Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 00; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedet uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
Štev. 46.	V Ljubljani, dne 13. novembra 1924.	11.	leto.
Delavstvu v Sloveniji!
Izven parlamenta stoječim	in neodgovornim elementom se je	posrečilo doseči, da	je v marcu leta 1923 izvoljena narodna
Skupščina	razpuščena. Osmega februarja	1925 se vrše volitve v novo narodno skupščino.
Delavstvo v Sloveniji se volitev ne plaši! Komaj čakamo, da manifestiramo s krogljico v roki svojo razredno zavest! Če pa kljub temu protestiramo proti razpustu narodne skupščine, velja ta naš protest neparlamentarnemu načinu in absolutistični gesti, s katero je bil parlament razgnan, izvedba volitev pa poverjena zloglasni in nasilni vladi, ki ne daje garancij za svobodne volitve.
Vse meščanske stranke gredo v volilni boj s plemensko šovinističnimi gesli.
Vladne stranke streme za	politično in gospodarsko nadvlado	srbskega meščanstva	v državi nad ostalim ljudstvom. Izrabljale
bodo državno upravo in oboroženo silo,	da potvore svobodni izraz ljudske	volje. Zmaga vladnih	strank pomeni nadaljevanje sedanjega
nasilnega, koruptnega in reakcijonarnega režima, pomeni zmago prikritega absolutizma in militarizma.
Na drugi strani pa bo skušal programatično neenoten protisrbski blok z demagogičnim razplamenivanjem plemenskih strasti samoslovenskega-klerikalnega, samohrvatsko-seljaškega in muslimansko-verskega separatizma doseči zmago. Tej zmagi pa sledi v posameznih delih razkosane države hegemonija klerikalizma ter seljaške in muslimanske reakcije.
Kam se odločiš ti, delavec? Komu želiš ti zmage?
V tem boju šovinističnih plemenskih strank mora delavski razred, zvest svojemu internacionalnemu programu in strnjen v sestavu naše SSJ, iti svojo razredno pot. Naš boj velja vsaki plemenski, nacionalni ali verski nadvladi. Vsa plemena in vse narodnosti v tej državi naj bodo enakopravni! Meščanskim strankam prepuščamo, da se medsebojno bore za svoje interese, ki niso interesi delavskega razreda.
Delo razpuščenega parlamenta in dosedanjih vlad, bodisi radikalsko-demokratskih ali pa zadnje Davidovičeve, v kateri so sedeli tudi klerikalci in ki so jo podpirali Radičevci, je pokazalo, kam vodi boj meščanskih strank: brezposelnost narašča, invalidi umirajo, upokojenci stradajo, uradniki trpe pomanjkanje, draginja raste, izvedba socialnih zakonov se sabotira, najemniki bodo jan. 1. 1925. na cesti, — davki rastejo, militarizem požira milijarde, naši vojaki pa umirajo v Makedoniji . . .
Odgovornost za vso bedo in gorje, ki tare delavca in malega kmeta, pada na vse meščanske stranke v jednaki meri!
Bodoče volitve naj bodo za delavski razred plebiscit za naše delavske zahteve, kakor Vam jih bo volilni proglas SSJ označil.
Delavstvo v Sloveniji naj pa strne v predstoječi volilni dobi svoje vrste, da postavi proti bloku belega terorja in črne reakcije rudeč blok, za svobodo, enakopravnost, demokracijo, republiko, socialne pravice in gospodarski napredek !
Naj živi solidarnost delavskega razreda!
Naj živi socialistična internacionala!
Naprej, do zmage!
LJ U B LJANA, v novembru 1924.
Pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo.
Iz politike.
V	Ljubljani, 12. nov. 1924.
(Vlada kraljevih komisarjev. — Volitve. — Začetek agitacije.)
Vladna kriza je rešena in dobili smo zopet P. P. režim, ki si je izposloval ukaz, da razpusti parlament. Vlada P. P. nima večine v parlamentu in je zato morala skupščino razpustiti. S tem je zaenkrat končana nevredna in izzivajoča igra, ki so jo igrali izvestni faktorji s parlamentom in strankami skozi nekaj mesecev. Volivci bodo morali pri prihodnjih volitvah jasno povedati, da ne marajo niti »nevrastenične dvorske politike", kakor je to politiko imenoval nek beograjski list, niti meščanskih strank, ki vse brez izjeme niso v stanu, da čuvajo ugled in moč parlamenta.
Tako je prišlo torej do tega, da je bil 10. t. m. parlament razpuščen. Pri čitanju ukaza o imenovanju nove P. P. vlade je naš s. Divac čisto primerno vzkliknil, da je to vlada kraljevih komisarjev. Volitve bodo pomedle in morda bo dobro, da si tudi P. P. ministri pravočasno preskrbe potne liste za beg v inozemstvo, kakor si ga je junak Radič preskrbel, da se izogne potrebi, napraviti revolucijo.
Za tem parlamentom delavstvu m treba žalovati, kajti ni se povzpel preko plemenskih bojev ter ni rešil niti enega socialnega ali gospodar-
skega problema. Celo toliko obljubljajoča Davidovičeva vlada s klerikalci je pokazala, da ni imela niti volje, niti zmožnosti za delo.
#
Volitve so razpisane na dan 8. februarja 1925. Da bo volivni boj zelo ojster, morda celo krvav, je gotovo. Vlada bo skušala z vsemi razpolagajočimi sredstvi pridobiti si večino; ker pa ve, da te večine ne more dobiti v svobodnih volitvah, bo nastopila s silo. Govori se že, da namerava uporabiti napram Radičevcem zakon o zaščiti države ter prepovedati Radičevske volivne liste. Morda bi res bilo vladi najbolj pomagano, če prepove sploh vse opozicionalne liste ..., da dobi tem sigurnejšo večino. Svobodnih volitev torej ni pričakovati od strani te vlade. Da bodo pa tudi Radičevci, tam, kjer imajo moč, nastopali s terorjem proti volivcem drugega prepričanja, o tem ne dvomimo, tako so delali že pri zadnjih volitvah. Pa tudi naši klerikalci se na nasilje, čeprav duševno, dobro razum.ejo: prižnica in spovednica bodo pripravljale izraz „svobodne“ volje slovenskega kmeta.
' *
Izredno zgodaj je že začela vo~ livna agitacija. Stranke se oglašajo z manifesti, neizvoljeni minister dr. Žerjav je imel v Ljubljani že celo volivni shod.
