah. Sodniku poedrncu g. Lederhasu je brž pojasnila, da je tudi mesečna, ker se je rodila v tren uricu, ko je abruhnfl pri sosedih velik ogenj. Ko je bila pestunja pri nek* družini v Ljubljani jc nekoč kratko-malo pustila otroke na cesti in je izginila. V preiskovalnem zaporu je ar~*ala pismo, na mater, v katerem se je zelo jezila ne državnega pravdnika, žeS sodniki so dobri ljudje, ampak državni pravdnik jth komandira. Mater je prosila za večjo vsoto denarja, češ da ga potrebuje za podkupovanje sodnikov. Sodnik jo je prisodil 2 meseca m 2 dni zapora s pripombo, da je to pot kazen majhna, ker ni bila Se kaznovana, ko bo pa zopet zaradi tatvin in vlomov prišla na zatožno klopo, bo Slo pa na leta. Julka si je obrisala solze in je kazen sprejel«. LOVIL JIH JE Z NIZKO PREMIJO Po sleparjih s cenenim kokainom m ugodno prodanimi hranilnimi knjižicami je prišel na vrsto slepar z nizkimi zavarovalnimi premijami Lupane Karel je namreč lovu žrtve kot zavarovalni agent na ta na-č», da je zaračunal zavarovalne premije zelo nizko in je tako marsikoga premamil, da se je zavaroval. Včeraj se je moral zagovarjati samo zaradi enega primera na ta način izvršene sleparije, katero je pa storil kmalu nato. ko je bil izpuščen iz zapora, kjer je odsedel večmesečno kazen zaradi obrtoma Izvršenih za varovalom prevar. Razen tega mu je obtožnica očitala, da je neki natakarici izvabil z obljubo, da je samec ki da jo bo vzel za ženo, 300 Din v gotovini in hranilno knjižico z vlogo 9000 Dm. Ko se je roodfl v Zagrebu, je ostal tu- di nekemu šoferju avtotaksija okrog 400 Din dolžan. Oškodovana natakarica je kot priča povedala, kako mu jc vse verjela, dokler ni njena sestra izvedela, da je Karel ie poročen. Rudar Stih je izjavil, da se je udal obtoženčevi vsiljivosti in zgovornosti ter se je zavaroval ter plačal takoj nekaj stota-kov, ko je pa poslal zavarovalnici zdravniško spričevalo, je izvedel, da ga nihče ni prijavil. Karel se je zagovarjal, da ni imel prevarnega namena* kar mu pa sodnik ni mogel verjeti, ker se je s takim prevarami pečal že prej obrtoma. Obsodil ga je na 4 mesece strogega zapora. DVE TAJNI RAZPRAVI Delavec G. Štefan, doma iz okolice Kamnika, se jc moral zagovarjati zaradi prestop ka po zakonu o zaščiti države. V neki gostilni je politiziral v večji družbi. Neki tajnik JRZ ga je ovadil, češ da je ob tej priliki govoril proti vladi, Štefan je zanikal krivdo. Neka priča je izjavila, da po politiki rada glava boli tn se zaradi tega ni udeleževala mkriminarenega pogovora v gostilni Glavna priča pa ni prisia in ji je sodnik prisodil globo ter dal nalog orofniikom, naj jo na prihodnjo razpravo privedejo s silo. T~jna je bila tudi razprava proti nekemu trgovcu iz Ljubljane, ki jc bil obtožen, da j« posilil v trgovini svojo vajenko, o čemer smo že r>oročali. SodiSče se je prepričalo, da je obtoženec kriv poskusa posilstva in ga je obsodilo na 3 mesece strogega zapora. Kazen jc bila nizka, kajti za take delikte je zagrožena robija do 10 let, obsojenec pa še ni bil kaznovan in je eodW6e upoštevalo tudi razne olajševalne okolnosti. Zborovanje planincev na Sv. gori L/ftJja. 84. fenruarja Pred 30 Leto so vneta zasavski planinci ustanovili i Htijeko podružnico SPD. Pred 10 leti so na pomladmi društvo s pansionom Zagorjanov \v od takrat se Omeouje naša podiTuinioa SPD: Ufttfa-Zafinrje. V nedeljo 7. marca bomo proslaviti vstop v 31. poslovno loto z občnim zborom, ki bo v kodi na Sv. gori. To planinsko postojanko smo postavili leta 1931. Tura na Sv. poro ima to prednost, da si lahko izbira« vedno nova nota. Najbližja not ie s postaje Sava pri Litčji skozi vas Tirna in močno Rovi«. Pot ie dotaa trfok dva osi. Razmeroma daljšo poti so z letijo preko Mačkov-ne in mamo Crrfout. Se daljša, zato Da tem boij raagdedna ie not ^s. Kresnic mimo Jesenja na Vače od tam pa mfrno keltskih srrob^SČ k stari svetocorski cerkvi obdani Se danes z TJfdovrjem. ki je v fcnreMp časih igralo važno obrambno vlogo. Ta povratak imamo več potov mimo vasi Zabave v Medijsko dorino. kjer so znane tooijoe. Lehfco pa gremo tudi Čez Sme pianteve °* &>t~ niše in na postajo Zagorje, Vnet izletnik pa bo nafte! med fsml not* s* oMo drneiĐ. Posebno privlačna not je s Save na Sv. poro. Opozarjamo izletnike na Sv. goro. ki ima dobro in ceneno postrežbo. Za ljn-narave je zlasti zdaj spomladi naj-boJi hvaležne teta. Občni zbor na prvo nedeljo v mara se bo vtvTI ob vsakem vremenu. Pne'ne se ob 13. Naši marljiv*? ponVnftnta SPD žefceao ob vstopu v četrto desetletje mnogo novih uspehov. Kranj in nove državne ceste Kranj, 24. februarja Medtem ko je trasa modernizirane državne ceste lz Ljubljane na Gorenjsko že večji del določena, ostaja Se vedno odprto vpraSanje, kako bo cesta tekla skozi Kranj. Tudi dohod v mesto, to je do savskega mostu je že difinitivna. saj se na GaSteju že gradi preložena cesta z vtja-duktom nad železniško progo. Gre tedaj le za vpraJanje, kako bo ta modernizirana cesta tekla skozi mesto samo. En načrt, ki bo kmalu star že dve leti, je predvideval novo traso po Stari cesti, mimo Suna-dolnika, pod Jeg-licem in Tidrom s vstopom na sedanjo cesto pri Perivneku. Jeseni je bila izvršena druga trasa, da ne bi cesta tekla preveč daleč od centra mesta, po kateri bi se v principu popravil stari Jelenov klnnee, le da bi bil ovinek nekoliko manj oster, ker bi cesta tekla čez zemljišče sedanje Roossove hise in bi pred Gorjancem prišla na obstoječo. V torek popoldne se je v Kranju mudila posebna komisija strokovnjakov terenske sekcije v Ljubljani in zastopnikov ministrstva. Komisija je obhodila vso traso od Novega mesta do meje. Traso po Stari cesti je zavrgia. ker bi bila najdražja, pravtako je odločno zavrnila traso čez Rossovo zemljišče in hišo kot absolutno nemogočo, pač pa je v principu sprejeln novo traso, ki bi z Jelenovega klanca na ovinku zavila naravnost proti Lenardičevi hiši, potem bi odrezala nekaj vrta gg, Maj-diča Antona in Joža ter g. Robrmana, kot glavna žrtev bi pa padla gimnazija, od katere bi nova proga odsekala velik kos ogla nasproti tiskarne sSave«, kjer bi končno prišla na stero cesto. Naprej bi bile pa storjene le manjše korekture. To najnovejšo traso je odobrila tudi občinska uprava. Popolnoma dokončna pa tudi ta rešitev še ni. — Zadeva se bo nadalje proučevala v gTadbenem. ministrstvu. Ker je pa po tem zadnjem načrtu, po katerem bi bil Jelenov klanec sicer ne dosti zloznejSi kot sedaj, pač pa brez ovinka, naidelikatnejša točka vprašanje