k 1334
ilan) j tj (želj ja pom.l adnji t
KNJIŽNICA VIA CEPPA 9 TRIESTE
List izhaja v straneh 25 1!
polletna 500 lir; trimesečna .sov ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 03-073, 93-806. Uprat (legli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadst Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pism rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v sira za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo v n apre POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN
i -
Ma^NOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 22 (295)
DELO
UGASIM* 120.ilrxiSTiiwi: partije s.t.o.
POČASTITEV SPOMINA TALCEV NA PROSEKU V nedeljo, 29. maja ob 10. uri bodo delegacije demokratičnih organizacij položile vence na kraju usmrtitve. Tu bosta govorila
tov. MARIJA BERNETIČ in VITTORIO POCCECAI.
Zveza bivših političnih preganjancev vabi vse rajone. naj pošljejo svoje delegacije.
TRST - SOBOTA, 2 9. MAJA 1954
CENA 20 LIR
DNEVI
lo
Pobitih i delav
i
mmm mom
in VajM ar voj
e tri tedne zahodni listi, v posebno italijanski napo-ujejo, da bodo ZDA in An-a predložile Rimu osnutek rega predloga za rešitev tr-i kvinttpega vprašanja. Na koncu jše - Ifkega tedna se ponavlja, da koračni ta predj0g jzročen «v pri-
lo°S-° nfn)ih dneh». Do sedaj pa ši-ioncertL javnost ni še dočakala
L- a Predloga, m j s k a L
eljah -Hdeda pač. da se je v tem :ares -Jnjem času nekaj zataknilo vlanonTa^rt*h mešetarjev z našo ijih, No. To se je najbrže zgodi-Concerdprve dni maja, ko je Tito
9. Marinai ameriškemu novinarju hmaniflL,	. .
r in on,zberSerJu znane izjave, s in ulcerimi je izrazil svojo pri-lighi: Fpvljenost «žrtvovati» večji >o želja cone 'A; in 60.000 tržaških a fienpencev v zameno za cono ;ki ode! Hrvatine. Bazovico in novo
5	» med Koprom in Piranom, koncert) Vsem Pa v zameno dokon-lson: trša pokopa mirovne pogod-Mravnfl z Italijo.
2201 KV^Sleži so takoj po Titovem pfvjuvu dokazali, da si niške pejželeli tega nastopa. Zahod-j?dgr pjfi So pač hoteli, da bi vsa rja» - j e'Va ostala zavita v strogo i sekstUist do ugodnega trenutka. rth3V l 1 dru"i strani pa so vesli
°lje póf°vem Predl0§u Slede re' is PaP’V(! tržaškega vprašanja, k' rt-_ J jih začeli objavljati že pred •azgledi ru“im mesecem, začele ije - Umirjati italijansko uradno
st - 'i vfiost.
h dvor V riedeljo je v Palermu na Nritvi Sredozemskega vele-!thu govoril Sceiba. V svo-1)1 govoru je podčrtal, da se eS6va vlada vrača ■ na triti l^18*50 izjavo od 20. marca iricofo- ' V nadaljnjih uradnih v gro< ^bgah je bilo rečeno, da je Nka vlada mnenja, da bi ta
6	po°n|l6Va mnrala služiti kot pod-za), N za diskusijo z Jugosla-OVi. '9.
n")' ^e*£am čudno se zdi. da óv'n i e!bovemu govoru ni sledil predst]*Qjšen uraden odgovor Ti-nedelJV& viacjej je v preteklosti ’■ kar urah znala najti proti-* Jslavke Le nekaj dni za 9.30: i ^bovim govorom je jugo-■ (Staf vanski tisk začel objavljati 7- se iT*ne komentarje, v katerih , Bravi, da se sedaj «rešitev : «Vri1 krškega vprašanja vrača na aari). Icet.ne pozicije». To pa ni nič ano. i 'dnega< jte pomislimo, da je , ; ,.s™ Tito v svojem intervjuvu .«$,■ ^''Izbergerjem predlagal. 1 yf * bi se zmenili za tako za-in 29' i!n° rešitev, ki naj bi pu-a tako Italiji kot Jugosla-Proste roke v zahtevah .vsem Tržaškem ozemlju, vlučasna rešitev, s katero se .'Bjajo i v Rimu i v Beo-in 0 kateri se v tem 30:	času toliko govori,
a di edvideva, da bi vse ostalo 17.30
Ì0; asso
): «orfìì
. Uni'')
in K
17,30
J
grazi1
prir*
30. m» izlet
opuiriUni
tl«
kot je. da bi Italija do-
, nekaj več pravic v coni kNb bi lahko imenovala nell več svojih funkcionarjev Pa da bi postavila svoje
Ižaške
'M
ljudi na odgovorna na mesta v Trstu. Winter-
e Pa bi igral vlogo neka-«guvernerja» s pravico
i(^e dni je italijanski tisk •bAVil vest, da bosta vladi 1 in Anglije v kratkem j ‘Sgale osnutek predloga, t a bi služil za diskusijo najo J. Betè]anSki konferenci, ki
in f
1333. f |’Ì9
,d on N
“* «fin " karala po Titovem pred-ani. zlu sklicati med ZDA. An-’’ Francijo, Italijo in Ju-’’tf UvUo. Ne govori se več o a 6tdlogu, ki naj bi rešil naše ;j ušanje, marveč o predlogu. 5 ba.i bi služil kot podlaga je djt, ^skusijo, kar pa pomeni, ebč- £|i yie bil storjen korak nazaj. °zbor le», d'rstu je opaziti, da so se ì sF ij'Bt-ere stranke, ki so do se-ak P* :rj biolčale, izjavile proti raz-afie l^n-’u: republikanci, istrski 'j[	fronta, za neodvisnost.
e„°vski molk glede najnovej-k	razvoja tržaškega vpra-
liagp	Ig la	Pa še vedno traja. Zgie-
■” . ii,’, da je ta argument za ti-ia,,r?%L('e ^lo vroč in da se bo-y opeklin. Za ljudi, ki so <^Ve]i oktobrske in novembr-\	ko so titovci kričali
'I, Vse grlo. da nočejo Italije, ; 'e bodo aneksiji uprli celo jrirozjem, je to zelo čudno, a I Tembno. Ta molk pomeni j So titovci prejeli iz Ljub-’be	precizne direktive, naj
Ai
:f0 -° bi bil rekel, da ima Franc «žilico» za pisanje Clan-idj,- ftes. nihče, niti njegovi paj-'ii '■ Vendar se je čudež zgodil
Sl
Stoka
je v zadnjem času po-
\r “steber» «Primorskega» in fc ceio resen konkurent ubo-K^enkota, ki je že enkrat Spet ^Pustiti mesto glavnega V,,""« na barki «Primorskega» JV0 ar]u— za šalo, t. j. Babiču. *®b0.' »J* ne de. Naj se pač med r stnftf>aj0 in P°tesujejo za raz-Si ,ke in POdstolčke. Nas nai-% L1'11"!« «žilica» Stoke. V pi-Shka'r>>l dneh jc napisal kar 2 NA u «Primorskem». Enega je y«ge n° nbjnnil P°d naslovom Sberavice>>’ drugega pa pod ‘k j °Jočim «Narodno vpraša-s°eializem».
V	* * *
Jbj toniku «Naše pravice» naj-fttk V^j nad vse zanimivih ftleja' so vredne Pavlihovega 'S fu • ze stara titovska šablon. JK iftka je vsebovana v stav-: Bitlinb gov°rijo o tem, da
molčijo, naj ne dvigajo prahu, naj ne kričijo preveč proli nameravani italijanski a-nek.-iji, naj rajši izvajajo di-verzionistične akcije, da bi lahko osredotočili pozornost na druga vprašanja, ki nimajo nobene zveze s tržaškim. Mnogo je titovcev, ki je razumelo, da pomenijo te direktive podporo sedanji Titovi liniji odprave tržaške rakove rane na podlagi priključitve večjega dela cone A k Italiji. Zato je nezadovoljstvo v titovskih vrstah veliko.
Na vsak način je naše prebivalstvo budno in mora biti čedalje bolj budno, če se hoče preprečiti nesrečno razkosanje. Z vedno večjo silo moramo zahtevati ustanovitev STO in pri tem mobilizirati vse ljudi dobre volje ter u-stvarili enotnost med vsemi silami, ki želijo dobro našemu Ozemlju.
S. NOVAK
Attlee in Bevan obiščeta Kitajsko
LONDON Attlee ih Bevan, ugledna voditelja angleške laburistične stranke bosta v kratkem odšla v ljudsko republiko Kitajsko. Z njima bo šlo še šest voditeljev omenjene stranke, med katerimi bodo trije sindikalisti. Tako je bilo te dni sklenjeno na seji izvršnega odbora stranke.
Z ENOTNO BORBO BOMO USTAVILI ROKO MEŠETARJEV
Prebivalstvo Miljskih hribov odločno nasprotuje razkosanju
Ogorčenje ljudstva zaradi zločinskih načrtov - Naše vasi so tako povezane z mestom, da bi jih vsaka delitev gospodarsko uničila - Pri Hrvatinih ni enega, ki bi bil za razkosanje - Tudi titovski pristaši se izražajo proti barantanju
Prebivalstvo Miljskih hribov je zaskrbljeno zaradi vesti o. nameravani izvedbi barantanja. Zaskrbljeno je prav po-sebno zato, ker se tokrat govori o delitvi, po kateri naj bi Hrvatini pripadli Titu.
Povsod, kjer smo se ustavili v naših obiskih, so nam ljudje dejali, da ne bodo nikoli dopustili, da bi se tak zločin izvedel, kajti nekaj takega bi z vseh vidikov pomenilo upropa-stiti vasi.
V Elerjih smo srečali dva delavca, Roka Santina in Franca Pečarja, ki sta se pomenila z nami in nam povedala ne sa-
darsko popolnoma uničena — sta nam dejala — Celo tisti, ki simpatizirajo s titovci odločno nasprotujejo taki pogubni rešitvi. Ce bi se kaj takega zgodilo, kam bi šli delat naši ljudje? V naši vasi so le 4 družine, ki se kolikor toliko preživljajo s kmetijstvom, vsi o-stali prebivalci delajo v Trstu, prav posebno v ladjedelnici S. Marka in drugih tržaških tovarnah. Naša vas je tesno in neločljivo povezana s Trstom. Zato je brez izjeme proti barantanju, je za uresničenje mirovne pogodbe in za ustanovitev STO. Mi zahtevamo tudi,
mo svoje, marveč mnenje vseh da se odprejo bloki s cono B in
vaščanov. Oba sta poudarila, da ljudje ne morejo verjeti, da bi se tak zločin mogel izvesti. saj je noroglavo kaj takega misliti. «V primeru razkosanja bi bila naša vas gospo-
da se ukinejo vse ovire, ki obstajajo med obema conama».
V Božičih smo našli Hreva-tina Sergia in slovenskega begunca C. S., ki st anam dejala, da je nemogoče niti misliti
na razkosanje. «Prebivalstvo naše vasi — nam je dejal Sergio Hrevatin — se je že te dni odločno izreklo proti razkosanju na javnem zborovanju in podpisalo resolucijo v tem smislu. Edina rešitev za nas je ustanovitev STO». Slovenski begunec C. S., vi je, ko smo ga spoznali, gledal v smer cone B, kjer je do pred kratkega prebival prav blizu demarkacijske linije, je bil za časa NOB partizan in se je udeležil večji) bitk na Primorskem. Tudi on nam je dejal, da je treba napraviti vse za onemogočitev barantanja in za ustanovitev STO.
Pri Hrvatinih je bilo precej ljudi na glavnem trgu, ko smo prispeli v vas. Vprašali so nas, po kaj smo prišli. Povedali smo jim. da smo jih prišli obiskat, da zvemo, kaj mislijo v
NA ŽENEVSKI KONFERENCI PREVLADUJE OPTIMISTIČNO OZRAČJE
Novi predlogi Ču En Laja
omogočajo premirje v indokini
Napredovanje ljudske vojske na področju ustja Rdeče reke - “Timesov*4 Članek o položaju v Vietnamu - Churchill poudarja, da Velika Britanija hoče doseči pozitiven rezultat in vzpostaviti prijateljske stike z vsemi državami
Kljub najrazličnejšim potezam Američanov, ki imajo namen sabotirati razprave o azijskih ‘vprašanjih, se konferenca v Ženevi nadaljuje v dokaj .rijateliskem ozračju. Ob koncu preteklega tedna je prišlo do številnih manjših sestankov med posameznimi delegacijami in do kontaktov med raznimi voditelji teh delegacij. V ponedeljek sta se prvič sestala Bi-dault in Ču En Lai.
Znano je, da vlada med stališči ZDA in Velike Britanije v pogledu azijskih zadev, zlasti. pa v pogledu takoimenova-nega azijskega pakta, ki ga snujejo ZDA, precej različna stališča, odnosno nesoglasja. Zaradi tega je šel pretekli teden minister Eden na posvetovanje k Churchillu. Po tem posvetovanju je britanski ministrski predsednik izjavil v londonski zbornici, da hoče njegova vlada doseči na ženevski konferenci pozitiven in plodovit rezultat, da ostane politika njegove vlade nespremenjena ter da je poglavitni cilj. ki ga vlada hoče doseči ta, da pride do vzpostavitve prijateljskih odnosov z vsemi državami. ki sodelujejo na ženevski konferenci.
Posebno važno je bilo sobotno zasedanje konference. Na njem je govoril Cu En Lai ter takorekoč odprl pot, ki vodi k sklenitvi miru na Koreji. Predlagal je, naj bi posebna nevtralna komisija kontrolirala skupno z vsekorejsko komisijo volitve v tej deželi. Zastopnik južnokorejske vlade pa je bil nasprotnega mnenja in je zahteval, naj bi se vršile volitve ne !e pod kontrolo OZN temveč pod zaščito ameriške vojske.
Tov. Molotov pa je dal vrsto novih predlogov glede rešitve vprašanja Indokine, s posebnim ozirom na sklenitev premirja. Predagai je, naj bi konferenca razpravljala o petih točkah in sicer: 1) o preneha-
nju sovražnosti; 2) o tem, kje naj bi se koncentrirale vojaške enote; 3) o prepovedi dobavljanja orožja iz tujine; 4) o ustvaritvi mednarodne kontrole in 5) o mednarodnih jamstvih za ohranitev miru v tej deželi.
V Hanoju vlada velika panika. Ta se je povečala zlasti po padcu trdnjave An Ksa. Vietnamska ljudska vojska nadaljuje svoj pohod po ustju Rdeče reke in je pri tem deležna splošnega sodelovanja vietnamskega ljudstva. To je priznal tudi ameriški diplomatski dopisnik lista «New York Times» Reston. Ta med drugim pravi, da je velika večina ustja Rdeče reke, z okrog
8 milijoni preb v rokah vietnamske vojske. Isti dopisnik Ugotavlja, da, če bo šlo tako naprej, bodo morali Francozi v najkrajšem času zapustiti nadaljna področja. Važno je tudi, kar ugotavlja vplivni a-meriški novinar o zadržanju vietnamskega ljudstva do osvobodilne vojske. Ta namreč pravi, da je vietnamsko .ljudstvo v velikanski večini naklonjeno | jn““^‘“f
de do sporazuma na konferenci v Ženevi ne le glede Koreje, temveč tudi glede Indokine. V Dien Bien Fuju se je zaključila repatriacija ranjencev Repratriirali so vsega skppaj 858 ranjencev, zadnjih 23 pa jih bodo izmenjali še preden bo naš list izšel.
Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz zeneve je pričakovati j v najkrajšem času premirje v V četrtek je Cu En Lai predložil nov načrt gle-
Ho Ci Minhu. ker vidi v njem
pravega osvoboditelja. O vpra- de premirja Ta načrt pred„ sanju premirja v Indokini je ^ vjdeva konec sovražnosti vseh razpravljala tudi konferenca rednih vojska in gverilcev v partizanov miru, ki se vrši v j mdoRini. V ostalem pa je Berlinu. Na njej je kitajski ^ predlog precej podoben pred-zastopnik med drugim podčrtal, da se bodo kitajski parti-
zani miru trudili zato, da pri-
zvezi z načrtom delitve in prepustitve Hrvatinov Titu. Vsevprek so moški in žene o-dločno povedali, da ne niti mislijo nato, da bi se moglo kaj takega zgoditi, ker ni enega, ki bi si v vasi kaj takega želel. Neka stara ženica, ki smo jo srečali, na poti proti bloku, nam je dejala, naj v časopisu napišemo, da je prebivalstvo Hrvatinov odločno proti razkosanju, da noče vedeti o taki rešitvi, ki bi jih ugonobila. «Naj nas pridejo vprašat, kaj hočemo, potem bodo, videli, kaj mislimo o njihovih nesrečnih in zločinskih načrtih». Cassano Salvatore nam je na naše vprašanje odgovoril z drugim vprašanjem: «Kam bodo šli naši ljudje delat, če bi prišlo do tega? Tito bi v nesrečnem primeru izvedbe takega zločina našel pri nas pravo puščavo». iMladinec Celeste Hrevatin pa nam je dejal: «Naj v svetu vedo, da tudi mi imamo pravico povedati svoje mnenje. Mi hočemo ustanovitev STO, mi hočemo, da nas pustijo enkrat za vselej pri miru, mi zahtevamo, da se mešetarjenje neha!»