Tudi naše načelstvo stopa pred slovensko delavstvo s kratkim oklicem, ki naj označi naše stališče v sedanji situaciji in v volivnem boju. Ta oklic, kateremu bo seveda sledil volivni oglas, jasno opredeljuje naše načelno odklanjajoče stališče napram vsem meščanskim strankam. Delavstvo se ne sme pustiti zavesti od de-magoških gesel meščanskih strank, če noče, da se zlubi v vrstah demokratične ali pa klerikalne buržuazije. Delavski razred ima svoje interese, zato mora imeti tudi svojo samostojno politiko in taktiko.
Zanimiv je manifest klerikalnega poslaniškega kluba, ki se imenuje Jugoslovenski klub, v manifestu pa zahteva „samostojno“ Slovenijo (kaj to pomeni: avtonomijo ali federacijo
ali celo popolnoma samostojno državo?) in govori o narodih v državi.
—	Ker pa je klerikalcev te dvoličnosti vendar sram, da zahtevajo na eni strani samostojno Slovenijo, da govore o narodih v državi (Srbi, Hrvati, Slovenci), na drugi strani pa imenujejo svoj klub »jugoslovanski", so »pozabil?1 pod oklic postaviti ime svojega kluba. E, seveda: 1. 1918. so bili klerikalci navdušeni Jugoslovani, prekrstili so svoja podjetja v »jugoslovanska", poznali so le en jugoslovenski narod, celo v svojem ustavnem načrtu govore samo o »Jugoslaviji", če se ne motimo — takrat je pač tako kazalo; sedaj pa je jugoslovanstvo v kurzu padlo in klerikalci, kot dobri trgovci, so naenkrat našli svoje »samostojno" slovensko srce.
Nezaslišana korupcija klerikalnih ministrov.
Volitve se bližajo, treba denarja. Ker pa naši klerikalci pri pridobivanju denarja niso ravno tankočutni in ker so se od svojih bivših kolegov ministrov iz radikalnega tabora vendar nekaj naučili, — saj Laza Markovič je dober mojster! — so napravili tole, o čemur poroča sam Slovenec:	Ministrski	svet	Davidovičeve
vlade je na predlog ministra Sušnika, klerikalca, sklenil, da osreči Slovenijo s »cenejšim" žitom. Zato je sklenil, da zniža železniško vožnjo za 5000 vagonov žita iz Banata v Slovenijo za 40 odstotkov, kar znese
v številkah povedano 25 milijonov kron. Ta znesek prihrani tisti, ki ima dovoljenje, da prevaža žito za te znižane tarife. In kdo je to dovoljenje dobil: Dobila ga je klerikalna Zadružna zveza v Ljubljani za 3300 vagonov (prihranek samo 16 in pol milijonov kron), klerikalna Zadružna zveza v Celju za 850 vagonov (prihranek samo 4 in pol milijona kron) ter Zveza slovenskih zadrug, ki je v rokah samostojnih kmetov, za 850 vagonov (prihranek tudi samo 4 in pol milijona kron). Tem zadrugam se pač ne bo »izplačalo*, znižati cene
Pouk za volitve.
moki za 15 para, kolikor odpade na en kilogram. Kje pa je kontrola, da bo ta moka res cenejša? In nadalj-na lumparija: Ali so te tri zadruge edine na Slovenskem, ki skrbe za preživljanje delavstva? Ce ne bi bilo šlo klerikalcem res samo zato, da preskrbe svoji stranki nekaj milijonov za volivni fond, če bi jim res šlo za to, da bo poceni moka v Sloveniji,
Res je, da so ob času volitev vse stranke za delavca in kmeta. Ni pa res, da bo kdaj volk sit in koza cela.
Res je, da znajo biti tudi škofje, frabrikanti, lesni trgovci, Žerjavi in Radiči revolucionarni.
Res je, da so eni že bili, in da so drugi še.
Res je, da so delavci za enim že divjali, za drugim pa še.
Ni pa rekla Trboveljska družba svojemu delavcu: Jaz sem po Žerjavu nacionalizirana in Ti si naroden, oba sva narodna, zato pa ne bom prenesla, da bi hodil okrog razcapan in bos.
Ni pa rekel mariborski škof svojemu viničarju:. Veren si, zato bom delii s Teboj pravico in kos kruha!
Res je, da so vam obetali pri zadnjih volitvah avtonomijo.
Ni pa res, da so nam jo dali in da bi vas čakalo v njihovi avtonomiji kai drugega kot kamen.
Zakaj res je, da so vzeli železničarju in tobačnemu delavcu med sladkimi obljubami in lepimi žegni še to, kar je prej imel.
Res je, da so obetali, da bodo stopili militarizmu na glavo, — ravno tako pa je res, da so privolili 16 milijard za oficirje in kanone zato, da lahko preganjajo še dalje delavske in kmečke fante po albanskih mejah in razganjajo s silo mevže, ki so jim dovolile 16 milijard. Res je tudi, da dobi vsak kužek svoje plačilo, tudi če laja.
Res je na koncu, da so imeli socialistični delavci iz Slovenije v predzadnji skupščini 7 poslancev, v zadnji pa nobenega. Ni pa res, da se
Po zaključku trimesečnega vladanja in ministrovanja slov. klerikalcev, predvsem ministra za promet Sušnika, je potrebno napraviti bilanco. Da bodo videli železničarji, kaj vse so dobili oz. izgubili v tem razmeroma kratkem času.
Jugoslovanski prometni minister je bil že znani pop Korošec, ki je izzval splošno železničarsko stavko, s tem da je takoj po svojem nastopu razvei:avil kraljevsko naredbo, ta-kozvani »Protokol sporazuma". Korošec je brutalno vrgel nad tri tisoč železničarskih družin na cesto, dal tisoče želez, zaupnikov zapreti in končno je ukazal na iste streljati.
Sedaj je prišel njegov tovariš Sušnik do te visoke časti. Gosp. Ze-bot je naivnim in lahkovernim železničarjem zagotavljal, kaj vse bodo klerikalci za nje storili. Na Žebotov predlog so na shodu v Gospodarski banki v Mariboru soglasno izrekli dr. Korošcu zaupnico! Sušnikova bilanca pa izgleda takole:
Aktiva: Velikansko praznih obljub.