gimnazije, za katero bi bilo treba prej zgraditi novo stavbo, se ne more danes reči, kdaj bo ta odsek ceste zgrajen. Zato se bo začasno Jelenov klanec na vrhu poglobil za 1 m in tlakoval. Gimnazijo podirati se seveda ljudem zdi nezaslišan greh — v Ameriki v takih primerih ne pomlšljajo — treba pa je pomisliti, da jo gimnazija itak premajhna in je povečanje prostorov absolutno nujno, ne glede na to, da današnji prostor gimnazije ob tako prometni cesti radi motenja pouka itak ni prikladen. Gimnazija bo le pridobila, če bo zgrajena nova večja, modernejša in na drugem ugodnejšem prostoru. — Z vprašanjem ceste bo tako rešeno tudi vprašanje gimnazije. — K mestnemu proračunu a« dovoljujt'«ini> stanovnici Trdinove in so s^dne OaKtietove uMce pneiložiti šc prodno da bi se v tem proračunu le vnesla prepotjreiUnu pos'avka za ureditev teb dveh uAic. ako fte na vnejena. STOjiiiioDio v c^tru mest? .poK^ jusfLčne pit.ur-e hi pomjerao t^mni primerno visok* nat«ainine. Skrzj r»l>-- uVi gr*-1 živ;ihen av-tobiissni pnumet v smoi-; na Je£:;?f>, proti Kamniku, Vrnnpkem« im v Olje- Toda pešoi mor: oio gaziti vfsok snene Tigod-nosti me6tci«fina čcntj-a da ne bo LjuhV.^na le se vedivo snino ilo-Ign vas. Prizadeti oN'-ani Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Četrtek 25. februarja: Korajža velja! Red Četrtek. Petek 26. februarja: zaprto. Sobota 27. februarja: Dr. Premierski abonma. Nedelja 28. februarja: Ob 15. uri: Dež in vihar. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Simfonija 1937. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol, e Premiera Nustosve komedije »Dr« bo v soboto za premierski abonma. Pisatelj je orisal v njej parvenijski svet in njegove napake, ter podal na podlagi zgodbe o krivično pridobljenem doktorskem naslovu sliko najrazličnejših tipov. Delo je zrežiral Bratko Kreft. Fraserjev xZadnji signal-> je igra, ki prikazuje angleško burski konflikt v Tran-svvmalu. Kot predstavnika obeh narodov in aastopnika njihovih mišljenj in stojita nasproti stari Roos (Levar) in Captain Gor-don WUson (Debevec) kot posrednik med obema ekstremnima svetovnima nazoroma pa stoji mladi Johannes Roos (Jan). Glavno žensko vlogo Viktorijo, bo igrala ga Vida Juvanova, v važnih vlogah so zaposleni gg. Cesar, Skrbinšek. Sancin, farmarje igrajo* gg. Plut, Potokar, Bratina. ordonanca pa g. Pianeckv. Peto je zrežiral Ciril Debevec. OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek 25. februarja: Baletni večer. Red A. Petek 26. februarja: zaprto. Sobota 27. februarja: Pikova dama. Red B. Nedelja 28. februarja: Ob 15. uri: Pri treh mladenkah. laven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Lucia di Lam-mermoor. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven. Pri svojem dragem in zaenkrat poslednjem nastopu bo Jo«. Rijavec. ki ga je občinstvo ob njegovem prvem nastopu v a burnimi to ' o vari jami, pel eno svojih najboljem par-j ti j: Edgarda v Donizettijevi >LucU di Ummermoor«. To partijo poje Rijavec al* cer hrvatsko, nemško ln Italijansko Kljub temu pa jo je za Ljubljano nastucnrai v slovenščini, da tudi na ta način ****Hr*Vt kako mu je domača opera pri srcu. Glavne partije v novi operi »Ero b enega svetne, katere premiera bo 4. marca, pojejo ga Kogojeva (Doma) bi zupevoeva iGiula) ter gg. Betetto (Marko), Franci (Mića-Ero) m Janko (mlinar S ima). Študirata jo ravnatelj Polič ln režiser ing. F. Gol o vin. Inscenacija po načrtih arh, ing. B. Pranaa. Originalne kostime je posodilo Narodno gledališče v Zagrebu. Adamičev koncert v Celju Cea je, 28. februarja-Tudi CeLJe ni moglo drugače, kot da ee je epomniio pokojnega skladatelja Emila Adamiča, in sicer s koncertom pevskega dru ^tva i01>ka< ki vztrajno goji pesani v moškem zboru. Celjsko pevsko društvo a starejšo tradicijo pa paije v uie&aaem *boru s koncerti a capedla skladb, pa tudi dela večjega obsega z instrumentalno spremljavo. Koncert Oljke v veliki dvorani Narodnega doma bi bU zaslužil po svojem namenu lepr fej obisk celjskega občinstva, kot ga bil deležen. Menda jo res tudi v Celju* kot v Ljubljani pudt pustil popuslnega mačka in povzročil de*in*teresiranošt publike ta kulturne prireditve. Zbor Oljke jc na dekoriranom odru. (v ozadju velika sl-ka danea vsepovsod uvaievanega mojstra) zopet pod vodstvom svoega pevmodje g. M. Videeni ka zapel Anton Foersterjevo, prav za U> priliko primerno kantalo »Umrl jc mož<-Rcdaadnfli lpavčeve župo Južnosloveneke-ga pevačkega fiaveza g. prof- in skladatelj Vasrlij Mirk je v obš.rnem govoru orisal življenje in bogato glasbeno delo pokoinega skladatelja, motrivti ga H rarnin strani in vjd-kov. Temeljito enitisljuj govor bi bilo treba ponatisni^ v znanje in vednost vsem poznavalcem in nepoznanicom Adamičeve izredne tvorne sile- —- Spored koncerta je pr»nesel 10 izključno Adamičevih ekladb, vzetih vočinoma iz založbe pevskega druSlva >LJubljanaka Zvon« ter glasbenih prilog lista »Zbonc Učinkovita »&bnvieac, popuc-arni >Oženil se bom< »Lucipeler bani, >Za njega vse pre4rpi< in podobne priljubljene pesmi je zbor >Oijke< odipe4 v razmeroma kratkem čaeu m le z enim odmorom. Zbor »Oljke« je v vaeb 4 glasovih dobro zaseden, v intonačnem ozi-ru se mu trenotno za-takne, poje pa vneio, TKiv.iušcno in sveže, pazi tudi na dinamiko, ie tenoristom bo treba kultiviranja glasov, da ne bodo rezali in ne stopali s preveliko moč jo iz okvira sozvočja. Pevovodja ima zbor dobro v oblasti in ga vodi umerjeno, tako da so skladbe naiega največjega mojetna vokalnega etavka, neizčrpne invencije ostavile v srcih poslušalcev globok dojem. Zbor in njegov dirigent eta prejela po vsaki odpet; točki z dolgotrajnim ploskanjem pohvalo za svoj trud- — Frijertno prireditev, ki je delala Oljki čast so posetili poleg g- govornika prof. Mirka iz Marioora. se v za stopstvu Hubadove inpe J« P- S- skladsjtelj g. Zorko Prelovee iz LJubljane, aa W gg-pred^dnik prof. Fink in pevovodja Pec Segula, g. skladatelj Ciritl Pregelj, le nestor naših skladateljev g. dr- Amton Schwab je zaradi bolezni opravičil svojo odsotnost. Po koncertu se je vrždl v restavraoijakih prostorih Narodnega doma prisrčen dcu-atveni večer na čast g. prof- V. Mirku. Izgovorjena je bila niareikatera pametna m tudi Šaljiva beseda, ki je osvetlila pokojne ga frkiadatelja Adamiča v živi luči. pev&ki zbor :Oljke< pa je izpolnil veoer s petjem ubranih umetnih Jo narodnih pesmi. Želim, da slede lepemu vzgledu tuds drugi zbori ^irom Slovenije, saj kak ni nobenega f|pofe da, na katerem ne bi bilo Adamičevih skladb. 