Pri Sv. Barbari so nam ljudje, ki smo jih srečali po vasi in na delu, povedali isto. Cač Filip nam je dejal, da ne bi Tito niti med svojimi redkimi pristaši v vasi našel enega, ki bi bil za razkosanje. Tudi titovski pristaši se zavedajo, da je za našo zemljo edina rešitev v spoštovanju mirovne pogodbe.
Tako misli prebivalstvo Miljskih hribov o zločinskih načrtih Beograda, Rima, Wash-ingtona in Londona. To prebivalstvo ve, kdo je sovražnik njegovih interesov, njegovega miru, njegovega življenja. Zato poostruje svojo borbo in odločno zahteva, da se zasliši tudi njegov glas.
* * *
V, zvezi z nevarnostjo, ki preti Tržaškemu ozemlju, je Zveza enotnih sindikatov izdala proglas, v katerem se prikazuje nevarnost razkosanja in se poudarja, da je barantanje proti interesom tržaškega gospodarstva. Zato Zveza ES poziva slovenske in italijan-
hočemo enotno in združeno živeti v cbniA in B. Proziv vabi, naj se delovni ljudje brez razlike izrečejo proti mešetarjenju in naj zahtevajo, da se zasliši tudi njihova volja. Na koncu Enotni sindikati pozivajo, naj se združijo vse sile za uveljavitev mirovne pogodbe in ustanovitev STO
S Proseka je naš list prejel pismo s 26 podpisi, v katerem se pravi, da mladinci in mladinke s te vasi, zbrani na veselici telovadcev, odločno protestirajo proti poskusom barantanja z našim Ozemljem. Obenem pravijo, da se bodo proseški mladinci ne glede na politično pripadnost borili proti razkosanju, za obrambo naših pravic, za mir, svobodo, za ustanovitev STO.
Trsi v coni A je treba ločiti od ostalega ozemlja le cone... Mi ne vztrajamo na tem, da bi Trst vzeli, ker ga nasilno nočemo vzeti. Ne bomo vztrajali, da bi ga dobili, ker ga nočemo dobiti... Zahtevamo pa vso cono A brez Trsta... Tako je dejal Tito na nekem volilnem zborovanju v Beogradu 15. novembra 1953.
Tako je torej Tito že lani napovedal, da bo uničil tržaško mesto in njegovo okolico ; kajti odrezati okolico od mesta, pomeni uničiti i okolico, i mesto.
Toda naše ljudstvo, noče slišati o tem. Tržaško ljudstvo noče uničenja mesta in podeželja. pač pa hoče njun razvoj. Zato obsoja Tita in njegove načrte. Zato obsoja vse tiste, ki mešetarijo z našo zemljo kot s kramarskim blagom. Zato ponavljamo : Roke stran od našega Ozemlja ! O naši usodi bomo sami odločali !
Da bo pa naš glas močnejši in učinkovitejši, združimo se v tem resnem trenutku ! Pozabimo na naše politične razlike! Združeni zahtevajmo dejansko ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja !
Tržaška delegacija na Komunistične partije
kongresu
Avstrije
Borba avstrijskega ljudstva proti EOS in novemu Anschlussu - Titovci pomagajo svojim socialdemokratskim zaveznikom pri raznarodovanju koroških Slovencev
logom Molotova. Na četrtkovi Konferenci sta si prvič podala ! ske delovne ljudi, naj se borijo roke Fan Van Dong in Bidault. j za preprečitev razkosanja, ker
V JUGOSLOVANSKEM GRADBENIŠTVU UVAJAJO 10-URNO DELO
Novi načrti za razvoj kulaštva
Kakšni so sadovi izgradnje “ socializma" brez “ posebnih receptov *
V četrtek se je zaključil III. memo, saj vidimo na vseh po-
kongres titovske «Zveze komunistov Slovenje». Na njem so bila številna poročila, vendar pa brez posebne važnosti. Titovci pravijo, da uspešno napredujejo, u-spešnejše kot kdaj koli doslej. No, kako «napredujejo» vidimo že iz tega, da je iz njihove stranke izstopilo, odnosno, da so izključili že nad 16.000 članov in da so voditelji stranke vedno bolj \ osamljeni in osovraženi.
Zadnji dan kongresa je govoril tudi Kardelj. Ta je dejal, da so do sedaj že premagali pojave de-zorjentacije, ki je nastala zaradi velikih sprememb na vseh področjih v Jugoslaviji. Nadalje je Kardelj povedal, da oni gradijo socializem brez nobenega recep-
dročjih, kakšne odraze ima taka gradnja. Vedno večja beda, širjenje brezposelnosti in korupcije, draginja, propadanje kmetijstva obnavljanje kulaštva in rehabilitacija kapitalizma, vedno večja odvisnost od ameriškega kapitala, blazno oboroževanje, rožljanje z orožjem, formiranje balkanskega napadalnega bloka, gojenje simpatij do nemških nacistov, ki ponovno dvigajo glave v Adenauerjev i Nemčiji: to so sadovi gradnje «socializma» brez nobenega recepta.
Jugoslovanski izvršni svet je pred kratkim razpravljal o novem načrtu za «razvoj» kmetijstva. Vsi dosedanji poskusi, da bi dvignili kmetijsko proizvodnjo so
eni strani sabotirajo proizvajanje zakon, ki omogoča nabavo poso-zaradi obstoječe politike v drža- jila za izboljšanje kmetijstva. To vi, po drugi strani pa no- da do tega posojila imajo pra-čejo obdelovati več zemlje, kot vico le nekateri kmetje, t. j. vena je nujno potrebno za njihov liki kmetje, dočim revni — in
skromni obstoj zaradi previsokih davkov. Poleg tega pa je znano, da je v Jugoslaviji katastrofalno nazadovala živinoreja, zato primanjkuje tudi hlevskega gnoja, umetna gnojila pa so silno dragij in skoroda nedosegljiva. Kot znano, tudi takoimenovane zadruge v vedno večjem številu propadajo. Zato so titovske oblasti prisiljene neprestano preučevati in uvajati nove načrte. Titovska politika teži za tem, da v čim večji meri rehabilitira kulaštvo v državi, U tem je tudi naš list že precej pisal.
la. No, to mu rade volje verja-{propadli; kajti kmetje sami po | Svojčas so titovci izdali neki
Titovska “of“ v kon kurzu
a je. -l me" anc‘b Uto ti- skega», ul. Ruggero Manna, vile
v ul. Ginnastica itd. Kvečjemu mu dajemo pravico, da govori v imenu 800 bralcev «Primorskega» in tistih par Starmanov in Spel, ki Jih še drži v pesti. Tržaške Slovence naj pusti pri miru, ker bodo, če jih bo on branil, prav kmalu morali napraviti križ čez vse svoje sedanje in bodoče pravice. Kajti je znano, da njegovo ime kliče nesrečo.
sti, ki uživa največ simpatij, ne pa mi, proti katerim se spuščajo vse strupene puščice antiko-munistične zalege. Nekaj takega Stoka lahko piše za tiste naivneže v Jugoslaviji, ki nimajo na razpolago nobenega drugega čtiva kot vladni tisk, ne pa za naše ljudi, ki dobro poznajo šovinistično bistvo titoviev.
Druga «dobra cvetka» je naslednji stavek: «Kot glasilo slovenskega življa pa moramo na tem mestu zopet in zopet dvigali glas...». Od kdaj pa je Franc Stoka postal... glasilo slovenskega življa? Ud kdaj ima pravico govoriti v imenu Slovencev, v i-menu naših interesov, v imenu tretine tržaškega prebivalstva? Ali je še pozabil, kako ga tržaški
ir lhn-	'Jo o	uu
?"histi jedro italijanske ,Nij"‘Stične politike» in da
qhujšo šovinistično po- Slovenci ljubijo in kako je po q flre°d vladnega režima, tako resoluciji iu letel iz vseh vasi in stavljajo desno roko ita-dvoran? Edino pravico, ki mu jo
* * *
In končno št, da seje treba borili “za rešitev tržaškega vprašanja, za do-
sego politične in gospodarske neodvisnosti Trsta». Ampak koga misli, da bo imel za norca? Za kakšno «neodvisnost» Trsta se
liji? Najboljše je, da «veliki Frane» preneha s temi pustnimi šalami na račun «neodvisnosti» Trsta. Naj pusti pri miru tudi «naše pravice», ki so bile od Tita prodane skupno s Trstom.
V članku «Narodno vprašanje in socializem» je začel «veli Frane» pripravljati teren za likvidacijo titovske «osvobodilne fronte» in za ustanovitev nove organizacijske spake, ki naj bi se morda imenovala «socialistična fronta Tržačanov». Zato se sam prepričuje, da je treba tako napraviti. Tolaži se, da «ljudje vedno bolj zapuščajo kominformisti-ine vrste», da bo lahko računal na množice vseh Slovencev, na
hoče boriti, ko ga je Tito že prò- Ye*«Sep^glTdìte»^™™k^sl
.J ~ I T4-rz1iiir) Alj O V z-i L- Z1 hnr/i (P.Urti. -	,	.	’
tako lepo... izkazale na dan Prve-
dal Italiji? Ali Stoka bere Titove izjave? Zakaj nima toliko človeškega poguma, da bi jih s svojo časnikarsko «žilico» malce razložil tržaškim Slovencem in jim raztolmačil, kdo jih prodaja Zla-
ga maja, ko jih pri Sv. Ivanu ni bilo niti 1500. Stoki in njegovim napovedujemo, da bo tudi ta «nova» organizacija doživela usodo mrtvorojenega deteta brez bodoč-
nosti, z umazano sedanjostjo in z izdajalsko preteklostjo. Na vsak način vzamemo na znanje, da so dosedanje titovske organizacije doživele popoln polom, da jim zato pripravljajo pogreb tretjega razreda in da se zavzemajo za sodelovanje s «socialističnimi silami», t. j, z vsemi izvržki iz vrst delavskega gibanja, ki so Stokovega kova. Svoji k svojim, * * *
V nedeljo je Kozmina pred poparjeno čredico svojih redkih pristašev v dolinski občini dejal: «vsak dan je treba razkrinkovati izdajstvo kominformovskih voditeljev» in «Primorski» še pravi, da je «energično pobil kominfor-movske klevete na račun Jugoslavije glede rešitve tržaškega vprašanja». Želeli bi, da bi te «klevete» Kozmina javno «pobil», n. pr. tudi na straneh «Primorskega», ki tega ni še storil, čeprav ga že precej časa pozivamo, naj to stori, Dejstvo je, da teh «klevet» ni mogoče «pobiti», ker prihajajo iz ust samega Tita, ki je še pred kratkim potrdil, da prodaja Trst, večji del cone A in 60.000 Slovencev Italiji. To naj «pobije» g. Kozmina, če more!
teh je velikanska večina — nimajo pravice do nobene tozadevne podpore. Sedaj pa se Izvršni svet bavi z načrtom, kako bi čim bolj opogumil tiste, ki imajo denar, da si nakupijo zemljišča. V ta namen je obljubil tudi posebne plačilne ugodnosti pri prepisovanju. Toda tudi to ne velja za male posesti, temveč le za velike, seveda titovski oblastniki opravičujejo ta svoj sklep s tem, da je tudi to potrebno zaradi «povečanja produktivnosti».
Rretekli teden je zasedal v Ljubljani odbor sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. Predsednik Sveta Medan je poročal o delovanju tega sindikata. Med drugim je povedal, da uvajajo gradbena podjetja 10-urno delo v sezoni, ne da bi plačali delavcem nadurno delo. Nadalje je poročal, da se je lani v gradbeništvu pripetilo 166 smrtnih nesreč, oziroma 48 več kot predlanskim; težjih in lažjih poškodb pa je bilo okrog 11.000, medtem ko Jih ie bilo predlanskim okrog 5.400. Ti podatki dovolj očitno potrjujejo, da sindikalne organizacije niso dovolj vplivale na politiko delavskih svetov na tem delovnem področju. Tako pravi Medan. Mi pa dodajamo, da to pomeni, da v Jugoslaviji vlada izkoriščevalski, kapitalistični sistem.
Od 13. do 16. maja se je vršil na Dunaju XVI. kongres KP Avstrije, obdan od solidarnosti vseh bratskih partij Evrope in drugih dežel sveta. 15 inozemskih delegacij, med katerimi tudi delegacija naše partije, se ‘je udeležilo tega zelo važnega srečanja in partijskega razpravljanja avstrijskih komunistov. K tej mednarodni solidarnosti in bratskemu vzdušju med delavskimi strankami. ki je vladalo na kongresu, so prispevali tudi številni pozdravi iz najoddaljenejših krajev. Posebno navdušenje sta izvala pozdrav KP Sovjetske zveze in KP Kitajske.
V imenu naše partije je pozdravil. kongres tov. Lino Kre-vatin, ki je omenil težko borbi, ki jo vodimo, ter podčrtal skupna vprašanja, ki nas vežejo z avstrijskimi tovariši. Med temi je bila povdarjena borba za ohranitev miru. proti EOS oziroma proti ponovni oborožitvi Nemčije ter za u-resničitev STO. Navdušeno ploskanje kongresistov, ki je sledilo govoru našega predstavnika, nam je dokaz, kako avstrijski komunisti cenijo, o-dobravajo in podpirajo našo borbo, ki je obenem v mnogih ozirih tudi njihova borba.
Štiridnevna kongresna razprava je podala sliko razvoja delavskega gibanja v tej srednjeevropski deželi, ki predstavlja stično točko med vzhodno — socialističnim in zapadno — kapitalističnim sistemom. Najbolj je prišlo v razpravi do izraza vprašanje borbe proti novemu Anschlussu. za pripravo katerega neumorno delujejo ameriški imperialisti in Adenaue-rjeva vlada s pristankom in podtalno podporo same avstrijske vlade. Ti krogi se trudijo, da bi čim prej prišlo do ustanovitve EOS. ponovne oborožitve Nemčije in vkliučitve Avstrije v zapadnonemško državno tvorbo. Vse podrejajo strateškim načrtom in vojnim pripravam. Komunistična partija se bori proti tem mahinacijam za neodvisnost Avstrije, za mir in delavsko enotnost.
Na kongresu je bilo govora tudi o nacionalnih manjšinah, o njihovi borbi za narodnostne pravice. Nas je zanimalo vprašanje koroških Slovencev, ki jih socialdemokratska deželna vlada neusmiljeno nacionalno
zatira in raznaroduje. Sokrivci tega raznarodovanja so sami titovci na Koroškem, ker podpirajo in se bratijo s temi raznarodovale! ter za njih celo volijo. Naša delegacija je bila sprejeta na domu od predsednika K-PA, tov. Koplenika. Tudi tu je bila deležna bratskega sprejema in daljšega razgovora o najrazličnejših vprašanjih delavskega gibanja na splošno.
S tega plodovitega in zelo pomembnega kongresa bratske P'rtije je naša delegacija odnesla najboljše vtise in razne izkušnje, ki so za nas dragocene in dobrodošle. Avstrijski k< munisti so nas naprosili, naj v njihovem imenu pozdravimo tržaške tovariše, kar tem potom izražamo. Mi pa se jim ponovno zahvaljujemo za veliko gostoljubnost in jim kličemo: Naprej tovariši, v borbo z : mir, za bratstvo med narodi in za dobrobit človeštva.
ALBIN ŠKRK
Zasedanje partizano) mitu
BERLIN — V torek se je pričelo v Berlinu zasedanje Svetovnega sveta za mir. Glavno poročilo na njem je imel predsednik Joliot Curie. Govorili so tudi drugi ugledni predstavniki, med katerimi naj o-menimo Kitajca Kuo Mo Zoja, angleškega advokata Fritta, poljskega univ. prof. Infelda, japonskega univ. prof. in u-tomskega učenjaka Hirana. indijskega generala ter osebnega Nehrujevega prijatelja Sok-heya in italijanskega senatorja Serenija. Zelo važno poročilo o uporabi atomske energije je imel sovjetski delègat Tiho-nov.
Na tem zasedanju je bilo sklenjeno, da se podeli mednarodna nagrada za mir sveto, vno znanima umetnikoma, režiserju Chaplinu in skladalelju Šostakoviču.