Pasiva. 1. Povišanje dohodninskega davka na delavske mezde za več kot tisoč procentov. 2. Znižanje količine režijskega premoga za več kot polovico. 3. Zvišanje cene premogu za 10 odst. 4. Delavci ne bodo dobili izplačila razlik od 1. okt. 1923. 5. Odprava voznih legitjma-cij za vse delavstvo pri železnicah.
6.	Povišanje tarife za režijske vožnje za 150 odst. 7. Redukcija železniškega osobja in podaljšanje delovnega časa. 8. Odprava premij, ne da bi se sočasno zvišale temeljne plače. 9. Zvišanje vojnega staleža. 10. Zvišanje vojnega proračuna od dveh na štiri milijarde dinarjev. 11. Odprava skoraj vseh carin na izvoz, zlasti pa na življenske potrebščine, s čemur
bi bili morali preskrbeti, da so vse konzumne zadruge in vsi siromaki konzumenti deležni istih ugodnosti! Klerikalci se ne sramujejo uganjati korupcije pred celo javnostjo in so enakovredni bratci ostalih korupci-onistov, ki jih »obtožujejo41. Sami snadate na zatožno klop, katoliški gospodje!
zato slovenskemu delavcu zadnje leto bolje godi.
Res je, da tudi delavski poslanci niso čudežev delali. A če imamo 8urni delavnik, zaščitne zakone o delavstvu, je dokaz, da so v parlamentu na delavstvo mislili in da je drugačno govorjenje laž.
Neoporečna resnica pa je, da so skušale vse vlade, odkar v parlamentu ni več delavske kontrole, delavstvu še to vzeti. Resnica je, da je danes osemurnik ogrožen. Resnica je, da podjetja ne priznavajo več organizacij in zaupnikov. Resnica je, da tovarne stojijo. Resnica je, da skušajo delavske plače znižati, kakor tudi ni laž, da posojajo banke po 25 procentov in da imajo veliko direktorjev, ki se vsem dobro godi.
Resnica je, da se agrarna reforma ne izvaja in da se delajo iz ubogih viničarjev norce. Resnica je, da so take grozote samo zato mogoče, ker dajejo viničarju strup žganja mesto kruha in ker upijanjajo delavstvo s strupom fraze.
Če hočete ločiti frazo od resnice, čujte:
Vsak Bog ima roke k sebi obrnjene. Zato ne dajte nič na besede, ampak glejte na dejanja in vedite, da vam bo ostalo zvesto le to, kar je postavljeno od vaše delavsko-kme-čke organizacije, ki ne more postati sama sebi nezvesta.
To si zapomnite in še drugim to povejte in preberite, ko bo zimski čas in ko bodo dolgi večeri, da bo spomlad lepša, da se bo enkrat vašim otrokom boljše godilo in da bo manj ljudskih sleparjev na svetu.
so pomagali klerikalci veleposestnikom, izvozničarjem in drugim oderuhom na noge. Obenem so klerikalci silno zvišali uvozno carino, s čemur so strašno obremenili najš.rše sloje ljudstva. Vsled te klerikalno carinske politike, so v notranjosti države zopet narasle cene najvažnejšim življenskim potrebščinam zlasti moki, brez katere ne more noben človek živeti. To je tedaj ono, kar so železničarji od klerikalcev prejeli. Vsled blaznega zvišanja davka na mezde, imajo danes mnogi delavci manj dohodkov, kot so jih imeli pred regulacijo plač. Pri gori navedenem smo pozabili za zvišanje prispevkov v bolniški fond za celih 50 odst., zato pa ^nižanje boleznine ir suspenzijo volitev za isti fond.
Tedaj so aktiva podobna velikanski ničli, med tem ko so pasiva naravnost ogromna. Vse ostale stare ugodnosti je že Jankovičev režim železničarjem poteptal. Ono malo, kar je še ostalo, pa g. Sušnik. Krono vsem krivicam, ki so se storile železničarjem v Jugoslaviji, je vsekakor položil na glavo g. Sušnik z oropanjem delavskih legitimacij, to je pravo, katerega so stari delavci že trideset let pri nas vživali. Ali bo še kljub vsemu temu upal Zebot prerd železničarje! Železničarji se bodo morali hočeš nočeš, organizirati ne pri Žebotu in Beltramu, pač pa pri oni organizaciji, kjer odločajo sami in ne žolta ali pa črna gospoda. Zato železničarji proč od klerikalne kuge. Če ste že vplačali kake prispevke, zahtevajte jih nazaj, vrzite jim izkaznice pod noge, ter jim povejte, da so nas goljufali. Zlasti pa jim to sedaj povejte, ko bodo zopet vas zalezovali in skušali v zahvalo za zlo, ki so vam ga storili, še krogljice izvabiti. Zato še enkrat: Proč ljudski sleparji!
I.
Volitve za parlament (državni zbor ali narodno skupščino) so pred durmi. Vrše se 8. febr. 1925. Zato je potrebno, da začno vsi somišljeniki takoj s pripravami. Vsak zaupnik in agitator, pa tudi naši župani in občinski svetovalci ter ostali strankini funkcionarji se morajo natančno seznaniti z vsemi predpisi, ki se nanašajo na volitve.
Kdor hoče imeti tozadevne zakone, naj si kupi sledeče številke »Uradnega lista«:
1. št. 106. iz '1. 1920. (volilni red za Ustavotvorno skupščino;
2. št. 78. iz 1. 1922. (spremembo volilnega reda);
3. št. 67. iz 1.1922. (zakon o volilnih imenikih);
4. št. 89. 'iz 1. 1922. (število poslancev in okrožij).
Najvažnejša določila o volitvah pa prinašamo v sledečih člankih.
I. Volivni imeniki.
1. Kdo ima pravico voliti?
Pravico voliti ima samo, kdor je vpisan v volivni imenik volivcev za volitev poslancev v Narodno skupščino.
2. Kdo sme oziroma mora biti vpisan v ta volivni imenik?
V	ta volivni imenik 'sme oziroma mora biti vpisan vsak jugoslovanski državljan moškega spola, ki je izpolnil 21. leto in oni Slovani, ki so stalno pii nas naseljeni. Kdor je tuje narodnosti in je imel opcijsko pravico, ne sme biti v volivnem imeniku.