7*- P- Iz Celja Celjski mestni svet bo imel v pete* 26. t. m. ob lb. redno sejo. Na dujevnem re-lu je razprava iu skiepaoie o občdne«t.tan proračunu za leto 1937-88. —c Prekinjev dobave toka. Zaradr, nujnega popravila ne omrežju bodo Kranjske dežeiue elektrajne v nedeJjo 28. t- m. od S. do 14.30 prekinilo dobavo toka v Ce.ju in okoiioi, —c Obrtna trgovinska in industrijska razstava v Celju. Pri tngo\skem sodeou v Ceijn je bra pred kratkim registrirana za-drutfa >Gt!js.K:i obrtna razstava r- z. z o. z.«, ki bo prjr^dila letos oi 1. do 15. avgusta v nmtoi narodni soli v Celju ra/etavo obrti, trgovine fn industrije pol imenom Celjska nastavate —c Regulacija SavinJo v drucri eta,p bo končana do konca naaja Proračun za regulacijo Savn je v tretji etapi znada 2 molijo na 480.000 dinarje^, proračun za celo-kiipno recru-laoi.io Savinje od tretje etape do vštete sedme etape, t. j. od Košnioe mimo Starosna gra>du do proenenadne brvi pr; mce^nem parku pa 10.043.000 Drin. Da se re^rulacčje Savinje v vsem obaefiru 6jm boiij posperti. bo banska uTprava najela posojilo v znesku 16 miiijjnov dmari«,v. To posojilo bi oi plačeval i država, banska ufpra-va, celjska mestna občina in celjski areekJ cestni odbor. Ker ho treba ne ovinku pod StadEm gradorn preloS-ti železn>j3ko pnocro in namestu eedanih dveh žoleznrekih mostov zgraditi nov most pr; bodočem po-iTllTBlijjJII rilivu Voirlajne v Savinjo, bo že-lezniiSka uprava prispevala za ta de^.ki niso upoštevana v promčunu za regulacijo Savfnje same 11.50O.ri0O I>ln. Predvidena je tu na izredno bogato semensko leto 1<>SS.. poaeb-no itrličas'effa drevia se poz vajo vs: gozdni nosest.rr'kt ki nnak> v svoiiti gozdovih sanane nenosrozdena ali ne dovoljno 00-iro/dena mesta ks se mora 10 brez izjeme v srrvls1!! do*očll zakona o rozdiJi nocoadita. da povrS:n>©. k* so moeno airsAčene z eonđ-Tu'm plevp^on) - ostrogo, mrhovino borovnic evjem ves jem praprotjo In p°b-nim — prekopi je jo taJco. da se ccooeroča aa en bodo tonti sjoaaandnneaj vetrovi dalee naokrog, na SOnavPO sa korlvtuo z^taljo- k>©r mwi se-av ven potrebne pogoje ta dobno kalitev b met Ker ee pojavljajo tovk vetrovi konec tetaruar)s) hi ▼ prvi po i o v jca n>-iroa se o pO—tj" Oa pmvofasno kcvv^it^v pryredibe tai. Oozdn< noseetnlki ai na ta nečin ori uranajo mnoco stroškov ufmetjisgH pocro? dovngja, kar Se Jan gol jave m pie^e v gozdih s naravno z^««r*erMtvi>o iKv-uspe^n^i^e pofpoadtjo s e»tm, Bdrsvrim Wi tanin-nn ter fclTmartčnšm priJSkaro odkc kloti (kava rna Limona _ restavracija) Razstava slik Slavka Tomerlina v Jakom cevem paviljonu Pelo večer SPD: predavani« prof. .kutka Ravnika o loto povečavah ob 20. v društveni temnici na Aleksandrovi ceKti 4. Spi o* no seosko društvo? Predavanje prof. dr. Gogala »Nove melode vz4ioie< 06 20 v meačanski Soli pri Sv. Jakobu. Društvo brezposelnih profesorskih kandi datov občni zbor ob 15. na III drž, realni gimnaziju DEŽURNE LEKARNE Danes; Ur. Bakarčč, Sv Jakobe rrw 0. Kamor. Miklošičeva re«»U 20, Gantu«, Moste — Zaloška cesta Vse je rdaj narobe, ve* s\*et jc iH>sta\'ljen na glavo. V ttarih časih to se ljudje batt zaporov in kaznilnic kakor vrag križa, zdaj sa pa celo navdušujejo za čast kaznene*. Oni dan je amnestija odprla mnogim ksz-nencem zapore ljubljanskega sodišča, tod o kmalu so se jeli vračati Ne mine skoraj dan, da bi ne zaprli tega ali onega pijmito-ščenega znanca ljubljanskih zaporov. Nekaterim se je življenje v zaporih tako pri ljubilo, da vsako zimo kar sjmi silijo za zaklenjena \Tata in zamrežena okna. Eni nimajo kje prezimiti, drugim se pa noče delati in skrbeti za to, kam bodo položili čez zimo glavo. Tako imajo zapori vedno dovolj gostov in vse kaže, da jih bodo imeli se več. V našem splošnem napredku bo treba misliti tudi na to, kako bomo razširili zapore in dobili po možnosti še nove. Će ie nimamo prisilnih delavnic, kamor bi spr^\f-l j ali lenuhe in postopače na prisilno d (mamo pa zapore, kamor hodijo ljudje kar prostovoljno na prisilno tenuharenje. Iz Maribora — V soboto bo premiera Ortnerjeve uem kovfte t>u«!ake iirr« »Čevlja* Anuw Hit. ki se je motrila cara-U boLe^ru v ana»«niblu prsjiotiM I>ek) rs?« v desetih pre/pro^te1) atiikab dramo čevVarja Hjta in nj<;_ro,., lijubezen do fotografove Ane, Vmes ie mn" gio pnst-no vašega življenja z v*emi\ 1» «• govimi resnimi on tu«i smean.iirjL strs Rezfceir je Peter Male«* Većje u.oc* irr.i>> P. Kovic, K.raijeva Gk)qrmAkova. GorniSek in Ko-Sdč. — Akcija za me*i»ki most. Vicasanje zgradit ve prepotrcbneira enasta preko Dri-ve v Meiju je bilo že mno^nokrat prod raznih razprav, vendar \m ZaJib>g vselej bre/, uepefcJo. Te dni jf pobrinaki oi« n v svet, ki je na stvari n^'-it^ ; z.» zaded akcijo, ki bo morda u-gpe^nej&a. NT;i aeji je bil »prejet »klen no ka-rerem k ob-činski svert na Pobrežju odputilai na mau\ bomstko mestno ot>6i«w> ree'iuiciio ▼ kateri zajeva jo skupno akcijo aa z^gradVtev akcijskega mostu. — Drevi zopet gostuje Udovjčeva v one reti »Sverta Anton, vseh zaijubi-jendli patron«. Predetava je za red A. — Učna doba krojače v podaljšana. Na zadnjem obenem zboru Združenja krojačev 51 sorodoth obrti v Mariboru ao med dm gim razpravljali o nčm dobi. Soglasno je bil spr«iet sklep da se v Mariboru polalj-aa uona doba krojačev od 3 na 4 Lcta-Sfclep so PToliozil: nadrejenim oblar ean. — Zanjrajva okn-žnica. Na drž-avruh in »rvmoi 11 »ravnic tzradjjli je te dni krožiia za n*m".va okrožnica, ki op-^zaria tjftluv.bence, da bo bre^nocojno odpnAčen vsak. pri katerem bi nafti kake mo**opo*ke predmete, tobak, oigarete. vtig-alnftke aii kren ine kamenčke. — Vlom. Preteklo noč so neznan^ stor*!-el vdrli v stavbeno barako pr- novi stavbi »Ljui«lci fi«ffnopr]ffno^> na Aleksandrov, cesti m r>obraJi vse orodje v vre n« tem. d.\ jim uprava nudi akromen honorar alti vsaj pi^jmerno stanovanje in hrano. Iz Ptuja — Občni 1 bor sreskega odbora RK v Ptuju, je b*»! 