OD TEDNA
PETEK. 21. maja: ATENE: Grilla vlada je uradno ponovila, kot je ipred dnevi storil njen predsednik Papagos, da Italija nima pravice postavljati svojega veta proti spremenitvi balkanskega pakta v vojaško zvezo — LONDON: Po uradnih statisti, ah so se žvljenjski stroški v Angliji dvignili v sedmih letih za 50', — SEUL: Po vesteh iz Južne Koreje so se nedeljske parlamentarne volitve vršile v znaku najhujšega škvadrističnega terorja; kljub temu je prišla do izraza velika opozicija proti Riju
SOBOTA, 22. maja:	PARIZ:
Trije francoski agenti Gestapa so bili ustreljeni na podlagi smrtne obsodbe, ki jo je zreklo vojaško sodišče, ker so zagrešili š evilne zločine in so zakrivili s nrt ipreko 50 ljudi — KAIRO: Zgleda, da namerava egiptovska vlada v najkrajšem času priznati LR Kitajsko.
NEDELJA, 23. maja: MILANO: V milanski občini je neki veleposestnik streljal proti sinu poljedelskega delavca in ga ranil; ra-n il ec je bil aretiran — KAIRO: Ministrski predsednik Naser je izjavil, da se Egipt ne bo priči "užil paktu Bližnjega vzhoda, kot je v ameriških načrtih, mar-
GUATEMALA V NEVARNOSTI zaradi imperializma ZDA
Eksplozija na ameriški letalonosilki «Bennington»
QUONSET POI NT. (Rhcde Island) — V sredo je prišlo do strahovite eksplozije na ameriški letalonosilki «Bennington». Pri lem je izgubilo življenje nad 110 mornarjev, mnogo več pa je bilo ranjenih.
Vlada ZDA pripravlja intervencijo v notranje zadeve male srednje ameriške republike Guatemale. Ze več časa vociijo vodilni krogi ZDA ostro kam panjo proti tej deželi pod pretvezo, da Guatemala predstavlja «komunistično nevarnost» za vso Ameriko, Vlade Hondurasa, Nicarague, Salvadorja, Co-starice in Paname, ki so v rokah severnoameriških agentov, izvajajo proti Guatemali sovražno politiko in so že večkrat v tem zadnjem času organizirale zarote proti sedanji nacionalni vladi male republike.
Dulles je na svoji zadnji tiskovni konferenci obtožil Gua-temalo, da prejema orožje od Poljske in ZSSR, kar je bilo uradno demantirano, in da predstavlja «največjo oboro-
ženo silo v Srednji Ameriki». Pred kratkim je Nicaragua v okviru teh groženj prekinila diplomatske odnose z Guatemale, te dni pa so plačani a-: enti izvedli sabotažno dejanje na neki železniški progi.ki pelje v prestolnico republike.
Vsa ta gonja se je začela po volitvah od 1953, ko je demo kratična fronta Guatemale zmagala in dobila 51 od 58 sedežev v parlamentu in začela izvajati agrarno reformo, pri kateri je najbolj prizadeta a-meriška kmetijska družba «United Fruii Company». V tej družbi so zainleresinari ludi člani družine Dulles. Najbolj smešna je trditev, da Gua-iemala «ogroža ZDA», kajti ta dežela ne šteje niti 3,500.000 prebivalcev, dočim jih imajo ZDA 150 milijonov.
več da bo kvečjemu pristal na pakt arabskimi deželami — MOSKVA:	Ob 300-letr.\ združitve
Ukrajine z Rusijo je Vrhovni sovjet ZSSR podelil S SR Ukrajini in Kijevu Leninov red — BOČEN:	Krongres južnotirolske
nemčke ljudske stranke (klerikalne) je izvolil za predsednika stranke bivšega nacističnega prefekta Bočna.
PONEDELJEK, 24. maja: ROVIGO: 100.000 poljedelskih delavcev pokrajine Polesine je po dolgotrajni in težki borbi izbojevalo povišanje plač — RIM: Na seji vodstva demokristjanske stranke je prišlo do srditega boja med o-istaši Gronchija, ki se zavzema za razširitev vladne koalicije na levo, in pristaši De Gasperija. ki hočejo prej ali slej doseči sklenitev zavezništva z desnico; pristaši Gronchija so ob tej priliki prejeli 40' ; glasov — RIM: Na volitvah y 48 občinah v Italiji se ie ponovno izkazalo, da naraščajo levičarske sile: levičarske stranke so zmagale v treh velikih občinah Dolo, Trinitapoii in San.eramo
TOREK. 25. maja:	RABAT:
Proti bivšemu francoskemu rezidentu v Maroku Guillaumu je bil izvršen atentat, ki je povzročil 1 mrtvega in' 33 ranjencev; rezident se ie rešil — PARIZ: Francoski parlament je prisilil Laniela na razpravo o Indokini, ki se bo vršila prihodnji torek.
SREDA. 26. maja: NEW YORK: Zaradi bencinske eksplozije na ameriški letalonosilki «Benninig-Ion» se je razvil požar, ki je zahteval ogromno število žrtev med člani njene posadke; po zadnjih poročilih je pri požaru izgubilo življenje 110 mornarjev, 150 pa jih je bilo ranjenih: ranjence so morali s helikopterji prepeljati v pomorsko bazo Quon-set Point; to je največja nesreča, ki je zadela ameriško mornarico v mirnem času
ČETRTEK. 27. maja — PARIZ: V francoski prestolnici so pričele krožiti vesti, da bodo zamenjali vrhovnega poveljnika v Indokini. Vse kaže, da bo gen, Navarre moral drago plačati neuspeh pri Dien Bien Fu — NEW YORK: Washingtonska vlada namerava pospešiti «operacije» proti Guatemali. V državi organizira gosto vohunsko mrežo. «Neznana» letala so danes odvrgla kupe letakov s pozivi k uporu p:oti demokratični oblasti.
RIM •— V sredo je parlament odobril proračun ministrstva za poljedelstvo. Za proračun so glasovali tudi monarhistični in fašistični poslanci ter tako podprli klerikalno, vlado.
ČLANEK TOV. V1DALIJA V 5. ŠTEVILKI REVIJE KPI “RINASCITA"
NOVE SPLETKE OKROG TRSTA
S prijaznim dovoljenjem uredništva revije KPI «Rinascita», katere direktor je tov. Palmiro Togliatti, objavljamo članek tov. Vidalija o tržaškem vprašanju, ki ga bo revija objavila u svoji 5. (majski) številki.
Znova, in tokrat v še nevarnejši obliki kot prej se je pojavilo na pozorišče tržaško vprašanje. Zgleda pač, da so veliki atlantski kirurgi sklenili odrezati bulo. Operacija bi se morala vršiti pod osebnim vodstvom in nadzorstvom a-meriškega državnega tajnika Posterja Dullesa. Ne Eden marveč sam Dulles se bavi z vprašanjem. Na vsak način nihče ne more še reči. ali se bosta obe prizadeti vladi v Rimu in Beogradu sporazumeli. Tretja prizadeta stranka, žrtev. t. j. prebivalstvo STO ne šteje nič. Državljanom STO je dovolj vedeti, da so v rokah... svobodnega sveta!
Rešitev, dokončna ali začasna, bi morala dokončno pokopati STO, ki ga tako Scelba kot Tito mrzita. Zato bi se morala izvršiti v vlogi izpopolnitve «četverokotne organizacije sredozemske obrambe», t. j. da bi se bolj izkoristilo — kot piše ameriški tisk — Jadransko morje kot zvezna in oskrbovalna pomorska pot za časa vojne prav posebno za jugoslovanske čete, ki bi morale braniti ljubljanski hodnik, kateri gre skozi Trst, ker je «Trst pot k ljubljanskemu predoru, zgodovinskim južnim vratom velikih ravnin srednje Evrope».
Po objavi zloglasne dvostranske note od 8. oktobra pr. !.. ko je že bilo jasno, da je postala nekoristna zaradi nasprotovanja beograjske vlade, ki je sodelovala pri njeni izdelavi, je Poster Dulles izjavil (20. X. 1953). da je Trst «ovira na poti široke koncepcije in zareza v koordinaciji važnih vprašanj posebnih namenov tržaškega področja». Ze tedaj je vodja ameriške zunanje politike prevzel v svoje roke vprašanje, odločen, da ga čim prej reši.
Tako je mtnuio šest mesecev v pogajanjih. Izjavilo se je, da je nota od 8. oktobra neuresničljiva. To je bil pogoj, ki ga je Tito postavljal za udeležbo pri diskusiji. Najstrožja tajnost bi bila morala vladati okrog pogajanj. Italijanska vlada je bila pokorna kot vedno. Beograjska vlada, četudi ni uradno govorila o pogajanjih, je vodila kampanjo z mobilizacijo svojih strokovnjakov v tržaškem vprašanju zato, da bi dokazala, da je vse STO etnično, zgodovinsko, zemljepisno jugoslovanska zemlja. Nenadoma, ko je že bil «sporazum» o Trstu izdelan tudi v podrobnosti, se je zgodilo, da je Tito šel v Ankaro s predlogom o spremenitvi balkanskega pakta v vojaško zvezo. I-stočasno so bili objavljeni za to skuhani dopisi in izjave, izhajajoči iz istega vira, in so se odkrili rezultati tajnih pogajanj za rešitev tržaškega vprašanja. Tito si je privoščil isto šalo na predvečer note od 8. oktobra s svojim govorom na Okroglici in s svojimi številnimi intervjuvi.
Zakaj
podal
je De Castro ostavko ?
17. aprila je V. Mihel j, dopisnik «Corriere di Trieste», titovskega dnevnika v italijanščini po razgovoru z Alešem Beblerjem, namestnikom zunanjega ministra v Beogradu poslal svojemu listu dopis, v katerem se je trdilo, da so že tl mesecev v teku pogajanja med Londonom, Washingto-nom, Beogradom in Rimom za ureditev tržaškega vprašanja, ki se je že bližalo k zaključku. Sklicujoč se na številne informacije, ki jih je dobil od u-glednih jugoslovanskih in «zahodnih» političnih osebnosti v Beogradu, je Mihelj prihajal do zaključka, da je bil sporazum z diplomatskega vidika že zrel in da sta vladi v Rimu in Beogradu dali razumeti, da sta pripravljeni na za sporazum potrebne koncesije za dosego normalizacije medsebojnih odnosov in da so jima so potniki na tej poti An-glo-amerikanci. ki da niso Siedili s svojimi posredovanji na podlagi nasvetov, pritiska, o-pozoril in hrabrenja.
Temu dopisu so siedili še drugi, v katerih se je popolnoma odkrival predložen načrt, Italiji bi pripadel Trst z večjim delom cone A, Jugoslaviji bi ostala cona B, kakšen obmejni popravek pa bi izpopolnil sporazum (pozneje se je zvedelo, da bi se morali žrtvovali vasi Hrvatinov in Bazovice). Po dosegi sporazuma bi ■Iugoslavija zagovarjala udeli-žbo Italije v načrtovani ju-goslovansko-turško-grški vojaški zvezi. V zameno za odstop Trsta (!) naj bi bilo Titu zagotovljeno dobro opremljeno pristanišče, zgrajeno z ameriškim in angleškim denarjem, ki naj bi nastalo med Koprom in Piranom z vlogo grobarja tržaške luke. To bi morala biti dokončna rešitev. Titovska razlaga sporazuma ni preveč različna od italijanske. Piccioni je namreč izjavil, da se za dokončno rešitev strinja z u-resničenjem dvostranske izjave v izboljšanem smislu. Začasno pa bi se zadovoljil z go-
lim in enostavnim uresničenjem tiste izjave.
«Teza» bi bila vedno jugoslovanska. Sam g rol Sforza v svojih spominih «Pet let v palači Chigi» pripisuje namreč Jugoslovanom te namene...: Kako bi lahko prišlo do likvidacije? — se vprašuje jugoslovanski delegat, ki je obiskal grofa - Maksimum, do kamor bi Jugoslavija lahko prišla, je odstop cone A, (razen kakšnega popravka na severu v nje no korist) in priključitev cone B (razen kakšnega detajlnega popravka v korist Italije na meji med cono A in B)».
«Ce bi Scelbi uspelo uresničiti slednjo (dvostransko noto, op. ur.) tako, kot je bila objavljena (cona A Italiji in cona B Jugoslaviji z diplomatskimi razgovori za popravke med obema deželama), bi dosegel uspeh. Žalostno priznanje, ki ga mora izustiti, kdor je 8. oktobra predložil ostavko potem. ko se je zastonj protivil temu, da bi se izjava sprejela» — to so besede bivšega italijanskega političnega svetovalca pri ZVIJ v Trstu. De Castro je podal stotič in poslednjikrat svojo ostavko, ko je zvedel, da se je bližal trenutek novega sporazuma. Sel je v Rim. govoril je s Scelbo, ki je sprejel ostavko, napisal je izjavo, poveličujoč Scelbo in odšel v Turin zato, da bi pisal v listu «La Stampa», da ima Scelba prav, da se ne sme podrejati vprašanje Trsta EOS, da je treba zahtevati uresničenje dvostranske note. Vse to dobro vedoč, da kakršna koli diploma!
ska diskusija glede obmejnih popravkov ne bi prav nič izboljšala položaja prebivalstva cone B. Odkrito povedano, ne morem še razumeti, zakaj je prof. De Castro podal ostavko. S takim kesanjem bi bil prav lahko ostal v Trstu in ostal predstavnik italijanske vlade pri ZiVU.
Je pa še druga rešitev, začasna. Je del načrtov italijanske vlade in jo svetuje tudi Djego De Castro. Vladne stranke v Trstu mislijo nanjo kot na edino možno rešitev v tem trenutku, da bi se izognile svojemu popolnemu bankrotu. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila do sedaj glavna manevrna množica teh strank sestavljena iz beguncev iz cone B, ki nočejo vedeti o rešitvi, ki bi žrtvovala njihovo zemljo. Zgleda, da ji sam Scel-ne ne nasprotuje. «Želimo — je dejal — doseči dokončno resi-
lev, toda v primeru, da bi bila preveč škodljiva za Italijo, bi bili rajši za prehodno rešitev, ki ne bi prejudicirala naših koristi».
Ta začasna rešitev bi bila revizija londonskih sporazumov ud maja 1952, ki jih je svojčas De Gasperi predstavil kot veliko zmago in ki so se izkazali kot prava past. Sedaj bi šlo zato, da bi se rimski funkcionarji nadomestili s krajevnimi ali pa da bi se ustanovila pokrajinska «Giunta» vladnih strank, katero bi sestavljali krajevni elementi, ki bi imeli večjo oblast na zakonodajnem in izvršnem področju razen pristojnosti področnega poveljnika, ki bi dejansko postal guverner s pravico veta.
Ta rešitev ni nič drugega kot podaljšanje obstoječega stanja. Cona B bi ostala v Titovih rokah. 5000.beguncem, ki so prišli po objavi dvostranske note, bi se pridružilo še kakih 15-20.000 za dopolnitev raznarodovalnega dela v tisti coni.
Trst:	bi še nadalje ostal
pod zasedbo in pod poveljstvom Anglo-amerikancev. Pokrajinska «giunta» ne bi mogla veliko več napraviti kot rimski funkcionarji. Na takšno rešitev ne gledajo slabo ne Tito ne tisti, ki so od njega odvisni. Tito meni namreč, da predstavlja obstoječe stanje pripraven teren za njegove sanje in upa, da bi mogla tako na lažji način postati zrela situacija, v kateri bi mogla tudi cona A preiti pod jugoslovansko državo.
Reševanje tržaškega vprašanja in balkanski napadalni sistem
Je pa še neki drugi vzrok Titovega zadovoljstva za obstoječe stanje: on noče, da bi se rešila sporna vprašanja z Italijo, prav posebno pa tržaško. On noče vedeti o pristopu Italije v balkanski pakt Hlini, da temu ne nasprotuje, v tesnici pa si tega na noben način ne želi, tega noče. V napitnici turški misiji v Beogradu je ukazal izjaviti svojemu prijatelju Moši Pijadu: «Turčija, Jugoslavija in Grčija predstavljajo važne člene v verigi obrambe proti sovjetski agresiji. V tej verigi obstaja vrzel: Italija. Upam, da se bo ta vrzel odpravila. Po okrepitvi te verige sovražnik ne bo mogel več ogrožati svobode nobenega». Istočasno pa se veseli vsake ovire pri vključitvi Italije v balkanski napadalni sistem kot ob zadnjih izjavah Papagosa listu «New York Times», v katerih se pravi, da Grčija sploh ne potrebuje mnenja Italije za spremenitev, kot misli, balkanskega pakta v vojaško svežo, obrekujoč Italiji vsako pravico do veta proti tem načrtom s pretvezo Trsta («Italija nima te pravice veta in vsaka izjava s tem namenom kot tista, ki jo je pred kratkim podal minister Piccioni, je napačna»),
Titovci vedo, da bi z Italijo v balkanskem paktu pomenilo imeti sovražnika doma, izgubiti gospostvo v paktu, računati s številčno in strateško močnejšim nasprotnikom v zvezi. Zato rajši vidijo, da se «nasprotja» nadaljujejo, ker, «dokler obstajajo taka na-nirotja ----- pravi Tito v svojem razgovoru s Sulzbergerjem ni nobenih razlogov niti motnosti, da bi Italija vstopila v balkanski sporazum, nasprotno, to bi bilo škodljivo. Najprej je treba torej pravi zvijačno Tito vzpostaviti dobre odnose in se sporazumeti o problemih, ki so pereči. Potem ne bo imela naša vlada ničesar proti, temu, da bi Italija stopila v balkanski sporazum».