3. Kdo še ne sme biti v volivnem imeniku in ne sme voliti:
a) oni, ki -so obsojeni na ječo in še ni pretekla zakonita doba, po kateri se povrnejo politične pravice;
b) oni, ki 'so v fconkurzu;
c) oni, ki so pod očetovsko ob-lafetjo, varuštvom ali ki so prekli-
Volivni imeniki za vsako občino leže na občinskem uradu, za vse občine dotičnega okrožja pa pri pristojnem deželnem oziroma okrožnem sodišču, kjer jih ima Vsak pravico pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter zahtevati bodisi za sebe ali pa tudi za koga drugega, da se popravijo. Če je kje občinski odbor razpuščen, opravlja vse delo, ki bi ga moral opravljati občinski predstojnik z dvema svetovalcema, okrajno sodišče.
5. Kaj se pravi: volivni imenik »popraviti«?
Volivni imenik popraviti se pra-,vi, da s pismeno vlogo (reklamacijo) zahtevam:
a) da se vsi oni v volivni imenik vpišejo, ki niso v volivnem imeniku, pa imajo pravico biti v volivnem imeniku;
b) da se vsi oni, ki nimajo pravice biti v volivnem 'imeniku iz njega izbrišejo.
6. Kako napravim tako reklamacijo?
Na polo belega papirja (brez koleka!) napišem:
a) če hočem, da se kdo vpiše v volivni imenik:	Občinskemu pred-stojništvu v .... ali pa Deželnemu (okrožnemu) sodišču v ..., da se v volivni imenik volivcev za Narodno 'skupščino občine.... vpiše kot
volivec  (navedi natančno ime
in priimek, poklic, naslov dotičndka in povej, zakaj ima dotični volivno pravico, n. pr. da je 21 let star, naš državljan itd.). K taki reklamaciji moraš priložiti pismen dokaz (od oblasti izdano listino) o tem, kar trdiš, n. pr. krstni list, potrdilo občine, da je dotični naš državljan, da stanuje stalno v občini itd. Ta potrdila ti oblasti morajo izdati v 24 urah, in sicer koleka in vseh pristojbin prosto!
b) če hočeš, da se kdo izbriše iz volivnega imenika: potem napiši zopet ime, priimek, poklic in naslov dotičndka, ki po tvojem mnenju nima volivne pravice, navedi števil-
ko pod katero je dotičnik vpisan v volivnem imeniku 'in povej, zakaj da nima volivne pravice. Priložiti moraš zopet pismen dokaz o tem, zakaj nima volivne pravice.
Reklamacijo podpiši s polnim imenom in naslovom.
Reklamacijo daš lahko tudi ustmeno na zapisnik v občinskem uradu ali na deželnem oziroma okrožnem sodišču, vendar v tem slučaju dobro poglej, če res vse prav napišejo. Zahtevaj tudi potrdilo o vloženi reklamiciji, ki ti ga morajo izdati!
7. Do kdaj se smejo vlagati reklamacije?
Reklamacije se smejo vlagati v petnajstih dneh od dneva, ko je bil razglašen v »(Službenih Novinah« ukaz o razpustu Narodne 'skupščine. Razpust se je izvršil 10. novembra 1924. Reklamacijska doba potečo torej dne 25. novembra 1924. in je to zadnji dan za vložitev reklamacij. Čas je izredno kratek!
8. Kaj mora napraviti občinski predstojnik oziroma deželno oziroma okrožno sodišče z reklamacijo?
Če je vložena reklamacija pri občinskem predstojniku, jo ta z 2 od obč. odbora za ta posel določenima odbornikoma reši; če je pa vložena pri deželnem oziroma okrožnem sodišču jo sodišče pošlje občini v teku 24 ur v rešitev.
Občinski predstojnik mora reklamacijo rešiti v petih dneh, od takrat računano ,ko jo je dobil v roke. O rešitvi obvesti tistega, ki je reklamiral in tistega, na katerega se reklamacija nanaša. Sprejem obvestila je treba potrditi.
9. Kaj pa, če občinski urad v petih dneh ne izda obvestila?
V	tem slučaju je smatrati, da je reklamacija zavrnjena.
Vsak, torej tisti, ki je reklamiral, kakor tudi tisti, ki se ga reklamacija tiče, ima pravico do pritožbe, ki jo mora vložiti v teku 3 dni od takrat, ko je dobil obvestilo o rešitvi reklamacije. Pritožba gre na deželno oziroma okrožno sodišče in se vloži pri občini.
11. Kaj je še dolžnost župana?
Župan mora vpisati popravke v volivni imenik, če ima občina več volišč, se morajo volivni imeniki tudi razdeliti in prirediti po voliščih. Župan mora iti reklamantom na roke, če naredi kaj proti zakonu, je zato kazensko odgovoren.
Drugače v januarju običajno popravljanje volivcih imenikov jan. 1925. odpade in se vrši šele po skupščinskih volitvah.
12. Ali se zamorem braniti proti nasilstvom župana ali kakega urada?
Vsako nasilnost ali nezakonitost v teku reklamacijske dobe ali pa v teku volivne dobe sploh, javi takoj strankinem tajništvu pismeno z navedbo prič ali pa, če je nujno, telegrafično! Sedanja vlada bo skušala izvesti volitve z nasiljem, pa tudi klerikalni in drugi župani bodo skušali naše pristaše oropati njihovih pravic!
Reklamacijsko postopanje je silno važno. Zato mora te ^ votivnim imenikom posvetiti največjo pažnjo. .V vsaki občini naj se takoj sestavi socialistični občinska volivni odbor, ki naj takoj prepiše volivne imenike, jih pregleda ter izvrši reklamacije. Poleg agitacije je to delo med volitvami najpotrebnejše. Posebno je važno sedaj, ko je tako kratek čas za reklamacije na razpolago. Nasprotniki nam odvzamejo največ volivcev s tem, da jih izpuste nam nasprotni župani iz voliv-nega imenika ali pa ,da jih izrekla-mirajo, vpišejo pa svoje ljudi v imenike, ki nimajo volivne pravice!
(Dalje prihodnjič.)
Resnice in laži.
Tigrovska bilanca za železničarje.
cam.
4.	Kje se nahajajo volivni imeniki?
10.	Ali se lahko pritožim proti neugodni rešitvi reklamacije oziroma če me občina ne obvesti o rešitvi reklamacije v petih dneh?
,S O C ; ALISF
Stran 3
POLITIČNI PREGLED.
RUDA, KUPČIJA STRANKO REDI.
»Mlada demokracija", je znova na vladi. Ker odklanja volilec tako demokracijo, zato je Pribičevič z razpustom parlamenta upostavil svojo demokracijo, ki jo sam nazivlje za politiko trde roke.