21. t m. v deski osnovni soli pod predsedstvom g. dr- .Vlatiie Mrgolela, ki je v svojem deljSem poročilu omen>al delovanje odbora. Odbor ie lani po*laJ 14 siromalniri in bolehnih orrok v počitniško kolonijo pri Sv. Martinu na Pohorju- Odbor je priredil tudi bolniški tečaj, katerega j« obiskovalo 28 udeležencev. Odbor je naklonil 300 Din podinore meščanski Šoli in 300 Dn reševalnemu oddelku eastlske Čete. Prj volitvah ie bil izvoiien stari odbor s predsednikom dr Mrgole^om. — cigani na doln. Poročali smo pre*: kratkim, da so neznani vlomilci obir-kali hišo posestnika Antona Setrula v Pacjnjah, kjer so odnesi raznega blaea v vrednosti nad 8-000 Din. Ker se Je v okolici Paeinj pot kala družba ciganov ie sum padel na nje in so iih orožniki aretirali. Cigani ima o pa na vest* Se več dnuzih vlomov. — Tatvina kolssa. Te dni se je mudj v Ptuju po a-ravkih poso*rnik Anton Rosen-feAd ir Pobreija Zavil te tudi v neko go stilno ter ta Čas prislonil kolo k ridu pred SLOVENSKl NAROD«, četrtek, 28. februarje 199T. Stran 3 B C 8 H O s o v j e r» h i V E L B F I L M Matineja Z. K. D. wmm^tmmmmmm PASTIR KOSTJA DUHOVITA PARODIJA DANAŠNJEGA MODERNEGA ČASA ! MELODIJE, KI JIH POZNA VES SVET J NOVA KOPIJA! Danes ob 14.15 v Elitnem kinu Matici Dopolnilni program Matinejske cene Din 3.50 in 5.50 DN£VN£ VESTI — Posojila Državne hi po tekam e banke slovenskim mestom. Državna hipotekama. i«a*ika. je odobrila v zo-dnjih mesecih Ljubljani 30.000.000, Mariboru pa 18 m*lijonov Dio Posojila za sanavijo Mestnih hranlntc. Včerat ie pa upravni odbor tWtan ne hipo-rekame banke na 6voi sej: odobril Celju dolgoročno nosojito fl.0OO.000 Djn. ki naj 6© tudi v celoti porobi 7A. sanacijo Mestne hiantoioe. — Otvoritev podmorskega kabla med Jugoslavijo in Francijo Včeraj popoldne je odpotoval poštni inandster dr. KaJudjeržič v Igak>, kjor bo v nedeljo svečano otvorena kar^osrnureka postaja, ki veže nošo dr-iavo preko Tunisa s Francjo. _ Harrv Piel pride v Dalmac:io. Znud nen-Ški Rimski icralec Ham- Piel, ki je bil lan- v S-piitu fcn Dubrovniku, kie>r je pos1:©! zunanje pf.izore za svoj film >00 minut odo začeli zopet od začetka, ne jrlede na pogajanja, ki eo se za-čr> a lami decembra. Pričakujejo, da bodo pograjanja trajala približno mesec dni, ako nojde vse po sreči, sicer se pa lahko še zavlečejo. — Jutri se tudi začno pogajanja i colektivno jvotfoibo za pleskarje in eo. bosHkarja, k; so organizirani v Zvezi lesnih delavcev- pojzajatnja bojo zvečer v Delavski zbornici m bodo najbrž v neka i dneh kon- Sanj Okrevališče eJlkveniske jugosl. - češkoslovaške |lga, Kakor češkoslovaško-ju-g Slov. lige, tako se tudi jugosl.-češkoslovaške lige udej.stvujejo od leta do leta bolj pri konkretnem delu za bratsko so. e slovanskih držav. Naša javnost je dovolj poučena o uspehih tega dela, zlasti o velikem delu Čehov v prid našim dijakom. Krona tega dela je Aleksandrov kolegij v Pragi, ki so zanj Čehi žrtvovali ti mJijcnov KC. Pa bi se mi vsaj nekoliko t-riiolžili čehoslovaTicm. je v erikveniški jUgoaL-čsl. ligi vziiiknila zamisel, da sezida obmorsko okrevališče, ki bi naj slu-žilo predvsem češkoslovaškim delavcem na polju dela za bratsko vzajemnost, in sicer onim, ki si drugače ne morejo privoščiti bivanja ob morju. Del tega okrevališča bi bii tudi namenjen češkoslovaškim akademikom. V okrevališču bo 13 sob skupaj s 30 posteljami in 4 skupne spalnice s 45 posteljnmi za dijake. Okrevališče se bo postopno širilo ter bo nudilo končno prostora 100 gostem, a še 150 postelj d-iakora. Da bo lepa zamisel čim prej uresničena, je odvisno predvsem od naše javnosti, ki bi naj akcijo za zidanje podprla gmotno in moralno. — Vsi likovni umetn ki odklOnHi sodelovanje na pariški rastavi. Za zagreb-Skhni in ljubijanskjni so tudi beograjski likovni umetniki odločno odklonili sodelovanje na pariški razstavi. V torek zvečer so -meli sejo, na kateri so se v celoti pridružili stališču zagrebških in ljubljanskih tovarišev. Odbor za organizacijo naše ude ležbe na pari&ci razstavi je bil ustanovljen brez znanja in proti volji oašib umetnikov tn ne nudi potrebne garancije za to, da bi se naša umetnost dostojno predstavila na važni mednarodni tekmi moralne in duhovne kulture. Zdaj bo menda vsem jasno, da je treba postaviti organizacijo naše udeležbe na pariški razstavi na drugačno podlago in poveriti jo možem, ki vžuvajo zaupanje v poštev prihajajočih umetnikov. — N°v grob. Na Vrhniki je umrla snoči daleč naokrog znana trgovka in posestni-ca ga. Ivanka Grampovčan. Njena trgovina je na najboljšem glasu. Blago gospo bodo težko po greš a L vsi. ki so jo poznali. Pogreb bo jutri ob 15 30 na vrhniško pokopališče. Bodi je lahka zemlja, žalujoč .m naše iskreno sožalje. — Vreme- Vremenska napoved pravi, da bo spremerjjivo vreme. Včeraj je deževalo v Beouradu in Skopi ju Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11 v Ljub jad, Beojrradu in Skoplju 8, v Mar boru 7. v Zagrebu 6. v Sarajevu 4. Dav; je kazal barometer v Ljubljan: 755- temperatura je znašala 0.4. — Zasledovani cicani. K trgovcu F ran ju Dodanskemu v Slavettču so prišli te dni tri cigapke, ki jim ie kmalu sledila tudi tolpa ciganov. Pričela se je *ivahua kupčija 6 konji in so cjfrani k' so jim vneto pomagale ciganko, slednjič ogoljufali trgovca za 5000 Dm, povrh pa izvabili od njega še za 1800 D:n ijvil. Cigan; so se potem odpeljali proti Gorenjski. Bili so Člani družino Ni'količev. ki se vobče pečajo g konjskimi kupčijama. — Ukradeno kolo. Izpred Peftniikovs gostilne na Stožicah ;e bilo te dn. ukradeno kolo znamke »Alldjcht«. last Ivana Jerpej-ca. Tat je odne-ljnl kolo prot; Tomaževemu, kjer je kolo razdrl ter odnesel le plašče in dinamo svetilko in sedlo dočim je dnure dele kolesa pustil: pozneje po jih naSti in vrnili lastniku. — Pekel v rodbini mesarskega pomočnika. Zagrebška policija je aretirala ženo mesarskega pomočnika Marijo Boltek, ki je hotela eno svojih hčerk živo sežgati, drugo pa zaklati s kuhinjskim nožem. Bol-tetova je na policiji pripovedovala, da je mož tako grdo ravnal z njo, da je končno obupala nad življenjem in hotela usmrtiti najprej svoji hčerki, potem pa še končati življenje sebi. To bi bila tudi storila, da ni priskočil v zadnjem hipu mož in ji preprečil grozne nakane. ■■■I I II Danes ob 20. uri dva velefilma PASTIR KOSTJA m H AR It Y PIEL v najnovejšem filmu: SVET JE MOJ Nevidni človek gre skozi mesto Cene Din 2.50, 4.50 in 6.50 g —- Samomor osmošolca. v Zcgrebu. Včeraj popoldne fle ja ustrelil v Zagrebu osmo šolec Gjorgje Hinič, sin orozmškega narednika. Ustrelil se je na cesti in bil je ta'ioj mrtev. Kaj ga je pognalo v smrt ne ve nihčo, niti njegov nesrečni oče. — Obesil se je pod oknom saaafcor.ja, kjer leži njegova žena. V Zagrebu se je obesil v torek ponoči trgovski pomočnik Ivan VVagner in sicer pod oknom Merkurje vega sanatorija, kjer leži njegova žena. Od žene je bil ločen, in najbrž tiči v tem vzrc& njegovega obupa. — Ropa.ski napad. Na pot med Travnikom in Usrro je bid v ioc^uk napaden strojevodja Štefan Betek. Nanadaic. so ga pretep i m vrgli na IvnSnoss. da bi ga ppvoanl v\ .k. Zahtevali so od nI etra dennr. ki ga pa ni imel. SluOajno ie pa pr;ee kiruilu po napadu pn iste poti Mato Lovr-;č ki -je Be-t©ka v zadnjem hjpu wB5L da tto n raaane-sari-1 vlak. Orožniki so iiapadalce aro:*-raji. — 8 setPro % nOžem _ . V vasi Bar&jia bunu Virovitice je eOletnl Andrija Stan-savljević v torek s sekiro m nožem razmesaril avojo snaho Je-eno. e katero se oče in sin nista razumela. Ran-paral ji je trebuh ta j" obdelal z nožem po vsem telesu. Najbrž mu je.poanagal tudi sin. Iz Llublfanc —lj M*4a zadušnica aa pokojnim tof. MIlanom ankljetom bo jutri ob 7. ijutraj v f ranč Lakanaki cerkvi. —lj Na Trtaaki cest*, ki je bila prejšnje čase cesarska, dočim je adaj beraaka .