In beograjska vlada gre še dalje v svoji diverzionistični taktiki. Obtožuje italijansko vlado, da zavlačuje rešitev tržaškega vprašanja in da razširja lažne vesti glede tržaškega vprašanja «z jasnim namenom ovirati balkanski sporazum»! Italija je končno obto--ena, da izsiljuje Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, zahtevajoč, da Amerikanci in Angleži onemogočijo spremenitev balkanskega pakta v vojaško zvezo. «To pomeni — pravi jugoslovanski vladni tisk —: da ima Italija posebne interese v življenjskem prostoru drugih narodov: zato njeno stališče v zvezi s paktom in varnostjo Balkana ne more biti drugače kot destruktivno in pro-tibalkansko» (-«.La Voce del Popolo» 16. 5. 1954).
«Italija ne le da se ni odrekla . tudi atlantskega pakta za izva-politični dediščini preteklosti, | janje pritiska nad Jugoslavijo,
marveč se vedno bolj dokazuje kot imperialistična sila, o-rientirana predvsem proti Balkanu. V teh pogojih se tržaško vprašanje ne more smatrati edinole kot vprašanje naše narodne manjšine. Italija bi se rada poslužila našega etničnega ozemlja kot odskočne deske, s katere izvajati imperialistični pritisk ob Jadranu in na Balkanu, prav posebno pa v naši deželi. Tržaško vprašanje se torej tu predstavlja v svoji začetni obliki, t. j. kot sestavni del vprašanja osvoboditve narodov Jugoslavije pred tradicionalnim nasprotnikom tega procesa na jadranski obali. t. j. pred imperialistično I-t.alijo. Ta dejstva so napravila iz tržaškega vprašanja iz leta v leto akutnejšega tako, da se je spremenilo končno v zaključno fazo procesa, ki se razvija že sto let na jadranski obali, procesa osvoboditve te obale izpod tujega gospostva...». Kardelj vztraja na tezi, da se Italija trdovratno prot ivi balkanskemu paktu za izpodkopavanje skupne obrambe teh narodov proti agresiji in da je njena glavna tarča Jugoslavija, ki je noče kol močnega in neodvisnega stebra Balkana. Italijanska vlada naj bi delala vse zato, da bi pridobila za protijugoslovansko politiko zahodne vlade in ves atlantski pakt: «siliti bi hotela zahodne države, da bi izbirale med Italijo in Jugoslavijo, in poslužiti se
za vsilitev vodilne vloge Italije nad balkanskim polotokom». Vladajoči krogi v Italiji bi torej želeli, da bi njih vlada v atlantskem paktu ne zato, da bi sodelovali s svojimi silami v sistemu kolektivne varnosti, marveč zato, da bi, se atlantski pakt postavil v službo njihovih ekspanzionističnih načrtov. Jugoslavija naj bi bila edina močna sila, ki se lahko upre tem načrtom, in Zahod pravi Kardelj — ji bo moral vendarle priznati to odliko. On končno poudarja svoje odločno nasprotovanje proti rešitvi tržaškega vprašanja na podlagi mirovne pogodbe, ker Tržaško ozemlje, ki ga pogodba predvideva, ne bi moglo nuditi zadostnih jamstev Jugoslaviji pred italijanskimi imperialističnimi tendencami, ne bi zadovoljivo jamčil pravic jugoslovanskega prebivalstva in bi predstavljal najprimernejše sredstvo za izpodkopavanje sodelovanja Jugoslavije z drugimi deželami «v delu za obrambo miru na tem področju Evrope». «V teh pogojih nam je težko biti optimisti glede razvoja italijansko-jugoslovanskih odnosov... v lem splošnem ozračju šovinizma si oni ( italijanski politični krogi, op. ur.) ne upajo govoriti in ne bi, mogli govorili, dokler ne bodo zahodni voditelji odkrito izjavili, da ne bodo dovolili te politike v nedogled».
Italija hoče imeti mesto
v balkanskem paktu in v EOS
Kardeljevo stališče
Kardelj, glavna osebnost jugoslovanske zunanje politike je lanskega novembra napisal razpravo o tržaškem vprašanju, ki je bila objavljena kot priloga lista «Revue de la po-litique mondiale» (glasila Zveze novinarjev Jugoslavije). V tej razpravi se razvija jugoslovanska teza o eksanzioni-stičnih načrtih italijanskega imperializma, gledanih z vidika jugoslovanskega neoimpe-rializma, Evo kaj piše Kardelj:
Citirali smo obširno Kardelja, ker, če se razume italijanski ,-ju gos tovariško. protislovje, se lahko tudi nekoliko bolje razume tržaško vprašanje, ki pripada v resnici tisti kategoriji problemov, kateri bolj kot se rešujejo, bolj se za-vozljajo.
Nesramnost Tita v norčevanju z italijansko vlado prihaja do viška, ko docela nedolžno izjavlja dopisniku Sulz-bergerju, da čim bi bil dosežen sporazum glede Trsta, bi morali obe državi obvestiti Varnostni svet Organizacije združenih narodov, «ker se problem ne more smatrati rešen brez odobritve Varnostnega svetal», dobro vedoč, da Sovjetska zveza ne bo hotela dati svojega glasu in bo uporabila pravico veta proti vsakemu poskusu razdelitve STO.
Italijanska vlada pa se hoče rešiti iz položaja, v katerem se nahaja, hoče imeti proste roke. Ona je v atlantskem paktu in hoče vstopiti v EOS. Zeli imeti mesto v paktu in v balkanski zvezi. S tem hoče utrditi svoj položaj. Zato se tržaško vprašanje podreja vprašanju EOS. Mario Scelba je postal velika osebnost, ker je napravil iz tržaškega vprašanja «evropski» problem in ga je iztrgal iz nacionalističnega območja. Fella je bil blazen, ko je skušal razlagati vprašanje kot preizkusni kamen prijateljstva z zavezniki. Pred nedavnim se je Bondioli v «Popolo» iz Rima vprašal, kdo bi lahko bil tisti naivnež, ki bi upal, da bodo Američani in Angleži začeli vojno proti Titu, zato da mu vzamejo cono
B in jo ponudijo na pladnju italijanski vladi. Slednji je pristavil, da je tržaško vprašanje evropski problem, ki ga je treba rešiti v evropskem merilu ter da bi celo ratifikacija EOS morala biti neobhodeu predpogoj za rešitev problema. To je mnenje ludi Bettiola. de-mokristjanske stranke in njenih satelitov. Ne več tristranska nota, ne več etnična črta m niti ne dvostranska nota. V Rimu so sedaj pripravljeni sprejeti katero koli stvar. Nihče več ne trdi, da Istrani lahko spijo mirno spanje; nihče jih ne bodri «pogum, bratje na drugi obali!», nihče se ne ponuja kot. talec. Ni važno, da se je podpis Anglo-amerikancev že ob dveh prilikah izkazal kot malo pošten, zahrbten, brez jamstva.
Tudi za italijanske nacionaliste je tržaško vprašanje jadranski problem. To pomeni
.. pravi spomenica, ki jo je
predložil Gonella Poster Dul-lesu da «tvori jadranski bazen, za katerega je Trst glavno središče, integralni del italijanskega ozemlja ter je vključen med Apenini, Alpami, pogorjem Julijskih alp, Velebitom in Dinarskimi alpami». Navedena spomenica, ki je pravi program Mussolinijevega kova, katerega je objavil jugoslovanski lisk. je služil za podlago znanim Kardeljevim tezam o ciljih demokristjan-ske vlade pri reševanju tržaškega vprašanja. Služil je istočasno, da opraviči v mednarodnem merilu, v takozvanem zapadnem svetu odpor za vstop Italije v balkanski pakt in rešitev tržaškega vprašanja,
Kaj se bo zgodilo? Medtem ko pišemo članek, gospod Scelba čaka, da bo prišla ameriška poslanica in mu izročila novo noto s predlogom «močnika». ki je bil skuhan v teh šestih mesecih molka in tajnosti. Možno in verjetno je, da oo to noto doletel sramotni konec prejšnjih dveh, to je od 20. marca 1948 in drugo od 8. oktobra 1953. Tito ima tisoč argumentov, da jo potopi, kot je napravil z dvostransko noto, potem ko se je z njo strinjal. Predlog vsebuje še važne podrobnosti, ki so težko rešljive: prepustitev ali uprava o-beh con? Koncesije Jugoslaviji v tržaškem pristanišču ali novo pristanišče med Koprom in Izolo? Obmejni popravki samo v korist Jugoslavije ali tudi v korist Italije?
Referendum bi dal SO 7, glasov za STO
Toda zapadni «trije veliki», če hočejo, lahko odločajo tudi sami. ne da bi jih skrbeli protesti. Beograjski diktator ima tokrat drugo po glavi. Potrebuje pomoči, zaslombe in pro-tekcije. Ne bo grozil, da pride v Trst. Ne bo premikal čet na meje. Niti Scelba ne bo posnemal Pelle. Trije veliki bi lahko mirno izročili upravo cone A Italiji, dovolili prihod majhne dmboiične sile italijanske vojske kljub temu da bi pustili v coni anglo-ameriške čete. Tito bi se prikazoval kot žrtev krivic; prišlo bi, do kake manifestacije, govorov, običajnega intervjuva. diplomatskega protesta, toda zgodilo bi se ne ničesar. Na eni strani bi še nadalje zahtevali cono A, na drugi pa cono B. Trije veliki bi lahko povsem mirno spremenili sporazum, ki je bil podpisan maja 1952 v Londonu, dali večjo oblast italijanski upravi, pustili, da s- ustanovi pokrajinski odbor z vladnimi strankami, postavili Wintertona za guvernerja cone A s pravico veta. Pripetilo se ne bi ničesar. Tudi v tem primeru bosta obe vladi lahko še nadalje uporabljali tržaško vprašanje za svoje notranje špekulacije. Igra nategovanja in popuščanja, krvoločni pogled izmenjan z nasmehom, ki traja že dve leti, vse to se bo nadaljevalo.
Končno, ako se noče izvesti niti to, se vprašanje lahko potisne ob stran. Sam sir Ive Maliet, angleški poslanik v Beogradu je pisal ministru E-denu. da «bi v primeru, da sporazum propade, imela postavitev problema ob stran — kar se sicer dela že sedem let — ugoden odmev, ohladila bi vir trenj in omogočila obema prizadetima državama normalizacijo medsebojnih odnosov».
Kar je sramotno v vsej tej zadevi, je ravnanje napram Tržačanom in Istranom. Slednji sploh ne obstajajo in štejejo manj kot čreda živine. Prekupčevalci, ki v vsakem trenutku proglašajo pravico narodov, da odločajo o svoji u-sodi. dokazujejo prav pri tem problemu iskrenost svojih namenov. Govorim še posebno o italijanski vladi, ki je — kol zgleda ukazala molk vsem vladnim strankam v Trstu.
Tu, bodisi v angto-amerišKi, kakor (udi v coni, ki je zasedena po jugoslovanskih četah, se razširja — lahko rečemo, da ga sprejema pretežna večina našega prebivalstva — prepričanje, da edino izvedba mirovne pogodbe lahko reši ta problem. Mnogi, ki so bili še do včeraj sovražno razpoloženi do le rešitve, so danes prepričani, da je slednja najboljša, tudi če nimajo vedno poguma, da bi se odkrito izjavili, to pa iz strahu pred političnim in gospodarskim preganjanjem, Re-terendum bi dal Svobodnemu tržaškemu ozemlju najmanj 80 odist. glasov.
Smešno je, kar je dejal gospod .Scelba v svojem odgovoru senatorju Lussu in sicer, da se STO ni ustanovilo zaradi nasprotovanja Sovjetske zveze. Kdor je dovolil Titu, da se je vgnezdil v coni B, da je začel izvajati priključitev k Jugoslaviji in raznarodovanje, so prav zapadne vlade, ki se še danes trdovratno upirajo izvedbi mirovne pogodbe. Odgovorne so demokristjanske vlade, ki so, najprej s tristransko noto in pozneje z noto od 8. oktobra dovolile Titu, da si je priključil cono B, in Anglo-amerikancem, da so moralno in gospodarsko upropastili cono A.
Zakaj zahtevamo ustanovitev STO
Danes je še čas. Edini veljaven in legalen sporazum, ki ga je podpisalo 21 držav, je mirovna pogodba. Slednja ni bila sestavljena in odobrena, da bi s prevaro pridobila volivce in da bi olajšala italijanski vladi ratifikacijo EOS ali vstop v balkansko zvezo. Sestavljena in sprejela je bila za okrepitev miru in vzpostavitev odnosov prijateljstva in soglasja med lu živečim prebivalstvom in blji-žnimi narodi.
Celo misinski poslanec Colo-gnatli je moral — po srečanju Piccionija in Sceibe s Pòster Dullesom v Milanu — priznati, da «še sprejemljiva rešitev bi bila izvedba mirovne po-podbe z dejansko ustanovitvijo Svobodnega ozemlja in imeno-vanjerti nevtralnega guverne-
rja, rešitev, ki je bila že pre-dočena v tržaškem občinskem svetu. Tako bi se vsaj dosegla osvoboditev Istre, ki je zasedena po Jugoslaviji, dala bi se svoboda tamkajšnjemu prebivalstvu, kakor tudi onemu, ki je pod vojaško okupacijo An-glo-američanov in to na začasno definitiven način. Poživil bi se trgovski promet, ki je opešal zaradi nestalnosti položaja in vsa cona bi bila, kot je, pretežno z veliko italijansko večino. Guverner pa bi moral ustanoviti organe vlade, ki jih predvideva mirovna pogodba, ki bi bili isto tako pretežno italijanski». To je mnenje, ki je, kol je razvidno, razširjeno tudi med množico, katera je najbolj besno nacionalistično usmerjena.
Dopisnik «New YorkTime-sa» Schulzberger, ki je na svojem potovanju v Beograd šel skozi Trst, je pisal, da «je Trst, če ločen, kot pomorska luka od svojega zaledja, obsojen na počasno smrt. Brezposelnost — je pristavil — že narašča, kapitali se premeščajo drugam in prvi znaki gospodarske krize so očitni v pristaniški coni».
Fracassi ju (tistemu gospodu, ki nam ga je poslal Scelba, da nadomesti De Castra), ki je pred kratkim dejal Tržačanom: «prijetno boste iznenadeni nad načrtom in projekti, ki so bili pripravljeni za vas v Rimu, ko bo prišla sem Italija» — je predsednik Trgovske zbornice v Trstu g. Cosulich na kratko orisal naše težko, obupno gospodarsko stanje z naslednjimi besedami: «Temu vzdušju — je ugotovil kap. Cosulich — je sledila kriza iz leta 1953., ki :e zadala nov udarec že itak preizkušenemu krajevnemu gospodarstvu in postavila na trdo preizkušnjo finančne možnosti tržaških podjetij. Zaradi tega bi bilo neprevidno računati čez mero na to vztrajnost. Rezerve se izčrpujejo, zastoj v trgovanju sega vedno globlje, čeprav ne v tako kričečih oblikah. Ce bi po tej dolgi dobi depresije ne prišlo do otipljive in bi = tvene olajšave, bi se viri privatne iniciative izsušili, kar -e tiče volje in sredstev. Po drugi strani pa ni mogoče prezreti dejstva, da se, dočim se v večini dežel Zapada borijo za gospodarski napredek in to v smislu večjega produkcijskega sunka v skladu z vsemi pridobitvami modernega sveta, v Trstu vodi borba, da ne pride do poloma. Tržaško gospodarstvo — je zaključil — je zelo ranljivo v svojem organizmu, ki je opešal zaradi tolikih zapostavljanj, katerih je že preveč časa tarča».
Evo zakaj danes vse naše prebivalstvo, ki se zaveda, da pomeni nadaljevanje sedanjega stanja smrt po kapljicah, zahteva ž vedno večjo soglasnostjo izvedbo mirovne pogodbe in ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja.