Pa so si razdelili mandate med seboj ti predstavniki in zagovorniki take mlade, najnovejše demokracije. In, ni samo slučaj, da je Žerjav blamiral Resnerja, ga postavil pod kap in prevzel ravno portfelj za šume in rude. Res je, za to ministrstvo je treba strokovnega znanja. Res je pa tudi, da je Trboveljska družba s tem znova priklenjena na Slavensko banko in res je, da bo sedaj Slavenska banka rada plačala primerno provizijo za volilni fond mlade demokracije.
Bo pač obveljal Vodnik: ruda, kupčija stranko redi. Bo pa s kupčijo in rudo poskušala doseči volilne uspehe mlada demokracija!
Politika trde roke. Notranji minister Maksimovič je izjavil, da bo uveljavil kot minister za notranje zadeve politiko trde roke. V izvajanju te svoje politike je prepovedal shode vsem „protidržavnim“ elementom. Ker pa so državotvorni elementi samo radikali in samostojni demokrati, bosta le ti dve stranki uživali v volilnem boju popolno svobodo. Pristavljamo le, da je bila taka vlada imenovana s kraljevim ukazom.
Mussolinijada. V torek je zborovala v Rimu fašistovska parlamentarna večina, na kateri se je zopet širokoustil Mussolini. V svojem govoru je Mussolini uvodoma naglasil, da naj velja ta njegov govor mesto običajnih vladnih govorov v parlamentu. Kratko je omenil umor posl. Casalinija, opozoril na prisego milice in . sklicanje parlamenta kot na dva koraka v smeri normalnosti. Laskavo je govoril o politični zrelosti večine, ki nikdar ne pojde z opozicijo, najsi se tudi razkroji v posamezne skupine. Vesti, da namera-
va vlada ali večina povabiti opozicijo, da se udeleži parlamentarnega dela, so absurdne. Zbornica bo funkcijonirala tudi brez nje. Govoreč o nalogah fašizma je izjavil, da treba spoštovati željo prebivalstva po miru in da treba priti do državljanskega sožitja in narodne sloge. Draginjo je opravičil z mednarodnim pojavom, druge nesreče pa ta Mussolinijada ni povzročila.
Program angleške konservativne vlade. Na bankatu, ki ga je priredil novo izvoljeni londonski župan (lordmayor) je imel ministrski predsednik Badvvin daljši govor, v katerem je prvič po nastopu nove vlade javno razvil svoj program. Izjavil je, da bo sedanja vlada zastavila vse moči, da ohrani kontinuiteto v zu-naji politiki in bo zato nadaljevala delo in politiko odstopivše delavske vlade. Strogo se bo držala mirovnih pogodb in na njihovi podlagi stremela za dosego prijateljskih odno-šajev z vsemi narodi. V notranji politiki bo skrbela konservativna vlada predvsem za omilenje socialne krize, zlasti brezposelnosti.
Angleško-ruska pogodba. Kakor je bilo pričakovati, bo sedanja konservativna vlada odklonila po Mac-donaldovi vladi sprejeto angleško-rusko pogodbo. Chamberlein bo baje predložil angleškemu parlamentu nov osnutek pogodbe.
Vojni minister proti vojni. Francoski minister Nollet je imel v Lyo-nu ob priliki odkritja nekega spomenika za padle vojake govor, v katerem je izvajal, da je Francija tako zelo spoznala vojne grozote, da ničesar ne želi bolj od srca, kakor splošnega miru. Delati hoče z vsemi silami na to, da privede narode v svet, kjer bo pravičnost, ne pa sila urejevala mednarodne odnošaje. Tako je govoril francoski vojni minister. Pri nas ti pa že vsak frajtar blebeta o novih vojnah in novih raz-dejalnih in uničevalnih pohodih. Poleg tega pa kar tekmujejo, kdo bo votiral večji znesek za militarizem.
TEDENSKE VESTI.
Volilni shodi v mestnih okrajih v Mariboru.
I. in II. okraj, torek dne 18. nov. ob 7. uri zvečer v gostilni „Pri zlatem konju", Vetrinjska ul.
III. okraj, četrtek, dne 20. nov. ob 7. uri zvečer v gostilni „Pri belem zajcu“, Meljska c.
IV. okraj, petek, dne 21. nov. ob
7.	uri zvečer v gostilni Škorc, Vodnikov trg.
V. okraj, sobota, dne 22. nov. ob
7.	uri zvečer v gostilni Laufer, Kolonija.
Vsem starim članom in pristašem! Na teh shodih se bo razpravljalo o pomenu volitev, obenem pa se bo govorilo o predpripravah za volitve v posameznih mestnih okrajih.	Tajništvo	SSJ.
Krajevni odbor SSJ Maribor, seja v pondeljek, dne 17. novembra ob pol 8. uri v tajništvu.
Volilni imeniki za mesto Maribor so vsak dan na vpogled v tajništvu SSJ, Ruška c. 5.
Skrbite za čuvarje škranjc! Na
vsakem volišču mora imeti stranka svojega čuvarja skrinjice. Ker je sko-ro vsaka občina za sebe volišče, moramo imeti v vsaki občini svojega čuvarja. Za tako delo moramo imeti zanesljivega somišljenika. Sporočajte zato na okrožno tajništvo SSJ v Mariboru, Ruška cesta ali pa na pokrajinsko tajništvo SSJ v Ljubljani, Vidovdanska cesta 2 imena in naslove, točno tako, kakor so zapisani v volivnem imeniku, onih sodrugov, ki so pripravljeni prevzeti posel čuvarja volivne škrinjce. Skrbite, da pridobite v vsaki sosednji občini čuvana škrinjce!
Sestavite takoj krajevne volivne odbore! V vsakem kraju, kjer je več socialistov, sestavite takoj volivni odbor, ki naj izvede reklamacije, določi agitatorje in način agitacije za volitve ter stopi v zvezo s srezkimi
in okrožnimi volivnimi odbori, ki se ustanove! Prvo volivno pripravljalno delo je reklamacija! Reklamacijska doba traja do vštetega 25. novembra 1924! Preskrbi si prepis vo-livnega imenika! Sporoči tajništvu stranke naslov čuvarja Skrinjice!