— »ker roma toliko beračev po nji — ee razstavljeni kupi rasnega cestnega ftmr diva. Največ je seveda blata, ki menda dandnes tudi spada med gradivo. Toda priznat je treba, da na cesti Čaka tudi precej zdrobljenega kamenja za posipanje. Tržaško cesto sicer pogoste posipa« vajo. toda blata je vendar vedno dovolj, pač zaradi živahnega prometa. Krpanje ne zaleže mnogo, kjer je pc^rebna nova suknja Na Tržaški cesti pa bi bil potreben tlak kakor na Tvrsevi in Dolenjski. To neprestano ugotavljamo in menda zaleže toliko, kakor če bi ceste v resnici tlakovali saj ostane vedno vse le pri besedah. —lj Bohoričev jutranja p*sem, ki jo je mojstersko opremil g. prof. Matija Tome. predstavlja svojevrstno delo, strogo m res no, pravo liso trdega časa v katerem je nastalo. »Minula je že strana nuč. iz teme je postala luč, veseli dan zdej gori gre, sonce svojo luč razprostre«. Iz pesmi diha hvaležnost preprostih ljudi, ki so se zbudili iz nočne negotovosti, iz ur, ko svet spi in hoii okrog hud č kakor lev, ki išče koga bi požrl Hvaležnost preveva duha in srce ljudi. Z zahvalo se obračajo k Bogu, da jih je to noč varoval in jim dal spet učaftati svetlega dneva, ženske, moški tn otroci vedo za to Gospodu hvalo. Na koncu se obrnejo nanj s prošnjo, naj varuje družino, očeta, mater, bratce in sestrice, »vso družbo«. _ll Puškinova proslava Buske Matice. Ruska Matica priredi v ponedeliek 1. marca ob 20. v dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ul. 27) akademijo v počastitev Tu škinoveca lubileja. Otvoritvenemu govoru predsednika R M. univ. Drol. dr- E. Spek-torskega in predavanju dr. N. Preobražen-skega bodo sledile rectacjie in muzika'ne točke, ki jih izvaiaio č.an:ee Narodnega gledališča ga. M. Nablooka cdČna O. O'jdeko-pova, član Narodnega gJedaVšča g- A. Ko-laciJo in g. prof. M- Linovšek. — V soboto, dne 27. februarja, ob 20. v dvorani bivšega hotela Tivol ja priredi ruska in slovenska mladina pod pokroviteljstvom Ruske Matice Pu^kimov večer. Na sporedu so recitacije Puškinovih pesmi, pevske točke in inscenacije- Na obe proslavi eo vab'ieni vsi prijatelji ru>ke književnosti. ' _lj Rdeči križ, podoibor za meeto LJubljano bo imei svoi letni občni zbor v petek 5. marca ob 18. uri v dvorani Okrožnega urada na Miki oš čevi cesti z obiiajiron dnevnim redom. V stolahl nesklaponosii se vrzi c-beni zbor pol ure kasneje- Članstvo vljudno vabi odbor. —lj Obupan siromak- Snoči so reševalci prepeljali v bolnico -S elnecra brezposelnega krojaškega pomočnika Jakoba Lovreca. Nesrečnež je bil le dolgo brez vsake pomoči in je taval okrog po deželi iščoč dela. Po povratku nazaj v mesto tudi ni mogel dobiti dea in je ostal celo brez stanovanja. To ga je tako potrlo, da ie sklenil končaii si življenje in ei je snoči nekje v mestu prereza! vraft. K fcreč" si obupanec ni ranil glavne ž:'e in bo orival prr Iviienju. —lj V!d važih oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiKu, Stari trg 9. Ljubljana- —lj Foto večer prireji Si D drevi ob 20. uri v društveni foto Jemnici na Aleksandrovi cesJ.i (vhod iz pasaže). Predaval bo g. iprof. Janko Ravnik o fotoTovečavah. Udeležba za Člane SPD brezplačna* Planinci fvVjo-amaterJi udeležite se zanimivega predavanja v čim večjem Število, _lj Koncert Ljubljanske Hharmonije, ki ga bo 3. marca d r:giual Rhenc-Eaton je po 6vojem števiilu \T. Po WsQVQcej diT^enia in sporeda bo tta koncert t-rez dvoma dokaz živ'jenjke sile te naše prerolrehne ustanove. —lj Občni zbor O'ashcne Slatice ljubljanske je v ponedeljek 15. marca ob 20. url v Hubadovi pevafei dvorani z naslednjem dnevnim redom: Otvoritev po predsedniku, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, poreč"lo računskih pregledovalcev, določitev vpisnine, ustanovn ne in članarine, slučajnosti. —lj Vicm] in tatvine. V t">rek je ne^do v'onii v prekajeva!m'i?o I. Fis*erja na Zaloški oesti ter odnesel nekaj mes,i. V.omi-lec je s ponarej^niim ključem odvti tudi ročno b ai.cra jro in P bral iz ni* vso goto-vno. v z-esku 140 Din. Istega dne je b.lo vlom je no v kuhinjo Ivona Lukaeerja v UraajmasJri ulic« 6 Tat je odoesel aro budilko in pa zavoj kave ust sladkorja. V veti je snel s koiesa din uno svet.'.iko, naicir je izginil v noč, V bufctu n;« T>t ev4 ceei k neznanec odnesel IvanuAu Aoertu m j-Ken rooni kovčeg v ka ere m * imel več obLeke v vredn- st 800 Din. Uraia 720 Din: denar je Jnela shranjen v omari. Ucotovla ic. da se je v njeni odsotnosti spiazU v stanovanja neki bre/ooee!ne* ki ji je denar ukradel. V ponedeljek ponoči so noznane? t'.loma odprli vrata eostlne v Fiorjanakl ulici 24 n okradU steklenico z 2 1 vina, —lj »Zakonci stavkajo« je naslov krneč, ke burlke, ki je dosegla pri dosedanjih predstavah popolen uspeh. Posetniki sploh niso prišli iz ameha. Sentjakobčani vibl-jo, da si ogledate te igro v soboto 27. ln v nedeljo 28. t. m ob 20.15 uri. Da ne bo navala pri večerni blagajni, proe mo občinstvo, da si preskrbi vstopnice pravočasno pri dnevni blagajni. —lj Narodna, galerija, v neleljo ob 11. dopoldne bo vodstvo v glavni dvorani Narodne galerije: Nas: baročni slikarji. Vodi dr. Marijan Marolt. Iz Ljutomera — Sok-| Mala NedeJa. Sokols.a 6eta pri Mali Nedelj: ie 14. t. m. pcnkaiZiUa da laiifko sokerstvo tudi na pode^elj-u vzdrži razne persekucije. Zeo so se zmotili tisti, ki so prtTokovail, in vidno želeli 6e*l s^o-mj^ij konec. Cwh smo s'išali toliko dela Je bilo meja. Sprejet: mč^rt Petrove petletke oU*etev lenega tclova^&oa in de-lr^vTf načrt za bodoče iefo i'\vo prioa. da je čet: in njeni urnravi res rlo de'a in vsestr?