VITTORIO VIOALl
Ija Ehrenburg : USODA EVR0P|
Ljudje, ki imajo raje donosno pustošenje drugega kontinenta kot mir, se še niso zavedli, se niso pomirili, nasprotno, sedaj še z večjo vztrajnostjo govorijo o vojni, o različnih bombardiranjih, o eni ali drugi vrsti orožja. Ti ljudje nočejo razumeti, da se je na svetu v zadnjem letu mnogo spremenilo, da s svojim zloveščim rotenjem ne morejo spremeniti toka dogodkov. Živo srebro barometra se dviga in to je važnejše od insceni-ranega grmenja izza oceana. Se nedavno so desetine milijonov Evropejcev smatrale vojno za fatalno, neodvrnlji-vo, sedaj pa so spoznale vso
prednost pogajanj, celo če bi ta pogajanja bila težka, zapletena in dolga. Ni še jasen pre-
lom, kadar razmišljaš o plomatskih konferencah notah, toda razločen je v
vesti vsakega povprečnega Evropejca. Senca vojne se je zanj oddaljila in povprečni Evropejec sedaj resno misli, kako bi se za vedno rešil te sence.
Usoda Evrope zavisi od razuma in dobre volje vseh evropskih narodov. Vsak izmed teh narodov hodi po svoji poti, vsak ima svoje izkušnje, svoje tradicije, svoje navade. Ni mogoče postriči 32 evropskih držav na isti način. Prednost tega ali onega socialnega sistema dokazuje ne rušilna sila bomb, ki morejo z enako lahkoto uničiti tako socialistično tovarno kot kapitalistično, temveč ustvarjalno delo, dvig kulturne in gmotne življenjske ravni, razvoj znanosti in umetnosti. Sovjetsko ljudstvo smatra sebe za pionirja bodočnosti in je ponosno na to vlogo. Sovjetsko ljudstvo
Vsi proti barantanju
Tržaško vprašanje in borba proti barantanju je še vedno v središču našega delovanja. Kot je razvidno iz najnovejših vesti, se pripravlja ozračje za objavo novega predloga glede rešitve tržaškega vprašanja. Zgleda pač, da so vladni krogi v Washingtonu in Londonu dosegli pri Titovi vladi pristanek na nov predlog, ki ga mislijo predložiti italijanski vladi. To pa nas mora še bolj prepričati, da je treba pospešiti in okrepiti delovanje za mobilizacijo vsega prebivalstva proti barantanju. Prebivalstvo čuti to vprašanje, v nekaterih krajih je vznemirjeno zaradi krožečih vesti o razdelitvi cone A med Italijo in Jugoslavijo. Naše sekcije in celice, komunisti morajo med ljudi in jih prepričati, da se barantanje lahko prepreči z borbo, z borbeno mobilizacijo vseh proti mešetarjem in razkosanju. Naše prejšnje borbe proti delitvi STO naj nam bodo za vzgled, kajti smo prav ob tistih prilikah s svojim nastopom ustavili rdko kravjih prekupčevalcev.
Na vsak način je treba povečati število političnih in propagandnih akcij med prebivalstvom. Pri tem je treba zaslediti cilj enotnih akcij, ker je to nadvse važno, če se hoče kaj doseči.
Miljska in dolinska občinska uprava sta z izglasovanjem skupnih resolucij proti razkosanju dokazali, da se enotnost da doseči. Na podlagi teh resolucij se lahko dalje vodi akcija med prebivalstvom. Me-šet.arji morajo na vsakem svojem koraku občutiti, da jim prebivalstvo nasprotuje in da ne bo nikoli pristalo na umazane intrige na našo škodo.
Prejšnji teden so zborovanja
proti barantanju bila zelo u-spešna: tako. v Trstu kot v miljski občini in na podeželju. Na zborovanja je prihitelo veliko število ljudi, kar pomeni, da se ga lahko mobilizira okrog tega vprašanja, ker gre za njegov obstoj. Napraviti moramo vse, da bodo tudi ta teden in prihodnji vsa zborovanja zelo dobro pripravljena in uspešna.
Na vsak način pa naj se sekcije in celice pozanimajo, da razširijo letake, ki jih same izdelujejo, da organizirajo hišne sestanke, prevzamejo iniciative za protestne resolucije, pripravijo nova zborovanja.
ZA KONGRES SHPZ
Proseška sekcija je posvetila svojo sejo diskusiji glede pomoči, ki jo je treba nuditi delovanju za priprave na izredni občni zbor SHPiZ,. Prav tako
hoče navdahniti druge, njemu niso samo tuje, n j el so odvratne misli o možnu| da bi s silo vsilili drugim rodom svoj način življeij Sovjetsko ljudstvo hoče mi! Evropi predvsem zaradi tel ker narod graditelj sovrtošnji vojno. Hoče mir za svoja iL bo sta in vasi, za svoje otrok zna za svojo bodočnost. Hoče initurr v Evropi tudi zaradi tega, ijhl za ceni, ljubi kulturo evropsl111 tu narodov	jeo3n'
Čas je, da nevedrteži ali fK kal stri Zahoda prenehajo z netP P1GS nim govoričenjem o tem. Nica sovjetsko ljudstvo ne razuNgu zahodnoevropskih dežel. Re1 V so že od nekoč vroče IjuČi' di svobodoljubno ljudstvo Fruitori, cije, angleško kulturo, navda> itd njeno Italijo. Ali je potreti delo omenjati prekrasne HereenJTnto besede o svetih kamnih EvpUhu pe? Ali je potrebno navajPrav‘l izjave Belinskega in Saltikof10 d\ Gogolja in Turgenjeva, ce(v*šin. va in Gorkega, Bloka in Mr kovskega? Z njihovimi usfau i'
je govorilo naše ljudstvo. gNuštc
čni smo, da smo se marsiv Pa naučili pri naših zahodnih [ v°va
sedili, srečni smo, da smo
Ivom
O tem fSe3tr
marsikaj naučili, vodimo knjig o izdatkih rrosv prejemkih, ne trgujemo z jami. nismo upniki in ne t žniki. Nam je draga bodočn Evrope zaradi tega. ker if mo Moskvo in Leningrad sta draga vsem pravim Ev
in re: (p o m h, ns slovi ijo m
pejcem, kot so nam dragi ’ *"7
riz, Rim, London. Mi hoče
skupno z vsemi evropskimi
Pejše in us
žavami obraniti njene vel ‘‘ spomenike in njeno bodočn1-,5 ' Mi živimo na isti celini 'f '
Francozi, Angleži, Danci, M
sVetni
žari, Nemci, Italijani in it-*
mo z njimi isto hišo
po nili z srca.
in mir te hiše bomo t
vso strastjo ljubeč1
6ros\
inicia
ali
KONEC
Pisani svet
>> ak
k so
‘je čla Zato vitnih ežem.
ZNIŽANJE DAVKOV V Žl'dosti V KORIST MONOPOLO^la iz
S 1. januarjem so v ZTtnih znižali davke na visoke dfpv°v.
je sekcija «Curie!» ukrenila j čke tako, da imajo od tega lf‘ n< š potrebno za pomoč prosveta-1 večjo korist veliki monodl °sve
Tako je imela družba «L’ 80
rjem, ki se pripravljajo na občni zbor. Tudi druge sekcije so si postavile kot nalogo, da bodo diskutirale na seji to vprašanje. V teh dveh zadnjih tednih pred občnim zborom je treba pospešiti te priprave in mobilizirati vse komuniste prosvetarje za dobro izvedbo priprav.
ZA KONGRES ENOTNIH SINDIKATOV
Prav posebno po tovarnah se morajo tovariši mobilizirati za priprave na kongres Enotnih sindikatov. Organizirati je treba sestanke, na katerih se diskutira o tem vprašanju. Tovariši morajo zelo aktivno so-delovati v teh pripravah, ker ima ta kongres veliko važnost, kajti bo predstavljal korak naprej v borbi delovnih ljudi za gospodarsko oživitev našega področja.

S..
Gradnja novih stanovanjski h blokov za delavce v mestu K ladno v LR Češkoslovaški
SAMI PRIZNAVAJO...
«TAKO SE NE SME NAPREJ» Izpadanje kmečkih otrok od visokošolskega študija je posledica skromni!) materialnih sredstev staršev za vzdrževanje otrok v času študija v mestu. Pa tudi če opustimo za trenutek socialno poreklo vi-šješolcev, moramo ugotoviti, da je la problem ludi za ostale maturante. Z e samo to, da prihaja letno na višje šole iz Primorske nič več kot 51) maturantov, je vredno premislekov, Ce pa zasledujemo pogoje, v katerih žive študentje, vidimo, da so neredki tisti, ki jeao le dvakrat dnevno, ki študirajo v nezakurjenih prostorih, ki nimajo potrebnih učnih pripomočkov itd. Sicer pa ni nič manj žalostno, da odpade v sežanskem okraju na tisoč prebivalcev približno en sam študent.
(«Primorke novice» 2.4.54.)
SOLA BREZ UČITELJA
Vas Sv. Vid na otoku Krku nedaleč od Malinske šteje danes okrog 300 prebivalcev. Ta vas ima šolo in dva doma a nima učitelja in šola ne deluje. Šolski otroci pa morajo hoditi v šolo v vas Bogoviči, ki je oddaljena od Sv. Vida pol ure.
(«Rijem list» 9.4.54.)
II.
PLENUM MLADINE HRVATSKE
Po dvodnevnem zasedanju je plenum izdelal zaključke, s katerimi se opozarja na važnost prosvetno kulturnega dela med mladino. Plenum je opozoril na potrebe, da se obločno preide k likvidaciji nepismenosti, ker je na Hrvat-skem še vedno 140.000 nepismenih.
(«Riječki lisi» 5.4.54.)
PLENUM CK MLADINE SLOVENIJE
Na plenumu Centralnega komiteja «ljudske» mladine Slovenije je bilo rečeno: «Med lem, ko imamo več tisoč nezaposlenih mladih ljudi, industrijska podjetja ne mislijo dovolj, kdo bo delal v njihovih tovarnah čez nekaj let,.čeprav so sedaj brez naraščaja». Po podatkih republiške uprave za posredovanje dela je v Sloveniji okrog 12.000 brezposelnih delavcev in uslužbencev, med temi tudi okrog 6000 mladine v starosti do 24. leta. Brez vajencev so v Ljubljani in Mariboru številna podjetja. («Ljudska pravica-Borba» 7.4.54.)
ZDRAVJE MATERE IN OTROKA
V 16 okrajih v Bosni in Hercegovini je umrljivost dojenčkov v petletnem obsegu (od .1948 do 1952 leta) znašala od 15 odst. do 20 odst. živorojenih otrok letno. V tej republiki od 100 porodnic samo 16 ima medicinsko pomoč na področju, medtem ko 84 porodov se vrši po večini v primitivnih, nehigijenskih prostorih. V vsej državi je še vedno 66,29 odst. žena. ki rodi brez nobene strokovne pomoči, samo 13,78 odst. s pomočjo mestnih babic, in 19.93 odst. v porodišnicah.
Največje število otrok se vzgoji brez vsakršne zdravstvene oskrbe ali strokovnih ustanov, posebno še v onih krajih, kjer pride 1 dispanzer na več desettisoč otrok. Na Kosmetu pride 1 dispanzer na 40.000 o-trok, v Bosni in Hercegovini pride pa 1 dispanzer na preko 100.000 otrok do 6 let. Od 351 o-krajev in mest v FLRJ v 231 ne obstoja organizirana zdravstvena služba za zaščito otrok, niti posebni strokovni kadri. Od preostalih 120 okrajev in mest v 91 obstajajo otroški dispanzerji, v 29 okrajih samo posvetovalnice za dojenckè.
(«Borba» 13.4.54.)
neral Electric», ki jo Ic1.^6 trolira skupina Morgan, v °°a-vem tromesečju letošnjega N v ta 48.029.000 dolarjev čisti1, jih dobička, dočim je imela 1b1 sko leto v istem času 33.849L7ah’ dolarjev čistega dobička, f'sne biček je letos narasel kli^ temu. da se je prodaja zniž’ za 8 odst. Kemična drU^I «Dupont de Nemours» pa bkL ži v letošnjem tromesečju 1 J lar in 56 centov-dohiàka ^ vsako delnico, proti 1 dola' in. 19 centov v lanskem IetdL to kljub znižanju urodaje i lui no „Tlf dru l°šneg 16 of
jjl
tl
9 odst. Prodaja družbe «LT
ted States Rubber se je letos znižala za
Kljub temu je dobiček za <* de ko delnico letos narastel oVneiš t Nejši Nnda
dolarja in 10 centov na lar in 18 centov.
NOV NAPREDEK Z RAZISKOVANJIH JETI1
Na 50. letnem z borova1 Ameriške protijetične zV v Atlantic Cityju sta dr. '
'“ega 1)15 7 ke sFvei 1 don na n
*e.
tv-
ar ji
vid VVeiss in dr. Rene J. 1 *vjja bos od Rockefellerjeve usta1 ,®iše j ve -za zdravniška raziskav»’ objavila, da sta pri puskU1 ugotovila, da daje prah mrtvih jetičnih klic prav ko učinkovito začasno zaš‘: 7 Up pred pljučno jetiko kot i> , eVed boljša protijetična cepiva- "* jih delajo iz živili klic. Z vira prahom doslej še n delala poskusov na ljudeh.
-nost
Nnii
“‘tiau
i ^nio, 'riZori
šli
\n
a ulil Mii
9 al
KAJ JE BILO BOLJ VA'/'
lUr,
Vio-.-p
7' ki
Ki-:
ZAKONSKI par sedi po vj *av:
•ji v sprejemnici, zena S', ločim čita mož večerni list. saj casa sedita oba molče. KJ
m la
. Oju, ‘‘Ita.
zaht,
5 'n,>. d
tic se oglasi žena:
«Dragi, danes popoldne bila pri zdravniku».	j n.
«Aha» — se raztreseno od 6 'lU< ve mož. «Kako pa se kaj in' UJgo * * *	'"F p
NJEGA NI STALO NIC Vi,,,.: PREDNO jb odposlala z? Far t a.|t: prodajalcu v mesto, je h1 c, , tiča napisala -na eno izmed I i , «Jaz sem prejela za to jaice |7 ida Koliko ste ga plačali vi?» 1 F°stv Cez mesec dni je prejela 1 F- tal Kovor, ki ga je poslal neki j !i:-m • danski igralec:	«Draga g o’ ,
Pred nekai dr.evi. ko sem c,(eI stopil v Wpgi Hamleta fj'aso
prejel vaše jajce brezplačno» ^Segt
* * *	klatf
ISTIH MISLI hbrav
VISOKO v zraku izvaja Pi
?Vo
■-- ‘uuu i e- v <3 J tx r i » -
s svojim letalom drzne akrLl^
cije, da se gledalcem ježijo sje na glavi. Ko se letalo K» no uravna, se pilot obrne
sopotnika in z nasmeškom P F
Nih
k-ia
-»m,
vi: «Stavim, da je polovica °’ tam doli mislila, da bova st C' plavila».	I
«Tudi polovica oseb lu gori bila istega mnenja» — je Calli odgovor še vedno trepeti»- 1
čega sopotnika.
ISKUSIJA PRED OBČNIM ZBOROM SHPZ
EIDE EflOIZBCUE IHU BODO
he oroanizem e mio lo raso
ige, t e, nje možni ugim življeJ če mii •adi tel
sovrLšnji občni zbor SHPZ 13. vuja n<t bo. poleg manifestati-; otrok značaja v smislu borbe Hoče iPlturne in nacionalne pra-teaa. til za uresničenje STO o-ivropsljtn tudi velikega pomena reosnovi osrednje organili ali jk\ kakor tudi in predvsem i z neif prosvetnih društev, ki so tem, ptica vsega našega pro-> razuFVgn delovanja med ljud-žel. Rp. V prosvetnih društvih 'e ljulfit dramatika, petje, glasen Frfport, čitanje knjig, preda-navdl6' itd. Te panoge prosvet-potrelf delovanja so oni skrivno-iercentUttotorji. ki ženejo sloven-lih Evl^nlturo dalje ter jo bodo navaiiftavilnem delovanju ned-ialtikof1'1 dvignili do še nesluteča Cejv'šin. Zato bodi naša najin Mar skrb posvečena prav mi uslnu in preosnovi prusvet-jtvo. ^društev.