Gerentstvo mestne občine ljubljanske. Veliki župan dr. Baltič je razrešil gerentskih poslov s. dr. Periča in poveril gerentstvo mestne občine dr. Dinku Pucu, Antonu Likozarju in Jožetu Turku. Anton Likozar bo vodil socialno-politični, Jože Turk gospodarski referat, ostale posle pa dr. Dinko Puc. Peričeva razrešitev nas seveda ni presenetila. Ker uživa Perič zaupanje pretežne večine ljubljanskega prebivalstva, zato je naravno in umevno, da ne more uživati Žerjavovega, kaj šele Baltičevega zaupanja. Rečemo pa:	ljubljansko
prebivalstvo bo še volilo in volilo tako jasno, da bo tudi Baltičevih mahinacij konec. Z avtonomijo mestne občine ljubljanske se Baltič ne bo več dolgo igral.
Razdelitev gerentskih poslov. Vpokojeni nadučitelj Anton Likozar bo po Baltičevi odredbi vodil soci-
alno-politični referat mestne občine zato, ker je z vso silo in vztrajnostjo nasprotoval njegovi ustanovitvi. Jože Turk bo vodil gospodarski referat mestne občine zato, ker je z njemu lastno kričavostjo in gobezdavostjo odklanjal in prečil nakup lastne ekonomije. Jože Turk bo sedaj lahko svobodno preganjal mestne vožnje v lastni režiji in naganjal mestno blagajno s svojimi računi za lastne konje. — Tako prilično se glasi Turkov „ekspoze“. Likozarjev program pa vsebuje dve glavni točki: največjo skrb bo posvečal stalni in dobri zvezi električne cestne železnice proti Dolenjskemu kolodvoru in z vsem ognjem bo moderniziral svoj »spomenik" ob Gruberjevem mostu. Izposloval bo — tako je objavil novi in mladi socialni politik Anton Likozar
—	da bodo njegov spomenik tako uredili, da bo »ohne Wasserspulung geruchlos". Vsekakor pa bo precejšnjega napora treba, da bo Likozar udejstvil ta svoj program in tako završil svoje življensko delo za blagor šentjakobskega prebivalstva. Tablo na njegov spomenik mu bodo že drugi napravili. — Dr. Puc pa bo kot priznani izkušeni specialist v stanovanjskih zadevah, pripovedoval ljubljanskemu prebivalstvu, kako se pride preko mestnega stanovanjskega urada in proti določilom zakona o stanovanjih v lepo, moderno stanovanje. Skratka:	novo gerentstvo
ljubljanske občine je — specialiteta.
Hvalevredna izprememba. Na protestnem shodu stanovanjskih najemnikov v Ljubljani je govoril tudi inženjer Gustinčič. V svojem govoru je z vso hvalevredno doslednostjo zastopal stališče: občina mora graditi stanovanja in stanovanjske hiše! Kaj ne, gospod Gustinčič: da pa občina gradi, zato mora uveljaviti delavski razred v občini svoj vpliv. Vsaj je tako, gospod Gustinčič? In, gradnja stanovanj in stanovanjskih hiš, to so tiste „pike in vejice", ki so jih delali v mestnem občinskem svetu socialisti. Pa, da bo še jasnejše: stanovanja so gradili v Ljubljani socialisti, svoje sodruge pa je poslal Gustinčič v — najstrožjo opozicijo. Upamo, da bo gospod Gustinčič ostal dosleden v svojem spoznanju, vsaj je eden tistih, ki pravijo: mi, ki študiramo narodno gospodarstvo. Zato, gospod Gustinčič, le krepko in pogumno k postavljanju „pik in vejic", k gradnji stanovanjskih hiš!
Strašna špionažna afera v Mariboru. V Mariboru je policija pred kakimi 14 dnevi aretirala brata našega s. Ošlaka, ki je naš občinski svetnik. Brat s. Ošlaka — ki je vojak — je bil aretiran, ker si je skušal napraviti nepravilen potni list za Ameriko. Ker pa so pri bratu s. Ošlaka našli nekaj štampilij itd. sta nolicija in vojaška oblast takoj začeli sumiti, da gre za strašno špionažno afero in so za 24 ur aretirale celo našega s. Ošlaka ter ga uklenjene^a gnali po mestu v zapor, potem pa seveda morali takoj izpustiti. Ali — meščansko časopisje je takoj udarilo po s. Ošlaku in socialistih, ker jih pač požrtvovalno delo s. Ošlaka bode v oči. Zanimivo pa je, kako brž so meščanski listi pripravljeni, da blatijo naše ljudi, če so. tudi nedolžni, med tem ko pa o demokratičnih morilcih in farških svinjarijah pridno molče. Špionažna afera bo pa končala z blamažo za policijo in vojaško oblast.
Pritožba zoper obč. volitve pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju,
kjer so bili klerikalci 10. avg. 1924 n aženi, )e danes ni rešena. To pa samo zato, da se konstituiranje občinskega zastopa zavleče. Mariborskemu velikemu županu, ki je našo utemeljeno pritožbo proti občinskim volitvam v Mariboru v par dneh brez preiskave rešil, se ne mudi s preiskavo glede neutemeljene pritožbe klerikalcev. Tako se godi pod vlado zakona !
Volksstimme obsojena. Radi nekega članka v 77. št. našega mariborskega glasila Volkstimme: »Zakonita volivna sleparija je izvršena" ob priliki končanih mariborskih volitev, je bil s. Eržen kot odgovorni urednik lista obsojen na 200 Din globe po paragrafu 103 srp. k. zakona. Seveda je samo pravično, če so naši uredniki obsojeni, zakaj pa ne hvalijo Žerjavovega volivnega reda za avtonomna mesta ter demokratično-orjunaških-klerikalnih nasilstev pri volitvah! Tudi to se je zgodilo pod vlado zakona!
Naše telovadne vrste v Mežiški dolini. Počasi, pa vendarle se delavstvo tudi na kulturnem polju osamosvaja. Začetek je težak, ampak kadar delo obrodi, potem so težave pozabljene. V Mežiški dolini sedaj ustanavljamo Delavske telovadne enote »Svobode". Pravzaprav smo jih že postavili. V Guštanju, na Lešah, v Crni in Mežici. Imamo že lepo telovadno vrsto krepkih telovadcev in telovadkinj, tja doli do naših malih naraščajnikov. Tako precej čez prvo stotino smo že. Težkoče so večkrat s finančnim ministrom. Vztrajno delo in pa delavska zavednost bosta vse premagala. Čez zimo se bomo pripravili in na spomlad bomo povabili naše sodruge in sodružice od blizu in daleč, da se bodo prepričali, da v Mežiški dolini zime nismo prespali.