^«ke«ra razvi a. ^l>^r> sokolekl četi ob njenem petletnem jubileju čim več iwpert»^v. — Drevo b? s'ioral prrnSilo H^o. V Radgoni so grajsikem gri^u poT?r?,l: ptara dfbo!.i j?tfiein. Or:č na v'e: 5*1*^10 proto Muri. k.v-v \f» rnno^nsi^a res*a. Pr? rw>l;-ra^iii orjaških dreves so ime1; d. tfavoi vse PT^prav^ da bi dreve^n ne papo no-boeju navvadfll, kar p*x se je pri enem drevesu z?od:!o. k;iT so popok.?le vrvi in ve-rige da re đseve ne vć. da nikakor ni lepo, če tisti igralec, ki mu baš ni treba govoriti, stoji na odru vedno na leteti mestu popolnoma mirno. Njena mati (ga. Prestor) jc kar dur r. zaigrala, enako tudi ciganka (gdč. Roke Iko va) in gospod Možina. Le to bi se orne nil, naj drugič mladi ženi pobarvajo rdeče lica, ne pa senca in šarim ženam »naj nc namažejo enostavno črnih črt po licih. Sikarji le želimo, da bi nam društvo »Vodnik« še ve. krat vpri/orilo kakšno igro. Ali bo to storilo v bližnji bodočnosti Id morda že kaj študira, saj smo videli v nc deljo na odru le bolj nove igralec in morda drugi kaj drugega študirajo,, ne vemo, želeli pa bi zelo. Jinil SOKOL _ Bolgarski Junaki na »okoiskih smu*a~ ih tekmah • Planici. Zveza bo!^ar»kib ^.uinasUčnih društev >Junakc je prijavila za sokolske smučarske tekme v 1 waiuci naslednje tekniova>xc: Boris Jordanov, B. Ka ra»v.oo,cev, Dnu trije Rotrtev. Cieor^ij^ Znm buljev, Vasilije ruruaoii«v. lvau MOU tv, lvau Atanakov, lvau Ant£eakov in Angel Sarafov. Na tekmah v lianici bo izdelan ob eode.ovanju iilmskeRa odreka ceutrai* Preebiroja okrog 600 m dolg reprezeoiUtU-I ven zvočni liun, ki bo v ujeui pole^ Mfii n h lepot naših krajev pr:kazan tndj suatem • sokoukega dela v zimskem sportu ter naj-zaiačiijiejsj prizori s tekem za «*iovan*y»jO *o. koit>ko prvenstvo. — Tečaj za sokolske smučarske vodni ke. Od 2. od 12. uuuoa bo na 8ai pumim pod vo:stvom savezjiifc vodnjkov Ma>mkA in Merhaii a tečaj za smučarska venimke Saveza SK.J. V tečaj bo gocpod, to so vam mišice. S tefincue rokam 1 ustavili uidi bn-ovlak. — To je lai. — Zaikat lal ko sem pi strojevodja. OHLADITEV V B' ITSTV Podjc'on niož pride v hnffaji i>n zagleda lepo nr mlaji lir n Stopi k pj in pnav: ve* v otmju: — Oh kako lepo vreme je danes! — Da. — CKi^o\on prodajalka, Da-ness je lepo vreni<, men. je mu E.z t ni^ein f.';ua, tu sem zapo.-lciij leio dir. ;n s j plačo sem zai'ovo jna. rk^rin nciada. z j vami. bi pa sploh ne plesala. iTncan tndi trata ki je kuha/ m tehta 990 kg. Ou dan V pošteno oWu.ii:Ml z vi-iljivicm ki v ovojih vprav^njin r.- poznal meje O^spod /oU? — 0a«o minera Ine v\ i» 1 lodrn. ALI OGLAS! Beseda 50 para daveK Din S.— , oeaeda 1 Um davek 3 OlT preklici Za pismene odgovore glede mJih jgiasoi je treba priložitj znamko - Popustov za male oglase oe priznamo B**seda -V par. lavek 8 Din Najmanji xup*-ek 8 Dm OPREMLJENO SOBO v centru mesta po možnosti s pisalno mizo iščem s 15 mar-rem. Ponudbe na upravo Slov. zaroda pod >Večkra! odeoten<» 615 mm .'.'•tw-- ■ JU.OOGUAnKA SUPETHA NASIPA zno Rwdti V> par. davek 3 Din NaimanjSi znesek H f)tn 50 P\R EN TL AN JE 'ižuriranie. vezenje zave?, pen 'a mopoij-^mov. £jumbn:c- Veliš ka zaloga perja Po 6775 Din »Jujijanat Gosposvetska 12. GtASBA Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjfti znesek 6 Din PLOSOE in gramofoni: najceneje v največji izbiri kupite na razprodaji iz zaloge Rasberger. Dalmatinova 10 nasproti hotela Štrukelj. 600 Bepeda 50 P4ir. davpk 3 f)in Va manfši znesek 8 Din ~~ SIROJLPiiSNI POUK (po desetprstnem sistemu). Večerni tečai (1—S me**ec.) za za» četnike in izvechance. Posebni tečai za atareše dam<» in gospo* de Vpisovanje dnevno od 6 do pol 8. zvečer. Pričetek pouka 3. marra Najn ž|a ?oln na, učna ura eamo 2 Din. Chris!ofov učili zavod. Domobranska cestn 15. 534 Z nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete aoseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen, časopis pzide v vsako htio in govori dnevno dese t tisočem Mtateljev. Bedno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, Id prinese korist trgovcu In kupcu. MORSKE RIBE Danes in jutri velika izbira morskih rib, kakor tudi oblina zaloga morskih pajkov (grancevoli), Skampi, rltoto L L d — Za dobro razpoloženje Vam nudimo nas specijalni opolo In druga izbrana vina. Se priporoča GAJEV HRAM LJUBLJANSKI DVOR CEPIČ Makulatura! papii proda oprava »Slovenskega Naroda*4 s LJubljana, Knafljeva ulica Stev. 5 V globoki žalosti sporočamo, da je dne 24. februarja ob 8.45 zvečer, previđena s tolažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni preminula najina dobrotnica, gospa Šefinja Ivanka Grampovčan trgovka ln posestnlea Drago pokojnico položimo k večnemu počitku dne. 26. februarja ob 3.30 uri na vrhniško pokopališče. VRHNIKA, dne 25. JX 1937. Betfca — Boris. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 26. februarja 1*8T. Stev. 45 Socijalni problemi kolektivizma Predavanje vseučiliškega profesorja dr« Goaarja pod okriljem Ljudske univerze Ljubljana, 25. februarja V dvorani filharmonije je snoči predaval vseučiliški profesor za sociologijo dr. A. Gosar o socialnih problemih kolektivizma. Aktualno predavanje je privabilo mnogo poslušalcev, ki so hoteli zvedeti za preda-vateljevo mnenje o izhodu iz sedanjega gospodarskega in političnega reda v boljši družabni red, pa niso zdaj menda nič pametnejši. Predavatelj je že v začetku omenil, da se vse življenje že v našem kapitalističnem gospodarskem redu čedalje bolj kolektivizira- Za dokaz služi primer socialnega zavarovanja, ki zajema že velik del narodovih množic. Na Danskem je bilo 1. 1925 bolniško zavarovanih 42 odstotkov vsega prebivalstva, v Veliki Britaniji 39%, v Nemčiji 35%, pri nas v Sloveniji pa 15^ prebivalcev. Mednarodni urad dela v Ženevi je ugotovil, da je v 30 državah za primer bolezni zavarovanih 90 milijonov ljudi, starostno pa je zavarovanih 100 milijonov. Pri kolektivizaciji današnjega reda moramo upoštevati tehnične okolnosti kot je porast prometnih sredstev, osebni promet narašča in v Nemčiji je statistika železnice in poŠte pokazala, da se jc v 1. 