«arsir panoge prosvetnega u-odnih Kovanja so važne in kul-smo 1'vorne, zato je treba da tem Kestransko podpremo. Na-iatkih Bfosvetarji-igralci, pevci, jteniki, dirigenti, pevovo-in režiserji, ki se večer za Pom trudijo pri vajah so kerčlri’ na katerih sloni napre-slovenske kulture ter za-ijo ne le pohvale, marveč
no z i ne t rodočit
[igrači, im Ev
dra°i ' da 5im nudimo čim pri-
—1 ‘h	„ —	t . . ! -- -, v-i am rito .
i hoče skimi re vel odočffl celin nei. M in — EV
•lejše prostore za nemote-tn uspešno kulturno delo. U glavni predpogoj uspeha delovanja prosvetnih štev so predvsem primerni Svetni sedeži. Brez sedeža Prosvetnega doma po na zamre sleherna presvet iniciativnost. Prosvetni se
Ui
,. ,°./ ali prosvetni domovi, po-J L "n ako so dostojno vzdrže-fj, so privlačni kraji za sha-■ie članstva, posebno mladi . Zato bodi ena izmed po-'Gl ritnih skrbi posvečena prav ežem, ki naj bodo vselej V Zf dostojneje opremljeni. j’OLO^'ta izmed najvažnejših pro-v zrnih panog društvenega u-)ke difSlvovanja, ki jim bodo mo-tega IT Paša društva ob preosno nono#°svetiti prav posebno pa ■ba «f1’ so knjižnice ali čitalni-jo Te so najlažja prosvetna m. v	zato naj bodo name-
njega r6 v prosvetnih sedežih ter , čisti, jih upravljajo ljubitelji lela posebno dijaki, ki obe-33.849A1.lahko svetujejo čitateljem, čka. fšne knjige so jim najpri-el klč_ a zniž]~ dru*|
-Pa ?
;cju 111
hiška
1 dola*
n letuL
odaje ptturno delovanje prosvetne «K1 društev pomaga k dvigu ompaifšne“a življenjskega staiti ol dotičnega kraja, kjer dru-c za v]1,1 deluje. .Ljudje postanejo 5lei of^jši, družabnejši ter spona 1 fleiši na trd življenjski boj. padar bi od vseh panog kul-rt>ega delovanja dala prediv S1 prav dramatiki, in sicer JETi n, ker: 1. seznanja igralca ornva1 s®Veda tu li gledalca z do-e z v111 domačo in tujo literaturo;
dr. * prijeten, zabaven način e J. Ipjja z dobro igro najrazli-, ustapiše probleme, bodisi psiho-skava1'j56, moralne ali politične let posici yni'ja estetski čut: 3. daje
mernejše. Na žalost so le red-kì, ki se razen dijakov stalno poslužujejo knjižnic, lem rajši j i, posebno dekleta, prebirajo «Grand Hotel», «Intimità», «Bolero» in podobno navlako, ki so za naprednega človeka nevre-ino čtivo ter kvarno vplivajo posebno na razvoj mladine. Dijaki kot knjižničarji lahko o-gromno prispevajo k pravilni u-'meritvi naše mlajše generacije. S čitanjem slabega čtiva ne zapravlja mladina le svoje zdrave duševnosti, marveč mnogokrat tudi narodno in socialno zavest.
Pri preosnovi prosvete bodo morali društveni odbori posvečati posebno pažnjo ludi predavanjem. Na tem področju bo potrebno podvzeti odločne ukrepe, kajti do zdaj se :e. žal, le redko dogajalo, da bi društvo iz lastne pobude povpraševalo po predavanjih. V tem je nedvomno glavna krivda pri vodstvih, pri odborih samih, kajti neverjetno se zdi, da bi članstvo od časa do časa ne imelo želje slišati primernega predavanja o zgodovini, književnosti, kulturi, u metnosti, vseh vrst znanstvu, gospodarstvu, kmetijstvu itd. Seveda so v tem tudi častne izjeme, toda za večino naših društev, na žalost, to drži. Prav ti dve omenjeni panogi - knjižnice in predavanja — ki sta, kot rečeno najlažji prosvetni panogi, kjer ni treba kot pri dramatiki, petju, glasbi itd. dolgih priprav, lahko ob najmanjšem naporu dosežeta velike uspehe. Društva pa, ki niso v stanju opravljati niti teh dveh najlažjih delovanj, v resnici ne morejo imeti pravice, da se jih imenuje društvo, ter odbori, ki se čutijo s lem prizadeti, naj temeljito preučijo to vprašanje ter brez oklevanja še pred občnim zborom ukrenejo potrebno, sicer bo ta prisiljen izreči se glede njihovega nadaljnega obstoja.
Ostala društva pa, katerim je iz enega ali drugega vzroka otežkočeno delovanje v vseh prosvetnih panogah, naj poleg omenjenih najlažjih, posvetijo svoje delo bolj tistemu delovanju, ki je zanje najpriklad-nejše. Dramatiko naj goje tam. kjer so pogoji za to, prav
tako petje, glasbo itd., ter naj eventuelno opustijo ona delovanja. ki jim prizadevajo posebne težkoče.
Želeti bi bilo seveda, da bi vsako krepko delujoče društvo, sosednemu, bolj šibkemu bilo v pomoč. Posebno pa naj se združijo ona mestna prosvetna društva, ki so jim titovci ali ZVU odvzeli sedeže ter jim je zaradi tega delo močno otežkočeno. S skupnimi močni bo pač treba . poskrbeti za dostojen sedež v centru mesta.
Dolžnost prosvetnih društev je, da pritegnejo v svoje vrste čim večje število članstva. Clan lahko postane vsak, ki pristaja na temeljni program napredne slovenske prosvete, je moralno neoporečen ter želi sodelovati (v naša društva ne smejo seveda titovski voditelji, ki so sovražniki slo-J1JSTO KOŠUTA
TOV. MARKOVIČ PIŠE, KAKO SE JE IMEL NA SVOJEM POTOVANJU PO ZSSR
Obiskal sem nekatere tovarne
v Moskvi, Leningradu in Harkovu
Glavna skrb države je za človeka - Zato mu stroji prihranijo največ truda Le v nekaterih primerih s pristankom prizadetega in sindikatov delavec napravi kvečjemu 10 izrednih ur v mesecu - Za najtežja dela štiriurni delavnik
Delegacija tržaških delavcev na Rdečem trgu v Moskvi. Za časa svojega bivanja v Moskvi si je delegacija ogledala številne zgodovinske zgradbe in kulturne spomenike. Obiskala je tudi mavzolej, kjer počivata tov. Lenin in Stalin
(Nadaljuje se na 4. stran.)
Obisk v Sovjetski zvezi je vedno nenavadni dogodek za vsakega obiskovalca in tudi za javno mnenje. Mnogo ljudi, prijatelji in znanci me ustavljajo in hočejo vedeti vse, kar je naša delegacija videla v ZSSR. Težko je povedati vse, kar je sovjetski delavec napravil od časa, ko je razrušil
fevdalno-kapitalistični sistem v svoji deželi ter postavil novi red, t.j. ustvaril socialistično družbo.
Predvsem moram podčrtati, da si sovjetski človek želi miru. Ta beseda ima prednost povsod: na cesti, v tovarni, v kolhozih, v šoli. Vse njegove sile so usmerjene k dvigu pro-
izvajalnih sil na najvišjo stopnjo razvoja.
Drugo, kar mora vsakemu tujcu pasti v oči, je duševno s*anje sovjetskega človeka, ki je miren in jasen v pogledu vsakega vprašanja bodisi političnega kot gospodarskega značaja. Ta človek ima jasne perspektive in dobro pozna domače in tuje probleme. Pri sovjetskem človeku ne opaziš nervoznosti ali alarmizma, ker se zaveda svoje poti in svoje moči
Tretja stvar pa je velikanska tehnika, ki se vidi na vseh področjih. Ne zidajo velikih stavb, ne odpirajo kanalov, ne gradijo ogromnih central itd. s silo človeške moči, temveč z
PO ZASLUGI DEMOKRATIČNE UPRAVE SE JE URESNIČIL POLSTOLETNI SEN
Sv. Barbara bo v kratkem dobila novo moderno šolsko poslopje
“Neveren Tomaž" nam je moral plačati “liter domačega", ker je izgubil stavo Šolsko poslopje, ki se že gradi bo stalo 21 milijonov, njegova oprema pa 6 milijonov - Zadovoljstvo vaščanov, ki niso zaman volili liste “Frausina"
prah prav i zaš< kot » spiva
ic. Z še n ideh.
/nest, (ja se do potankosti ,!13nimo z vsemi odtenki le
materinega jezika.
Veda, vse to nam nudi Natika le. če se resni-Zavedamo, kaj pravzaprav i.>o, ko izbiramo igro za ‘■Zoritev. Zato moramo iz “Ji Predvsem dobra dela, do ali prevode iz tujih lite
*0,ie naj se razdelijo igral -j1’ ki imajo veselje do igru-V Krasno je seveda, če k ve-.	lahko dodamo še talent
do v< slavilno je siliti koga k i na , šjTju, če nima niti veselja niti igranje je umetnost. Zahteva ce’eaa človeka. N e ! ‘k da se mora igralec vlo-ll; učili, da mora žrtvovali ,11 SO večerov za vaje. on 'r;* polet; tega vdahniti mrt-J'ogi dušo življenje.
ISl
V A Z'
list. če. K»
no od :aj in'
med , ice l7:
NIC ...
,a. 2* o 'u' se pa tiče lepo govorje-J/d j P .iezika, je seveda potreb-I & r-k* nekdo, ki jezik pozna, 1'ostvuje vsaj nekaterim prejela /K tako imenovanim bralnim ‘lel^J Pm ter pomaga režiserju in sem "l('em z dajanjem pravilnih ta 5 “.lasov in poudarkov, lačno» *segU tega bi se morala za-f'kiti dramska skupina, ko se ri6ravlja, da postavi na oder aia V,V(> dramsko delo, ker šele ježijo g Po poslala res prava ilo Kd Sojiteijica ljudstva svojega brne Na ter jo bodn vsj temu pri-ta (K*‘J" cenili in vzljubili, a str<	ZORA JUGOVA
i gori repet’
^družimo vse Movence v PD
lI)r°Vebski kulturni delavci se i	Predvsem zavedati,
j ..“»uno veliko odgovornost e jSll'jenje slovenske napred-l! u *ure in za obrambo svo-'$irnaroJnih pravic. ait,jav «Otovo ne moremo priti (Vati, da bi kdo drugi opra-i Sv". veliko poslanstvo, zato i haloge ne moremo vze-kv0)-, luhko. Ljudstvo nas je kta 0 ha odgovorna mesta in ‘>h nal°žilo obveznosti, kate-kti bioramo predvsem zave-ler jih izpolnjevati. Ce prosvetna društva, ki Možnosti delovanja, na-lrntjVi, °šibijo, je nedvomno JSoSehl naaa krivda. Zato je -<.cia Se naši odbori redno |iet>	in sprejete sklepe iz-
Večkrat si mislimo, da se ne moremo približati nekaterim, d.i bi jih povabili na našo prireditev ali da bi jim ponudili člansko izkaznico, ker se bojimo, da bi nam odklonili ali celo slabo odgovorili. Pravilno je. da gremo do vseh. Imamo primere, da so nas prišli vprašat za izkaznice ljudje, ki se jim iz enega ali drugega vzroka nismo hoteli približati. To se je že nekajkrat dogodilo pri nas v Skednju. Verjetno se to dogaja tudi v drugih prosvetnih društvih. Nujno je, da se približamo vsem poštenim ljudem ter jih pridobimo kot člane; saj nas ljudstvo samo opozarja na to, To lahko storimo povsod, kjer se nahajamo: pri delu, v prodajalni, na cesti., kjer srečamo nečlana, ga lahko opozorimo, naj se vpiše. Pridobili moramo čim več Slovencev za aktivno prosvetno delo in za obrambo svojili narodnih pravic.
Ojačimo slovenska prosvetli i društva, kjer bomo gojili ;voj jezik in združili vse Slovence dobre volje. Zahtevajmo spoštovanje svojega jezika v uradih, v šoli in drugod. Zlasti danes, ko se pripravljamo na občni zbor SHPZ, mora bili vprašanje prosvetnih društev važen predmet diskusije naših odborov in vsega članstva ter najnujnejša naloga v njihovem delovanju.
VIKTOR BERTOK
Skupno s podžupanom miljske občine tov. Petrom Micorjem smo se podali k Sv. Barbari, da si na licu mesta ogledamo kraj, kjer stoji gradbišče nove osnovne šole.
Ze pred časom smo bili pri Sv. Barbari in se med drugim raz-govarjali z nekaterimi vaščani. Govorili srno z njimi o vsem, kar jih zanima. V določenem trenutku nam je neki starejši človek dejal, da se v poslednjem času govori o gradnji nove šole. Pripomnil je, da tem govoricam ne verjame, češ da se o tej šoli govori že preko SO let in da še nikoli nobena miljska občinska uprava ni uresničila svojih objub v tej zvezi. Ta človek nam je takrat dejal, da so še pod Avstrijo na desno in levo govorili, kako bo Sv. Barbara dobila novo prepotrebno šolsko poslopie, prišla pa je prva svetovna vojna m je vse ostalo pri starem. Otroci niso imeli svoje šole, hodili so celo do Milj ob vsakem vremenu.
Po prvi svetovni vojni so ponovno začeli obljubljati šolsko poslopje. z neprestanimi zahtevami in protesti je vaščanom uspelo izsiliti od oblasti preuredbo neke privatne hiše v šolo.
Nato je prišla druga svetovna vojna. Sola je bila zaprta, ker so se učitelji «bali» k Sv. Barbari. Fašistična oblast je pač pod to pretvezo ukinila šolo, da bi lahko ves denar uporabila za svoje megalomanske vojne načrte. Sele leta 1943. in 1944. sta se dva demokratična učitelja prostovoljno javila za obnovo pouka pri Sv. Barbari in sia tako v partizanskega duhu obnovila šolsko delovanje v tej prijazni vasici Milj-skih hribov. Toda 1944 eden izmed učiteljev je bil od nacistov aretiran, drugi pa se je moral u-makniti v partizane, tako da je t>il pouk znova prekinjen.
l’o osvoboditvi je bila šola ob novljena. Nastanjena je bila v pri vatni hiši, kjer je še danes. Na svojem obisku s podžupanom Mi carjem smo si ogledali to poslopje in smo videli, da v resnici ne more ih ne odgovarja potrebam pouka. In oba učitelja, tako slovenski kot italijanski sta nam to dejstvo otipljivo razložila.
Za časa od VU od zgoraj imeno-
bo, ki je prihajala s katere koli strani.
In to nam je razložil starejši človek, s katerim smo se razgova-rjali pred nekaj meseci ob priliki našega prvega obiska pri Sv. Barbari. Na koncu razgovora, ko smo mu dejali, da se demokratična občinska uprava resno zavzema za zgraditev novega šolskega poslopja, nam je sobesednik dejal: «Niti iz te moke ne bo kruha! 50 let živimo v samih obljubah in tudi tokrat bo vse ostalo samo pri tem. Ne verjamem, da bi jaz, živeč, videl zahajati naše otroke v novo šolsko poslopje». Drugi vaščani so ga skupno z nami skušali prepričati, da nima prav in da bo ljudska občinska uprava «mož beseda» in da že zaradi tega, ker je ljudska, bo napravila vse, kar je v njeni moči, da bi uresničila željo vaščanov Sv. Barbare, ki so jo pomagali s svojimi glasovi izvoliti.
In ko smo v začetku tega tedna prišli v Sv. Barbaro s tovarišem podžupanom, smo — glej naključje — srečali istega «nevernega, Tomaža». Preden smo spregovorili, nam je dejal: «Ste imeli prav in, ker sem zelo zadovoljen, da sem zgrešil, bom dal za liter domačega». In res nas je pogostil potem, ko smo si ogledali staro šolo in prostor, kjer bo stala nova šola.
Na prostoru novega Šolskega poslopja so temelji že zgrajeni in v kratkem, čim se bo vreme malce ustalilo, bodo začeli dvigati zidove. Podžupan nam je de jal, da se bo pouk začel v novi zgradbi že z novim šolskim letom. V ‘.eku šolskega leta 1954-55 pa bodo vsa dela dokončana.
Prostor, kjer stoji ogrodje šole, gleda proti notranjosti Miljskih hribov. S tega kraja se vidijo vsi hribi, vse ostale prijazne miljske vasice, Debeli rtič, Koper, morje Lega je krasna in otroci se bodo navtili svežega zraka.
Tov. podžupan nam je razložil da je demokratična uprava predvidevala gradnjo nove šole leta 1952. in je že v svojem prvem volilnem programu postavila to postavko. Ni je mogla uresničiti zaradi pomanjkanja sredstev, ki jih je dobila le v malih obrokih
Zgradba bo imela štiri razrede in druge prostore za učiteljske urade. Zgrajena bo po najmodernejših načelih in bo res v ponos ne samo vasi, marveč tudi občinski upravi, ki je s svojimi napori uresničila davni sen naših pridnih vaščanov iz Sv. Barbare.