Soštainjsikim sodrugom! Povodom premestitve iz Šoštanja v iSlov. Gradec se zahvaljujem vsem šo-štanjsikiin so drugo ra za prisrčne simpatije, katerih 'sem bil med njimi deležen in za odkritosrčno vzajemnost pri organizatoričnem delu. Ždim, da tudi za naprej sledijo v svojem delovanju mačehi strpnosti in sloge. Šoštanj, 2. novembra 1924.
Anton Tanc.
Celje in okolica. Opozarjamo vse sodruge in somišljenike, da se prepričajo, če so vpisani v volilni imenik za državnozborske volitve. Vsak, ki stanuje 6 mesecev v eni občini in je dovršil 21. leto, ima volilno pravico, če je vpisan v volilni imenik. Ne zanašajte se, da Vam bo kdo drugi preskrbel, zglasite se pravočasno pri sodrugu Korenu in se prepričajte če ste vpisani. Reklamacija traja do 25 nov Prinesite seboj dokumente, iz katerih je razvidno, da ste 21 let stari in Jugoslovanski državljani a	. železničarske stavke v
Avstriji. V sredo se je končala po dolgem pogajanju železničarska stavka m po noči je zopet pričelo redno obratovanje. Železničarji so dosegli — uspeh, in ta uspeh je posledica njihove nezlomljive organizacije. Ker se morejo naši železničarji marsikaj naučiti iz te stavke bomo o njej v prihodnji številki obširneje poročali.
Tiskovni sklad:
Do sedaj izkazanih Din 8972.65 Zbrano na shodu v Oplot-
£'Ci Po	”	46-75
Gerne Franc, Stožice 58 „	5.—
Skupaj Din 9.024.40
Bujni, svilam lasje,
RlimilllllllllNIIItltUIIIHUlllllIllIllUIHIIMIIIIIIIMUUiUIIIIIIIIIUIIitinlililllllllllTl
po rednem umivanju glave z
Elida" Shampoon
om
X>OX»XSX.
Leše. Preteklo soboto, dne 1. iio-vembra je priredila naša kraj. organizacija SSJ v rudniški restavraciji javen shod. S. Eržen iz Maribora je poročal o političnem položaju s posebnim ozirom na delavski razred. Priporočal je delo za organizacijo in širjenje našega tiska. Udeležba je bila prav po voljna. Po shodu so nas naši sodrugi in sodružice presenetili z igro. Kulturna organizacija »Svoboda" vrši pod vodstvom Doberška kot režišerja dramatičnega odseka svojo nalogo z uspehom. Požrtvovalnost in dobra volja sta na Lešah že mnogo ustvarila. Naši igralci zaslužijo samo pohvalo, zato bomo pa tudi kmalu imeli na Lešah »Veseli dan", Igrali bodo tisto Vodnikovo »Matiček se ženi". — Po igri se je vršil še za-upniški sestanek, kjer smo se pomenili o internih strankinih zadevah, o agitaciji in pripravah za okrožno konferenco v Mariboru.
Ježica pri Ljubljani. 9. novembra se je vršil v tukajšnjem društvenem domu sestanek zastopnikov vseh v občini zastopanih političnih strank, kulturnih organizacij in gasilci. Odzvali so se povečini vsi. Na tem sestanku se je izvolil odbor, ki si je nadel častno nalogo, da postavi primeren spomenik v vojni padlim rojakom oziroma občanom. To bode obenem priča poznejšim rodovom, da bodo videli, kdo da svoje življenje,
—	pravimo za domovino — in je postal le žrtev svetovnega klanja in strašne morije. Sestanek sta sklicala gospoda Fr. Hvastja in Ivan Bizjak. Tudi mi delavci se strinjamo s to idejo ter želimo, čimpreje uresniči.
Studenci pri Mariboru. Kakor po drugod, smo MMi tudi mi letos občinske volitve, pri katerih se nam je posrečilo dobiti v občinski odbor 17 odbornikov, torej dvetretjinsko
večino. Samoumevno smo izvolili tudi župana in občinske svetovalce •iz naše sredine. Kakor po vseh večjih krajih, so se tudi pri nas združile meščanske stranke v takozva-ni narodni blok, kateri pa pri nas ni uspel, kar je dokaz, da je tukajšnje delavstvo kakor tudi večina naših kmetov socialističnega mišljenja. Razburjenost, ki je vsled naše zmage nastala pri naših nasprotnikih, se še do danes ni polegla, ampak na tihem še vedno rovarijo proti socialistom, kateri so v njihovih očeh nevarni elementi. Nek gospod se je celo prav korajžno izrazil, da bo on razbil socialistični klub. Vse take govorice in rovarjenje pa jim ne bo nič pomagalo in ne bodo nas spravili iz ravnotežja. Končno bodo uvideli, da smo socialisti v Studencih tako po-.memben faktor, s katerim se mora računati. Pot, katero smo si zarisali, bo ravna in ne bomo se ozirali ne na desno ne na levo, ampak delali bomo zmerom in povsod v blagor in koristi občine in naših soobčamov. Obljube, ki smo jih dali našim volilcem pred volitvami, no bodo ostale samo na papirju kakor je to navada pri naših nasprotnikih, temveč jih bomo tudi izpolnili. Delali bomo v tem smislu, da bomo po preteku funkcijske periode ponosni in z mirnim srcem lahko zopet stopili pred naše volilce in jim dokazali uspehe našega dela in truda.
Lep napredek. Naši rožnodolski prijatelji bodo v nedeljo, 16. t. rti. proslavili redek zgodovinski dan.
Naselbina, ki se je upostavila pred 25 leti, kot del vasi Glince, Jv občini Vič poleg Ljubljane, je plod pridnih in vztrajnih delavskih rok, ki so že tedaj bridko občutile vzorjni kapitalistični družabni red, kateri jim
__________________________________.	.	.a___
je krčil skromno odmerjene dohodke z neusmiljenim navijanjem stanovanjskih najemnin. Geslo: »Pomagaj si sam in pomagano ti bo", je našlo precejšen odziv v delavskih vrstah in ko je pokojni dr. Krek ustanovil »Stavbeno zadrugo", so se zbrali številni delavci okrog njega in nastala je na močvirnem ozemlju pod Rožnikom skromna naselbina, ki je služila gotovim krogom v posmeh. Toda leta so potekla in na plasteh nekdanjega močvirja je vzrastla redna naselbina, ki v vsakem oziru lahko konkurira z vsako drugo predmestno naselbino. »V edinosti je moč", so si rekli prvi naseljenci Rožne doline in v tej zavesti so si ustanovili pred 20 leti organizacijo, ki naj bi jim omogočila sistematično delo. »Olepševalno društvo v Rožni dolini" se je porodilo in ob njegovi zibelki so stali naši sodrugi, katerih večina še danes živi in na podlagi njihovih izkušenj delovanje društva usmerja. Najboljši dokaz plodnega dela v Olepševalnem društvu je lep razvoj in napredek Rožne doline.