1933. prevojilo za 2 milijardi oseb. Veliko vlogo pa imajo tudi ča-soped. moda, kino, radio, ki človeka in njegovo mišljenje uniformirajo. To so znaki kolektivizacije ali uniformiranja človeške družbe v kapitalističnem redu. V kolikor pa gre za moderno kolekti-vizaoijo socialnega življenja, pa. je nagla-Bil g. dr. Gosar. so nazori kolektivistov (ali komunistov> o novem gospodarskem redu po njegovem mnenju naivni. Kaj je kolektivizem ? Popolnega kolektivizma ni. ker odpravo sleherne svobod*1 in konzuma nihe** noče. Kapitalističen današnji red pa *loni mitsko imenitnih načelih kot so: svobofla(?) izbira dela. poklica in svobodno odrejanje konzutna. Nihče torej noče suženjstva in kasarne toho!). Tudi sc vsi ljudje ne morejo izenačili, (saj tega nihče ne zahteva, op. ured.), ker imamo sposobne in nesposobne, lenuhe in marljive. To pravi g. Gosar, da hoče doseči utopistšcen kolektivizem. Če >koliCka.jc globlje premislimo, pa vidimo, da je kolektivizem mogoč samo v gospodarsko in industrijsko nerazvitih pokrajinah. Pri nas pa lahko uživajo sadove lepo razvite velike industrije že sedaj. Izvesti bi bilo mogoče kolektivizem le tedaj, če bi država prevzela produkcijo v svoje roke za trg. To je res praktično mogoče, kar so tudi dokazali v Rusiji. Zanimivo pa je. kakšni problemi se po Gosar jevem mnenju pojavljajo v takem gospodarskem kolektivističnem redu. Gre za vprašanje vodstva in organizacije gospodarstva v rokah države, ki skuša za dovoljiti človeške potrebe. Prav tako mora rešiti delavsko vprašanje odse med delodajalcem in delojemalcem. Ljudem morajo pustiti svobodno izbiro blaga, ki ga postavi država na trg. Važnost ima tudi vpliv mode. Tudi v Rusiji so državna produkcija komcrcializdra kot je to urejeno v malih kapitalističnih podjetjih Leta 1931 je Stalin na zborovanju gospodarskih šefov zahteval od njih, da delajo bilanco o stroških in prejemkih in da blago in cene prilagode potrebam in kupni zmožnosti ljudi. Tudi v takem redu se morajo dela\'-c.i držati predpisov, njegova slabost pa je pomanjkanje zasebne iniciative. Zato da sedaj uvajajo tam mezdne sisteme kot so premijske mezde in stahanovstvo. Predavatelj pa s tem noče trditi, da je sedanji naš sistem dober, pa tudi noče podržavljenja produkcijskih sredstev. Kaj torej? Tudi v kolektivističnem redu obstoji delavsko vprašanje in mezdno službeno razmerje po poslovnem načelu. Uradna razvrstitev ruskih delavcev pozna 17 stopenj po kvalifikaciji. Ciste časovne mezde v Rusiji ni več, ampak prevladuje akord in premijska mezda, tako da delavec napne svoje sile do skrajnosti. Službeno razmerje jc urejeno na podlagi službenih koleU-ti\nih vsakoletnih pogodb. Delavci so res imeli dolgo vpliv na vodstvo podjetja, v dobi petletk pa je prevladalo načelo »ja-dinonaealje«. da vodi podjetje samo eden. Jasno je. da pride tu včasih do sporov kakor pride do sporov med služkinjo in gospodinjo. * Problem je tudi. koliki del sredstev potreb se sme potrošiti in uporabiti za investicijo gospodaxstva. Pri tem je vse odvisno od uvidevnosti vodilnih organov. Zanimivo je, da tu nimajo vidne bilance o dohodkih, kakor so v kapit. redu n. pr. davki, pa tudi ne o izdatkih. Skratka v Rusiji ne poznajo budžeta, ki pravi toliko za prosveto, toliko za vojsko, zato pa njihov sistem ni stalen, se menjava in na novo organizira. Ker je vodstvo vsega gospodarstva v eni roki. je posledica tega: birokratizacija in beg od odgovornosti, (gorostasno!). Priznati pa je treba, da je napredek gospodarstva v Rusiji storil velik korak. Za to jc bilo res treba silnih žrtev, ki pa niso potrebne pri nas, ki imamo že tako lepo razvito industrijo in gospodarstvo. Kolektivizem našemu delavstvu in nameščen-stvu torej ne prinaša tega. za kar se navdušuje. G predavatelj nič ne očita ruskemu gospodarstvu, ker je nujno, da je tako. Zaradi doslednosti pa bi moral tudi priznati nujnost, ki je do njega privedla. Vendar pa je tudi nujno, da so v njem spori, ker je to utemeljeno v človeški naravi. Pri na.s je dobro, ker spor med podjetjem in delavci izgladi država, tam pa je podjetje obenem država in so torej delavci brez zaslombe izpostavljeni samovolji delodajalca. Tudi vodstvo strokovnih organizacij je zato, da ohrani med delav- stvom disciplino. Dobro pa je, ker tu ni narodnostnih trenj kot v kapitalizmu. Tu velekapital zatre vse ukrepe izboljšanja, onemogoči in izigra. i Zaključek? Dobro ni ne eno, niti drugo. G. predavatelj je poudarjal, da sicer noče priznati, da je današnji red dober, vendar pa je rešitev zefo zamotana. Tudi ne moremo vzeti za zboljšanje navadnega recepta. Samo z realnim, dobro preudarje-nim delom in premišljeno naj pomagamo reševati socialne probleme. V čem naj bi obstojalo to delo, za zdaj g. predavatelj še ni povedal. Kaj je vzrok, tega, pa tudi ne. Občinstvo je nagradilo njegovo predavanje z aplavzom, mi se pa aplavzu pri najboljši volji ne moremo pridružiti, ker taka predavanja zanašajo le še večjo zmedo in zbeganost med ljudi, bas v tako važnem problemu, kakor ga je hotel obravnavati gospod profesor, če se lotevamo takih kočljivih vprašanj, bi se bilo treba malo bolj poglobiti v njihovo bistvo, ne pa odpraviti jih s frazo o realnem, dobro prev-darjenem delu<. Sadove tega dela itak še preveč čutimo na lastni koži. Problem kolektivizma je v naši malomeščanski mentaliteti še vedno istoveten z vprašanjem, ali je mogoče dopustiti, da bi bile hlače, ki jih nosi Janez, obenem Jožetove. In to je žalostno. Prepustimo raje take probleme drugim, zrelejšim, bodo že oni našli pravilen odgovor na nje in ga nam prinesli na krožniku. Mi gotovo ne bomo odkrili Amerike. Ljubezen, ki je zrušila prestol Ljubavno razmerje med portugalskim kraljem Mamie lom in plesalko Gaby Deslys O načinu življenja kronanih glav se je mnogo pisalo v zvezi z ljubavno afero sedanjega vojvode VVindsorskega »viarsikaj bi nam lahko povedal o tem tudi kralj nočniih klubov Joe Zelli. Ta mož brenčečega glasu jc bil dobro znan v Rimu, Pa rizu, Londonu in New Yorku. Svojo fantastično karijero je začel kot trgovski potnik neke tvornice ščetk. Kmalu sc jc pa lotil boljšega poklica, postaj je impresario nočnih zabavišč. Zaslužil je mnogo denarja, pa ga je zapravil in zopet zaslužil okrog 250.000 funtov šterlingov Bil je intimen prijatelj kraljev in plcmičev. umet uiikov in študentov, ministrov in državnikov. Iz. njegovih spominov posnemamo: *0 meni pravijo, da imam obraz kakor luna in glas kakor žaba. toda zato se nič nc zmenim. Cemu neki bi sc razburjal? Saj sem zaslužil, izgubil in zopet zaslu žil premoženje 250.000 funtov šterlingov v dveh najčudovitejših trgovskih branžah na svetu — V trgovini z glasbo in alkoholom. 