Kljub temu pa ni v pričakovanju nove zgradbe zanemarila stare šole. Zato je leta 1952. popolnoma obnovila njeno opremo, tako da je bila šola kolikor toliko, v mejah stare zgradbe, v kateri je nastanjena, dostojna in pripravna za pouk.
vane občinske uprave so voščil- z 10., 11., 12. in 13. gospodarskim ni doživeli nešteto obljub, ki pa načrtom. Zgradba kot taka bo so ostale le obljube. Zato so va- stala preko 21 milijonov lir. Za ščani od tedaj dalje začeli z ne- j opremo pa bo občinska uprava zaupanjem gledati na vsako oblju- ' prispevala preko 6 milijonov.
Vsekakor pa se mora v stan zgradbi pouk vršiti v izmenah kar prav gotovo škoduje pouku šolarjev. Sedaj pa bodo otroci iz Sv. Barbare končno razpolagal-s stavbo, ki jim bo omogočila popoln pouk in prikladno učenje. Prihodnje leto bo, torej, Sv Barbara imela svoje novo šolsko poslopje po zaslugi demokratične občinske uprave iz Milj, Jc> je napravila vse, da bi zadostila potrebam prebivalstva in da bi uresničila svoje obljube. Bila je v resnici «mož beseda», kar ji gre v čast in ponos.
K. S.
naj večjo mojstrosljo izkoriščajo stroje, tako da se človeku prihranita ' ogromen trud in čas. Povsod se vidi, kako je človek zaščiten proti vsemu, kar škoduje njegovemu zdravju, začenši od noseče žene, ki uživa brezplačno podporo zdravnika in zdravilišč in jo ščitijo strogi zakoni, ki določajo, da lahko opravlja samo takšna dela, ki v nobenem o-ziru ne škodujejo njenemu zdravju. Jasli za najmlajše, vrtci, pionirski domovi so u-premljeni na najmodernejši način. Za te domove kot ,tudi za okrevališča, šole itd. je o-sebje izbrano, začenši od direktorja. zdravnikov, postrež-nic, učiteljev, tehnikov, inženirjev. kar pozitivno vpliva na male in odrasle. Tako se n pr. vidi, kako ljubijo svojega ravnatelja otroci v pionirskem domu v Leningradu, ga smatrajo kot enega svojih in se z njim igrajo.
Isto tako smo opazili, kako so se delavci v tovarnah bodisi v tovarni traktorjev v Harkovu. bodisi v tovarni avtomobilov v Moskvi kot v tovarni raznih strojev v Leningradu z največjo prostostjo pogovarjali z ravnateljem, inženirji' in drugim vodilnim o-sebjem. Ko smo hodili po tovarnah niso bili redki primeri, da smo videli dva ali tri delavce pogovarjati se med seboj, ne da bi jih prisotnost direktorja ali inženirja vznemirila in da bi zaradi tega prekinili privatni razgovor. Ce pomislimo kakšni odnosi vladajo v tovarnah pri nas kjer je delavec gledan z vseh strani, razumemo, da imajo prav, ko pravijo, da so naši delavci v zaporu brez rešetk. Po tovarnah smo videli tudi v vsakem oddelku sten-čas, s katerega je bilo razvidno, da delavci veliko prispevajo k izboljšanju delovanja na tehničnem in na organizacijskem področju.
Ko smo prišli v tovarniško menzo (pravzaprav ni pravil-
no. da jo tako imenujemo, ker je bolj podobna našim restavracijam), smo videli, da v njej dobiš celo listo jedil. Vsak si izbere, kar mu najbolj ugaja. Tudi mize so pokrite z belim prtom in vsaka miza je za 4 osebe, ne pa kot pri nas, kjer je menza zelo podobna vojašnici in še slabše.
Plače so različne po sposobnosti in pridnosti. Vsakomur je dana največja možnost, da se strokovno izpopolnjuje m izobražuje. Zelo pogostoma navadni delavci postanejo na podlagi učenja inženirji. Vsaka tovarna ima svoje šole in vse potrebščine kot knjige, zvezki itd. so brezplačne.
Dela se osem ur in le v skrajni potrebi, če delavec na to
prostovoljno pristane in s pristankom sindikatov, se lahko napravi kvečjemu 10 izredmh ur ivi mesec. Pri težkih in škodljivih delih se delovnik progresivno zniža na 4 uie dnevno. Seveda pa, da dela vec dobi isto plačo, kot da bi delal 8 ur. Med moškimi in ženskami ni nobene razlike. Za enako delo ženske dobijo enako plačilo. Vajenci delajo ti ur, v ostalem pa se učijo. Ni dovoljeno, da bi kdo delal 8 ur, ne da bi vsaj eno uro počival. Pred vojno je normalni urnik trajal 7 ur. Opustošenja, ki jih je prizadela vojna, so nalagala, da si je sovjetsko ljudstvo prevzelo velike dolžnosti za obnovo dežele med (Nadaljuje se na 4. strani)
OB KATASTROFALNEM PORAZU ANGLIJE ZA 7:1
Madžarski nogomet dotalno porazil dosedanje „mojstre“

Madžarski igralec T otti je zabil 5. goal
V nedeljo se je odigrala v Budimpešti zelo važna nogometna tekma. Pomerili sta se dve reprezentanci svetovnega slovesa: Madžarska in Angle-
ška. In Angleška je bila strahovito poražena, saj je bil izid tekme 7:1. To je drugi poraz angleške reprezentance v e-nem dobrem tednu. Prvega je
Prvi kmečki punt na Tolminskem je propadel. Organizatorjem ni uspelo razširiti u-porniškega gibanja na druga področja dežele. Gospoda, ki je bila vsestransko podprta od vlade, si je mnogo prizadevala zato, da ga je že v kali zatrla, in v tem je tudi uspela. To se je zgodilo predvsem zato, ker punt ni bil pravilno organiziran in ker ni imel sposobnih ijudi, ki bi ga bili vodili. Njegovi voditelji so bili sicer polni dobre volje, polni uporniškega duha, toda niso imeli dovolj širokih perspektiv, poleg lega pa so bili tudi premalo odločni.
po vzgledu drugih puntov, so tudi na Tolminskem uvedli poseben takoimenovani puntarski davek. Toda kaj kmalu so obsodili nekatere voditelje, da se s tem davkom samo okoriščajo, mesto da bi poskrbeli zato, da bi se punt pravilno razvijal in da bi zajemal vedno širši odmev pri množicah. Zato ie prišlo do nezadovoljstva med kmeti samimi. Prav zato je imela oblast še večje možnosti, da je punt zatrla tedaj, ko je bil v povojih, njegove voditelje pa je skušala prikazati ljudstvu kot sebičneže z umazano vestjo, kot skupino ljudi, ki se okoriščajo s prispevki siromašnih kmetov.
KMEČKI PUNTI
Ko je posebna cesarska komisija, ki je bila prišla v Tolmin, izdelala svoje poročilo, je o zadevi odločal cesar. Ta je razsodil tako. da je ostalo vse pri starem. S svojo razsodbo je samo potrdil nenasitne zahteve tolminskih grofov. Voditelji punta so bili sicer po-miloščeni, a so morali .povrniti kmetom vse prispevke za puntarski davek, plačati stroške cesarske komisije, tolminskega grofa pa povrh vsega še prositi odpuščanja. Samo po sebi je umevno, da je vse to popolnoma upropastilo nesrečne kmete-voditelje. Vse njihovo premoženje je šlo na bo ben. To je zelo slabo vplivalo na kmečke množice. V njih vrstah je zavladal preplah. Kmetje so bili še nadalje prežeti s puntarskim duhom, še nadalje so sanjali o uporu, toda javno in odločno se nihče več ni upai pokazati. Po drugi strani pa "je gosposka sama neprestano pazila na to, da je ’ vsak najmanjši znak upora zatrla že v kali.
Začelo se je torej še večje •— zakonito — izkoriščanje
kmetov-podložnikov. Gospoda je delala, kar je hotela. Nikdar ji ni bilo dovolj. Položaj se je vedno bolj slabšal. Tlačani so s stisnjenimi pestmi in s škripajočimi zobmi delali roboto, poleg lega pa plačevali tudi davke. Toda na skrivnem je tlelo...
* * *
Medtem, ko je kmečko ljudstvo izmozgano do gole kosti životarilo, se je na gradovih kopičilo bogastvo in razkošje. Kljub vsej strogosti je prišlo tu pa tam do manjših uporov, ki pa so bili, kot že rečeno, v kali zatrti. Gosposka je uvedla še nove davke in užitnim) na vino in meso. Ljudstvo je bilo razjarjeno, toda si ni znalo pomagati. Prav za prav si tudi ni moglo pomagati. Duhovniki so ga mirili ter ga pozivali k pokorščini češ. da je treba ubogati gospodo, ki vlada po božjih postavah in v božjem iinehu. Tudi duhovnik1 so s svoje strani odirali ljudstvo. Uvedena je bila namreč cela vrsta raznih obveznih dajatev za cerkev. Jesenska hira se je ohranila do današnjih dni. Posebno na Tolminskem
je prišlo večkrat do uporov proti duhovnikom. Nekatere so verniki celo izgnali iz župnij. Posebno znan izžematelj vernikov je bil čedadski kapitelj, ki je imel jurisdikcijo celo nad tolminsko faro.
Toda kljub vsej strogosti je prišel do izraza ponoven punt v začetku 18. stoletja. Do.manjših puntov je prišlo v Devinu, v Rihemberku, v Zavrhku. Senožečah. v Vipavi in v Postojni, do večjega pa na Tolminskem, kateri se je kasneje razširil po vsej Soški dolini, Banjški planoti ter celo v Brda.
* * *
Leta 1751. je prišlo tolminsko gospostvo v roke novim gospodarjem. Kupila ga je italijanska grofovska rodbina Coroni«. Novi gospodarji so takoj po prevzemu oblasti uvedli vrsto novih davkov in drugih dajatev. Med drugim so obdavčili tudi Nemškorutarje, t.j. prebivalce vasi v dolini Bače. Nemškorutarji so do tedaj imeli posebne pravice. Bili so svobodni in kot laki prosti vsakih obveznosti do tolminskih grofov. Te pravice so jim priznali oglejski patriarhi
že ob naselitvi v dolini Bače. Nemškorutarji so prišli namreč s Tirolske.
Ko je grof Coronini razglasil svoj sklep glede obdavčenja, so vzrojili. Protestirali so na vseh krajih, celo pri cesarju. In ta je zavzel do njih popolnoma drugačno stališče kot pa do slovenskih Tolmincev, ko so pri njem iskali pravice in terjali staro pravdo. Ugodil je njihovi zahtevi in zapovedal Coroniniju, naj upošteva stare privilegije. Coronini se je seveda moral pokoriti cesarjevi zapovedi.
Ni izključeno, da je prav to dalo poguma ostalim prebivalcem Tolminskega, Krasa, Pivke, Vipavske in Brd. Prav v tistem času se je namreč po vsej deželi začel širiti močan puntarski duh. Povsod so terjali spoštovanje stare pravde. Toda središče puntarstva je pa le bilo na Tolminskem. Tam so bili doma tudi glavni voditelji in agitatorji. Prvi med njimi je bil Simen Golja s Kneže. Ta je bil tudi največji agitator. Tedaj so se puntarjem pridružili tudi nekateri duhovniki nižjih redov, zlasti kaplani. Toda kljub Vsemu se tudi tokrat punt ni razvil tako, da bi lahko rodil dobre sadove.
M. KAPELJ
(Sledi četrto nadaljevanje.)
dobila že v Beogradu, kjer je nastopila preteklo nedeljo m kjer so zmagali Jugoslovani
Kot za tekmo v Beogradu, kjer je prišlo celo do incidentov zaradi špekulacij v zvezi s prodajo vstopnic in zaradi previsokih cen, ki so praktično onemogočile množicam delavcev, da bi prisostvovali tekmi, tako je tudi za tekmo v Budimpešti vladalo zelo veliko zanimanje med ljubitelji športa. Za to priliko se je zbralo na velim stadionu 110.000 gledalcev.
Zgodilo se je pač. kar prav gotovo niso pričakovali Angleži. ki so toliko desetletij popclnoma nadkriijevàli v tej panogi športa. Zadnji porazi pač kažejo, da se Angleži v zadnjem času niso prav nič naučili, da so praktično ostali tam. kjer so bili pred leti. Po drugi strani pa kaže. da so Madžari napravili velikanske korake naprej. Madžari so še enkrat dokazali, da so prvo moštvo v Evropi, zato ne bomo niti malo iznenadeni, ako bodo na bodoči tekmi za svetovno prvenstvo, ki bo v Svici, odnesli najvišjo zmago.
Na nedeljski tekmi so nastopili Madžari v sledeči zasedbi: Grosicz, Buzansky, Lan-tos, Boszic, Lorant, Zakarias, Toth, Kocsis, Hidegkuti Pu-skas in Czibor.
Angleška enajsterica pa je imela sledečo zasedbo:	Mer-
rick, Staniforth. Byrne, Wright, Ovven, Dickinson. Harris. Se-well. Iezzard, Broadis, Finney. Sodnik je bil Italijan Bernardi.
ZA MASE KMETE
Atomska energija in kmetijstvo
(Nadaljevanje in konec) stoje na istem stališču kot
Kar je bilo storjenega na tisti, ki je postavil opico pred področju vzgoje in izboljša- pisalni stroj in čakal, da bo nja lastnosti rastlin, so do- napisala sonet ali vsaj par segli drugi znanstveniki, ki stihov.
se ne naslanjajo na slučajne Dedna svojstva rastlin in pojave povzročene od Rentge- živali se dajo spremeniti, nji-novih žarkov, marveč znajo hove lastnosti se lahko izbo-usmerjati razvoj rastlin in se Ijšajo, razne rastline se lahko pri tem opirajo na nauk ve- prilagodijo v najrazličnejšem likega učenjaka Darwina podnebju, toda uspehi na tem
Vsako bitje ima na tisoče polju ne čakajo «slepe koko-in desettisoče lastnosti, kot so ji. ki išče in včasih tudi najde n. pr. pri živalih barva oči zrno», marveč znanstvenike, ali dlake, dolžina ušes, veli- ki realno gledajo v svet, ka-kost itd. in pri rastlinah bar- terih znanost se naslanja na va. cvetja, oblika listja, veli- dialektični materializem, ki kost in okus sada itd. Te sledijo v delovanju za razvoj lastnosti se v primernih oko- ;n izboljšanje gojenih rastlin ■ iščinah redno dedujejo. Zato jn živali naukom učenjaka pa ni prav lahko spremeniti Darwina in delajo, kot sta de. teh lastnost z močnimi žar- jala Rus Mičurin in Ameriki in jih usmerjati, kakor si kanec Burbank. Ta dva znan-mi želimo.	stvenika. ki jih ni hotela
Upanje na uspeh so imeli priznati nobena idealistična in imajo znanstveniki, ki se znanstvena ustanova, sta naslanjajo na teorije o ded- kljub temu. da nista imela nosti Mendela in Morgana. na razpolago bogatih sredstev ki pa ne slonijo na trdnih in nudila človeštvu stotine nerealnih tleh.	vih koristnih rastlin. Preo-
Po njihovih teorijah so vsa braževalca narave Mičurin in dedna svojstva bitij osredo- Burbank sta zapustila člo-točena v nevidnih delcih, ki veštvu svoje znanstveno delo jih imenujejo geni in stoje v in svojn trdno vero v spreme kromosomih, sestavnih delih nitev in izboljšanje vseh Staniče živih bitij. Po teh lastnosti rastlin in živali. Pri teorijah bi se mogel z žarki X tem pa sta zasledila cilj, da '-li pa gama točno zadeti «ne- bi s svojimi poskusi in uspehi vidni geni», ki povzroča do- nudila človeštvu večje mož-ločeno svojstvo in ga spreme- n0sti izkoriščanja naravnega niti v geni, ki bi pozvročal bogastva. Ona dva se nista 'irugo žazeleno svojstvo. Tak- držala teorij znanstvenikov, šne poskuse ali čarovnije ni- ki slede Mendelu in Morganu -o delali «ti srednjeveški ker te teorije slonijo na idea-: himi-ti, ko so iskali teko- listični podlagi, še verjamejc čino za podaljšanje človeške- v čudeže in skušajo dokazati,
a življenja.
Znanstveniki, ki sledijo Mendelu in Morganu in ki si postavljajo za nalogo spre-menitev jesenskega sadu v
da so čudeži realni dogodki Ker so vprašanja dednosti in izboljševanja rastlin zelo važna, bomo še pisali o tem argumentu na podlagi toč-
1 pomladanskega, rdeče bresk-	datkov m pojasniii
ve.v rumeno ali pa hočejo z a-tomskim izžarevanjem ustva-
riti rastlino, ki bi bila uporna tudi v hladnih deželah,
kakšna so najrazličnejša svojstva vsakega živega bitja.