Rožna dolina, doslej organični del vasi Glince, je postala po ukrepu velikega županstva, samostojna vas. Ta ukrep je izzval med prebivalstvom največje zadovoljstvo in da mu da primernega duška, je sklenilo Olepševalno društvo prirediti dne 16. t. m. Spominski dan. Prireditev, ki jo namerava Olepševalno društvo je ravno v sedanjem času stanovanjske bede zelo umestna, kajti z njo se ne proslavlja le že doslej dovršeno delo, temveč vzbudila bo brezdvom-no smisel za nadaljevanje in poglob-ljenje, pred 25. leti započetega dela.
Nikdar ni stanovanjsko vprašanje bolj mučilo nižjih in srednjih stanov in šu nikdar niso stali ob revtvi tega vprašanja kapitalistični mogotci tako brezbrižno Ob strani kakor v sedanji dobi. To da misliti. In zopet se uveljavlja geslo: »Pomagaj si sam in pomagano ti bo."
Ljubljanskemu delavstvu bi toplo priporočali, da številno poseti naše neumorne Rožnodolce ob priliki proslavlja trudapolnega toda uspešnega dela.
Prijetne vesti za revmatike.
Po svetovni vojni trpi tisoč in tisoč ljudi od težkega revmatizna in išče leka po raznih kopališčih. Medtem je znano, da je iznašel mladi ruski zdravnik in bakteriolog dr. Rahle-jev lek Radio-Balsamica, izvanredno sredstvo proti revmatizmu vseh vrst. Lek dr. Ralilejeva temelji na principih proteinove terapije, napravljen pa je kot zunanje zdravilo. Pri vpo-rabi leka Radio-Balsamica revmatične bolečine takoj prenehajo in nastopi popolno ozdravljenje.
Radio-Balsamica ima tudi to prednost, da je absolutno neškodljiv za srce, ne pušča nobenih sledi ne na koži, ne v organizmu in po njegovi vporabi se cel organizem popravlja, o čemur svedočijo priznanja tako profesorjev, kakor zdravnikov in iz-lečenih bolnikov. Bolniki, ki so se zdravili cela leta z raznimi zdravili in po kopališčih, so se ozdravili z dvema do tremi steklenicami tega čudotvorncga leka. Lek se izdelava in dobiva v laboratoriju dr. Rahleje-va, Beograd, Kosovska ulica 43.
67/5
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Vidmar.
Tisk J. BlasnEka naslednikov v Ljubljani.
^/>>m r-r-i «
sAtlA
>ADRIA<
TVORNI.CA ŽITNE KAV E, VELEPRAZARNAZRNATE KAVE.
GLINCE PRI UUBLJANI.
‘
Prva
Mariborsko dtlivihi pikama
r.tio.j. V MARIBORU, Tržaška c. 37-38. Telefon it. 3*4. — Ustanovljeno 1. 1898.
Moderno in higijensko urejena pekarna prlporota svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.
2
(C
Zahtevajte povsod
S »Jadran* S
! terpentinovo čistilo za 1 j čevlje, ker je najboljše. “
| Ako čistite čevlje edmo ■ I le z »Jadran« kremo«, si a j prihranite mnogo denarja, j
J Vaši čevlji ne razpokajo, j j ostanejo mehki in trpežni, g
Razširjajte »Socialista1.
:
■
i
S
j Šivalni stroji
; z desetletno garancijo. S
Ljubljano, Bosposuetsko c.
 ......“"S	it.	a	•	.....
Izborna konstrukcija in elegantna izvrSitev iz tovarn ▼ Llncu. Ustanov, leta 1867. DoŠlo Je ravnokar večje Število strojov za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji »Adler* in »Urania*. Kolesa iz prvih tovarn:
Diirkopp, Styria in Waffenrad.
Ceniki zastonj in franko.
Cognac ]Y!edicirial £iquer, triple sec slivovka, brinjevec, tropinovec, rum itd.
po najnižjih dnevnih cenah
at.
HLKO
M
veletrgovina žganja
družba z omejeno zavezo
Ljubljana — Kolizej.
Zvezki v korist Podpornemu društvu slepih!
3
E
O)
C
u.
o —.
o CL
cl ^
m
U M 3
ŽS3
N
O)
>
Šolske zvezke
vseh vrst, trgovske knjige, mape, bloke, notese itd. izdelava in razpošilja najceneje
Papirna industrija in knjigoveznica
ANTON JANEŽIČ, LJUBLJANA
Florjanska ulica 14.
Zahtevajte povsod zvezke v korist slepcev. Dobivajo se tudi v vseh prodajalnah Konsum. društva in v drugih trgovinah
Zvezki v korist Podpornemu društvu slepih!
C
c/>
"p?
-a o 3: cl -* -a — o
SIEGEL & DRUG
d. as o. as.
tkalnica platnenega in bombažnega blaga
Ljubljana, Dunajska cest. 31
Svltavy
(Č. S- R.)
Wien
(Nem. Avstr.)
cn
o
on
e
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
Gaspari 4* M^anninpev
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48
=3
ho
-t
o
in
ZA JESEN IN ZIMO
priporočamo veliko zalogo raznega suk-nenega in volnenega blaga za obleke, sukne, plašče in kostume. Perilni bar-hent v najnovejših modnih vzorcih.
Razne volnene in šivane odeje i. t. d.
€1S juMi ana Mestni trg 10
Zmerne cene.	Solidna	postrežba.
a
a
a
a
a
a
OSTANKOV
©
manufaktur, blaga 1
za skoro polovično ceno pri
1 V sako sredo i n soboto
velika prodaja
tvrdki: Tekstilbazar, Ljubljana, Krekov trg 10 |
gj	Pišite	po	ceniki	■	■	■	«	Po	pošti	razpošiljamo	vsak	dan.	n
0	!■	II3U511*0PJG
©
©
e
©