32 let veselja in tragike, smeha in solz. 32 le.t največjih izprememb, kakršJic je svet kdaj videl. Izmed kronanih glav poznam dobro vojvodo Win>mie«%afi Manuel jo je prvič videl v Alhrambri v Londonu. Takrat je bil še kralj, ona. pa dekle iz zbora. Toda to ni bila nobena ovira. Poslal ji je svojo vizitko in še iste noči sta se sestala. Od tistega dne sta bila ne.razdružna. To je bila velika senzacija za novine in Gaby je pripomogla do slave. Cez noč je postala sloveča zvezda in od vseh strani je dobivala sijajne ponudbe. Kralj je bil vesel, da je pripomogel svoji ljubici do slave. Nastopala je v Palacu, takrat najbolj znanem in najboljšem londonskem nočnem zabavišču s slavnim ple salcem Harrv Pilcerom. Manuel seveda ni slutil, da bo vzbudil največjo ljubezen v Gabvnem življenju, ljubezen do Harrv Pil-cera. To je bila najsijamejša premiera, *ar jih je London kdaj videl. Ulice so bile pome s cvetjem okrašenih kočij, fantazija Ijondončanov je bila razvnetp. po romantični ljubezni kralja in skromne zbo ristk*\ Vodilni možje v drŽavi, k.i bi je pred mesecem niti pogleiali ne bili. so ji naenkrat jeli pošiljati šopke, seveda, sa-I mo zato, ^er jo je ljubil kralj. Gaby in Manuel sta prišla v moj lokal ; kmalu po otvoritvi. Potlej mi jc šlo pre-} cej slabo, čez noč je pa postal moj lokal družabna senzacija in kraljevska loža, ti-j sta, v kateri sem posadil Manuel a, je bila v poznejših letih največja privlačna sila za anobe. KraJj je bil takrat skoraj Se ! mladenič, njegove mlade in zasanjane oči so jasno govorile o njegovi globoki ljubezni do Gaby. In ne dvomim o tem, da yj bil. če je splrh kdaj genska očarala moškega, to bas portugalski kralj Manuel. V Palače j*> zahajal najmanj trikrat na teden in vsak teden je potrošil nad 100 firatov šterlingov aa rože svoji ljubici. Ta , afera je veljak v Ar-gtijj Istočasno za po klon in flEcaođal, Najbolfp p!aC»n*» :rleda1L*k<» zve,zdet med njimi tudi Phvttis Dare in Violeta Lor-i raine. so me prosile, naj jim dovolim nastopiti v svojem pokalu v kraljevo zabavo. '■ Imel sem brezplačno sijajen program. To-j da lja>bavni romanci Mamiela in Gabv ni i buo lisojeno. da bi ostal sladka, brezskrb-I na idila mladosti. Njen tragičen konec je pripravil Manuela ob prestol in ljubezen njegovega ljudstva. Pokopalo ga je njegovo Vjubavno razmer j« z Gabv. Plesalka je namreč v svoji častihlepnosti objavila diievnik, ki je bila v njem tudi tale opazka: >Karkoli sem storila, sem storila za reklamo. Karkoli sem nosila na sebi. naj bi vzbujalo pozornost. Karkoli sem govorila, je bilo prikrojeno tako, da bi zvedela javnost«. Ne samo Portugalska, temveč tudi ves svet jc ostrmel nad temi besedami. Kralja je osmešila vrtoglavost ženske, ki jo je ljubtL Gahy je živela t««ko. kakor je opisala, v svojem dnevniku. Dala se je fotografirati v drznih pozah in zelo rada je nosila mošike obleke. Denar ji je bil bog. Strašno se je bala bede. ki jo jc dobro poznala. Kupovala je krasne avtomobile za Manuelov denar, pa jih je prodaja naprej in nosila denar v banke. Najbolj so bili pa ogorčeni Portugalci, da ji je Ma- Moških galoš ne bomo držali na skladišču Od danes prodajamo en par za din 19'- Prei din 39-od danes din nu.e.1 podaril 250.000 funtov šterlingov vredno ogrlico, v kateri je bilo 47 kra.srrh biserov. Gaby je pripovedovala vsemu svetu o tem darilu in to je zanetilo revolucijo na Portugalskem. Leta 1910, osem let po kro nanju, je moral Manuel zapustiti svoj prestol. Bil je srečen, da je odnesel ziravo ikožo. 19 let fs živel izgnanstvu v Parizu in Londonu v pričakovanju, kdaj ga pokliče njegov narod nazaj. Toda to se ni zgodilo. V letih izgnanstva se ni mogel tolažiti niti z mislijo, da ga Gaby ljubi ali da ga je sploh kdaj ljubila. Odkril je bil namreč njeno ljubezen do Harrv Pileč ra. podjetnega plesalca iz newyorškega East Sida, ki mu je zapustila 1O.0OO funtov šterlingov, ko je leta 1918 umrla. To je bil denar za prodana Manuel ova darila. Manuel je umrl leta 1932 star 42 let 'kot osami jen in skrušen mož. Na pariško razstavo Fni.ino.-ki pripravlja>lr>i odbor i amednLa v km-tkem rasatavM lieitimaoje za tuje posetri ke razstave. Legitrnuvcije prodajajo po 20 frankov jn zvezane bodo z raz-n-wni uiz*>dno&fc-mi. Po.Io_r polovične vstopn'pe za desetkratni obi>k razstave same bodo nud o le> gi>tiovaoi}e tudi mnogo vožnji olajšav. Na franooe-kiii železn;1«^ bodo iuieli in07.erus.kj posetnikj / razstavnimi le£rit*ma<-ij;um na potovanju do Parfea polovično voz«ino. in 6e otdancJ"> v F rano/j i nad pet dnj bodo uživali to vozno olajšavo na vseh franco- skih progah. Vozna olajšava bo veljala 6" dni. Tudi v zjačntenn prometu bo»i<> snel lastniki raTastavri^h legitimacij znert* n no pust. Raz,(Mi £vjee, k^j daje rx^*nikom par*, razstave na lerftanfto/je 20 do JKrV« pop!* in sicer poedincem. ho dovoHie lud i «lrug« države povuet, toda sauno sfcopinatn. Ven 9Ub jc dovoWa skupin* I poee^rviikov m s ta Ve tretjinsko vo7>n^no»pt»t. obe držav pa ena.k P° pust na povratku. Belgija je dovolila 35 d«» 5QP/t poipusrt. Id pa ne veijta za pnvratek Tudi pri obifakii imrzejev, jrlednlišr vn ki ncmntotrrafov bodo imeli ponetai nsjsjta v« x k^tf-imaeijo znatne poouete. MED TOVARIŠI — Povabm te na čaeo vrna. — Ne, ne morem dovo^ri, da bi ti pJa ZaL — No. dotnm, jaz te po^-hvri ptaćal V« i pa ti. VTROK N^ikega ^vnega »tokarja «50 vora-siii; — Kako to mojster, da pasjaj v*, a* gel i na vasjh slikah črne la*»e? —To je kaj erroatavno - moja ž-ena h* svetlolaska. EfAJFBB 1 N9UX POIB Z,AP,\\ \ Natakar: Aid naj vamn pejnep^em UhIž vt 6ek i*iva RoefMašf Goat, ki napemja vko sate, da bj razrez,! I iido peooiiko: Da. toda porak.vte še mal«'. da opravinn s tole pe^eTiko. Najprej de-o potem zabava. Georges Olinet: 50 LJUBEZEN Roman — Kaj, gospodična Lucie? Sodeč po vaših besedah bi človek mislil, da nosiDe v prsirh plamfeoe, strastno srce, — je dejal Pau*. — To mi ni znano, — je odgovorila s san javim pogledom. — Vem pa. da nisem površna in da ne ljubim vseh ljudi. Cravanlovo srce je utripalo tisti hip tako močno, da mu je kar sapo zapiralo. Nekaj časa sta oba molčala, potem se je pa pripravil premagati največjo oviro in vprašal je: — Ali me imate vsaj malo radi? Ijucie se je zasmejala, pogledala ga je izpod čela in odgovorila nagajivo: — No, vi ste pa res radovedni. — Morda sem res in menda zato, ker vas imam zelo rad. — To je velika počasti te\r vaše skromne služabnice, — se je zaamejsJa Lucie. — Norčujete se iz mene, gospodična Andrrimon-tova. —Norčujem se! Saj si tudi mislim. Če bi bila resna, bi vas prosila, da se vrneva k najinim prijateljem in priporočila bivrun, da bi posvetili svo- jo gailan±no3t gospe de Jessac ali gospe Tresorier. — Že davno sem jima povedal vse, kar sem namoravaiL — Dobro. In vi mdslite, da hočem z vami po tem poznanju nadaljevati pogo