D. K.
Obvestilo dvolastnikom
Področno kmetijsko nadzor- Franc, št. 47: Križmančič Ivan, ništvo obvešča v naslednjem š:. X89j Žagar Anton, št. 135; seznamu imenovane dvolastnike, da dvignejo za leto 1954
obnovljene dvolastniške knjiži- Miha, št. 7 in Križmančič Franc
Marc Josip. št. 181; Marc Ivan. št. 2: Razen Marija, št. I: Grgič
ce na sedežu nadzorništva v uii-< i Ghega štev. 6, 1 - tel. 38673.
15.
Iz mesta Trsta pa so
prejeli sledeči: Paoli Anton, J.o-
OBC1NA TRST — Mantovan njerska cesta 56: Mavec Josip.
Peter, Konkonel 512; Renčelj :van, Prosek 192: Vitez Anton, Ipčine. ul. Cipressi 10: Gorkič osip, Opčine, Alpinska 123. Iz rebč: Možina Avguštin, šl. 18;
ul. Pagliericci, 26; Milič Josip, ul. XX. septembra št. 9: Abram Rozalija, Lonjerska cesta. 504' Kozmina Marija, ul. Valdirivo. 3; Resaver Frančiška, ul. Mo n
I •- LZ v.	: VJ UL ilio n vguotiu. .) I . ssj , .j, ucja v v i r i oiici	, u i . iuui.
x alj Marija, š:. 185: Kralj Via- tecucco, 37: Božič Josip. Sv. Ma-
dislav, št. 183; Kralj Viljem, št. 3; Skrij Frančiška, št. 188; Kralj Josip, st. 41:	Kastelic Fran-
čiška št. 45; Kralj Katerina, št. 142. Iz Padrič: Grgič Franc, št.
rija Magdalena spodnja, št. 582: Palčič Josip, Sv. M. M. sp. 419: Zadnik Ivana, Sv. M:. M. sp. 224.
OBČINA DOLINA: — Iz Doline: Sancin Marija, št. 58: Pur-
9; .Grgič Just, št. 17. Iz Gropade: ger Ivan, št. 77: Sanciti Lucija, Kalc Just, št. 71; Gojča Ivan št. 111; Stra.in Josip. št. (iti' št. 51; Grgič Franc, št. 99; Ku- Prašelj Rok, št. 66: Razen An
ret Marija, št. 17: Kalc Just, št. 73; Kalc Franc, št. 72; Križ-
gel, št. 17: Strajn Teodor, št 50: Božič Boris. št. 93: Strajn
>3 L. I -j - .Itili, rifluii «Ji .	iv. uui ij, til. titi. tiu vi J11
mančič Franc. št. 30; Cebron Martin, št. 1. Iz Boljunca: Ma-Marija, št. 98; Kalc Rozalija, ver Miro, št. 138: Povh Stota št. 9; Pečar Ivan, št. 25; Gojča ni ja, št. 103; Ota Anton, št. 48; Just. št. 52: Tavčar Viktorija, Zobec Ivan, št. 95; Zobec Vik-št. 5; Grgič Karlo, št. 61; Grgič tor, št. 244: Žerjal Lovrenc., št. Anton. št. 3: Križmančič Karlo, 76; Žerjal Valentin, š:. 215: Cah št. 36; Križmančič Urša, 42:	Martin, št. 58; Povh Ivan, št
Gojča Karlo, št. 8; Milkovič Mirko, šc. 23; Kalc Karlo, št. 22; Milkovič Marija, št. 34: Možina Franc, št. 65; Sosič Josip. št. 32: Berce Franc, št. 74; Možina Ivan. št. 90; Kalc Anton, št. 64: Milkovič
197: Žerjal Albin, št. 139: Steržaj Josip, št. 142. — Iz Prelu'nega: Kralj Angel, št. 73; Bandi Josip št. 9; Bandi Alojz, št. 41 Bandi Alojz, št. 3: Bandi Jo '. iv di c /vniuii, ». ut. siip, št. 5. — Iz Gročane: Razen Josip. št. 88; Sosič Stefan, št. 34: Razen Anton. št.
18; Kapun Josip, št. 1; Racman
Matija, št. 31; Gojča Stefan, št. 80: Kalc Ivan, št. 94; Pečar Franc, št. 84: Gojča Julij, št. 49; Pečar Ivan, št. 79; Križmančič Anton, št. 29. Iz Bazovice: Sosič Mario, št. 216; Marc Frančiška, št. 182: Mevlja Ivana, št. 113; žagar Franc. št. 22; Križmančič Joahim. št. 57: Žagar Amalija, št. 48: Pelan Santo. št. 52; Ra-
1 |d, il. Ol, VtUJUti Ollioii, tii. j u, ixti [JU U ti Vtil \J, til. l .	1X ti l 11 ' «-UI
80: Kalc Ivan, št. 94; Pečar Ludvik, št. 11: Rapotec Justina - "■ ~ "	št. 28: Bak Marija, št. 12: Viš-
njevec Anton, št. 25: Petaros Peter, št 22; Rapotec Avguštin, št. 9; Rapotec Anton. št. 13: Alberti Ana, št. 2; Petaros Ari-on, št. 26: Grahonja Robert, št 29:	Umek	Anton, št.	16; Gra-
honja Angela, št. 8; Fonda Vik-Žem Pavia, št 119: Žagar Mir- tor, št. 27: Racman Anton, št ko, št. 46; Renčelj Anton, št. 16; Razen Marija, št. 21 — )-56; Razen Rudolf, št. 66: Križ- Boršta: Petaros Josij, št. 13: mančič Anton, št. 50; Grgič Al- Kozma Edvard, št. 3: Petaros
-.....- "-----'=	Josip št. 32; Žerjal Anton. št.
19. — Iz Drage: Racman Maric, št. 19: Mihal Albina, š:. 23. — Iz	drugih zaselkov	in	vasi:
Žerjal Josip, Botač. št. 6: Mihal Valerija. Jezero, 13: Križman-
...	  .	Čič	Albin,	Kroglje št.	36 in Pe-
201: žagar Andrej, št. 116; Kalc čar	Olga.	Mačkovlje.	29
bin, št. 191; Renčelj Mario, št. 218; Samarin Karlina, št. 43: Križmančič Rudolf, št. 150; Kocjan Rafael, št. 193; Grgič Rafael, št. 60; Sufar Josip, št. 205; Alberti Marija, št. 37; žagar Miha, št. 68: Kapun Zo-fija, st. 201; žagar Andrej, št. 116: Kalc Anton. št. 158: Petaros Rudolt š- 64: Križmančič Štefanija, št. 32; Fonda Avguštin, št. 18: Križmančič Anton št. 142; Grgič Ivan. št. 176: Grgič Tereza, št. 92; Race Albina, št. 95; Grgič Marija, št. 42; Marc Ivan, št. 190; Cesnik Stanislava, št. 78: Žagar Ana. št. 80; Marc Anamarija, št. 23; Čufar Angela, št. 134: Racman Anton, št. 3&\ Juriševič Emilija, št. 38; Gač
OBČINA REPENTÀBÒR — /c Velikega Repna: Purič Angel, št. 6; Bizjak Franc, š; 7: Guštin Franc, št. 22; Škabar Anton, št. 23. — Iz Cola: Škamperle Josip, št. 24; Guštin Anton, št. 9: Bizjak Josip, št. 10. — lz Fer-netičev : Zlovec. Avguštin, št. 9; Kert Alojz, št. 1; Gregorčič Karlo, št. 2.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA — Iz Mavhinj: Urdih Va-Vida. št. 65: Križmančič Matej, lentin, št. 20 in .Legija Josip št. 71: Kralj Josip. št. laO; Sto- št. 7. — Iz drugih vasi: Stubelj par Karlina, št 129; Križmančič Milan, Sempolaj, št. 28: Tavčar
Mirko, št. 121; Pečar Josip, št.
130; kocjančič Jakob. št.. 69;
Metlika Andrei, št. 102: Križ -----------------------
mančič Ivan, št. 118: Racman Anton, Briščiki, 28.
Gizela, Sesljan, 29: Pipan Olga, Trnovca, 12.
OBČINA ZGONIK:	Prinčič
1PA TAM.
DA RES, JE UMRL — «Primorski» se silno jezi nad stvarno kritiko, ki jo je objavil «Lavoratore» o razstavi zadnjik Spacalovih del. Res je, da je bila kritika ostra, bila pa je istočasno konstruktivna. Titovsko trobilo skuša, seveda, na vse pretese zagovarjati nov amenkanizirani način upodabljanja, ki ga je začel rabiti Spacal. Tudi če je bil kliše, ki ga je objavil «Lavoratore» v tiskarni povsem pomotoma odrezan za nesrečnih 7 milimetrov — tako so namreč zračunali v uredništvu titovskega trobila — ostane bistvo isto. Dejstva so pač dejstva. Naj le vprašajo titovci katerega koli preprostega človeka, delavca ali kmeta, pa ne samo teh, in res radovedni smo, koliko jih je v teh zapletenih geometričnih črtah spoznalo, da predstavlja to delo «luno na trgu». Dejstvo je, da je Spacal obrnil hrbet resnični ljudski umetnosti. S svojim amerikaniziranim izmaličeva-njem se je dejansko oddaljil od delovnega ljudstva, oddaljil se je od svojega naroda, ki na srečo hrani še vedno zdrav čut o pravi umetnosti, taki umetnosti, ki izvira iz ljudstva in za ljudstvo tudi ustvarja. To je resnica, ki je ne more spremeniti niti nesrečnih 7 milimetrov, s katerimi skušajo ti’nvci reševati Spacalovo u-metnost. In zato je Spacal za ljudsko umetnost res umrl, pa naj bo titovcem prav ali p d ne.
ČEMU SE PA JEZIJO? — Ze zopet ima titovsko trobilo o-pravka s tov. Lovriho. Tokrat jim je dal povod njegov govor na zadnji občinski seji, ko je še enkrat razkrinkal vse titovsko šušniarjenje okrog STO. Čemu pa tako renčijo, kot stekli psi? Saj jih je v resnici razkrinkal celo sam njihov svetovalec Marc, ko je prav lepo preprosto povedal, kakšna je l'itova politika in o tem ga ni nihče ničesar vprašal. Saj Jih razumemo. Jezi jih, ker jim je naš župan s svojimi argumenti prekrižal že marsikateri račun, da bi mešali glavo dolinskim občanom s svojimi gesli o «samostojnosti Trsta». Od use njihove borbe za ustanovitev STO, proti povratku Italije v Trst itd. itd jim je danes o-stala v ustah samo še «samostojnost Trsta». Kakšna naj bi bila ta «samostojnost» pa še sami ne znajo povedati.
Občinska seja v Nabrežini
V torek 1. junija ob 18. uri bo v Nabrežini občinska seja. Na dnevnem redu je važna točka o tržaškem vprašanju. 'Občinski svet bo nadalje razpravljal o odobritvi prodaje nekaterih občinskih zemljišč. Seja je javna.
mrsss'ssArsss/sssssr//ss/f/7s/ss//s/jy/////7/xrs/s/i
DELO
ZBOROVANJA PO VASEH IN V MESTU 0 TRŽAŠKEM VPRAŠANJU
Ustaviti je treba roko
barantačev z našo usodo
Glas naše partije sega tudi v poslednjo obmejno vasico - Povsod izredno velika udeležba - Približno 500 vaščanov na zborovanju v Križu - Program za prihodnji teden
Ze dva tedna se vrstijo po naših vaseh, v okolici in mestu zborovanja o tržaškem vprašanju, ki jih organizira naša partija. Izredno velika udeležba in zanimanje dokazujeta, da se prebivalstvo našega področja zaveda resnosti trenutka in zaradi tega hoče s svojo udeležbo na zborovanjih še enkrat izpričati in potrditi, da je ustanovitev STO edina prava rešitev, edini izhod iz današnjega položaja.
Vedno širši je zato krog ljudi ne glede na politično pripadnost, ki vidi v naši partiji edino stranko, katera se v resnici zavzema in na konkretni podlagi mobilizira množice v borbi proti mešetarjem in spletkarjem, ki bi hoteli na vsah način uničiti STO, kar nam sicer pričajo razne izjave Tita, Siel-be, kakor tudi raznih predstavnikov anglo-ameriškega imperializma.
Glas naše partije je v teh resnih trenutkih segel tudi do zadnje obmejne vasice našega področja in vlil zaskrbljenemu prebivalstvu novega poguma in zaupanja v uspeh borbe proti razkosanju. Se je čas, da prekrižamo račune in načrte meše farjev raznih barv in narodnosti in tako odvrnemo pretečo nevarnost.
Prejšnji teden so bila dobro obiskana zborovanja v Cam-porah, kjer je govoril tov. Do-plicher in pri Magdaleni, kjer je govoril tov. Gombač. Veliki množici Miljčanov je o iržaškem vprašanju govoril Prejšnji četrtek tov. Spadaro, točim je istega dne obravnaval to vprašanje v nabito polii kinodvorani na Proseku tov. Slavec. Tudi v Trebčah se je prejšnji petek zbralo veliko število vaščanov, ki so z zanimanjem sledili govoru tov. Markoviča. Slednji je govoril udi o vtisih potovanja po Sovjetski zvezi. V petek prejšnjega tedna pa sta bili dobro u-speli zborovanji v žavljah (t. Sajovitz) in Božičih (tov. Gia-"omin). V soboto je govoril na Škofijah tov. Lovriha, v Roco-lu pa tov. Calabria. Razen tega ie bil v ul. Montecchi dobro o-
biskan hišni sestanek ki ga je organizirala krajevna sekcija in na katerem je govoril tov. Balbi.
Tudi v tem tednu beležimo vrsto nadvse uspelih zborovanj in sicer v ponedeljek v Rimanjih (.Lovriha) in Logu (Bla-žina). V torek se je zbralo v Sv. Križu okrog 500 vaščanov, med temi precej beguncev, ki so z odobravanjem sprejeli izvajanja govornikov tov. Gombača in Spadara. Dobro je uspelo tudi zborovanje, ki je bilo istega dne v Borštu, kjer ;e govoril tov. Lovriha. Veliki množici Skedenjcev je v sredo govoril o tržaškem vprašanju sekretar naše partije tov. Vi-dali. Istega dne so bila zboro-/anja tudi na Skoljetu (Pogasil), Doinju ('Markovič) in v Boljuncu (Lovriha in Blažina).
NADALJNI PROGRAM ZBOROVANJ
Danes, v soboto ob 20 bo iborovanje na trgu Giuliani pri
Sv. Jakobu. Ob isti uri bodo tek zvečer pa je bila v pro-
danes še naslednja zborovanja na prostem: v Sarnatorci ( Markovič), Saležu (Gerlanc) in Bazovici (Siškovič).
V ponedeljek 31, t. m. ob 20 bosta zborovanji v Mačkovljah in Prebenegu. V torek 1. junija v Nabrežini, na «Križadi» v Stari vasi, kjer bo govoril tov. Siškovič. V petek 4. junija bo govoril na Opčinah (na Brdi-ni) tov. Vidali. V Padričah govori tov. Zvonko in v Grenadi tov. Gombač.
,Teden prijateljstva z Madžarsko"
V sredo je bil otvorjen «Teden prijateljstva z Madžarsko», ki ga je organiziralo Združenje «Trst-Madžarska». Otvoritev je bila povezana s konferenco znanega pisatelja Marja Socrate, ki je predaval o razvoju madžarske kulture. V četr-
storih Združenja druga zanimiva konferenca prof. Marja Leporatti, ki je govoril o Madžarski od dobe preporoda pa do današnjih dni.
V okviru «Tedna» so najavljene še naslednje nadvse zanimive prireditve in konference:
Jutri, v nedeljo ob 10. uri bodo predvajali v Kinu ob morju madžarski film «Ped zemlje», ki je prejel Kossuthovo nagrado ter bil nagrajen tudi na filmskem festivalu v Ma-rjanskih Laznah. Ob tej priliki bo znani filmski kritik Ugo Casiraghi govoril o madžarski filmski umetnosti. V torek ob 20.30 pa bo v Kinu ob morju zanimiva konferenca znanega skladatelja Marja Zafreda, ki bo govoril o značilnostih moderne madžarske glasbe. Po konferenci bo pianistka Lilian
11 junija
V smislu 10. čl. 2. točke pravil SHPZ sklicuje Glavni odbor za 13. junija 1954. ob 8.30 v prvem in ob S.uri v drugem sklicanju
2. izredni občni zbor
SLOVENSKO HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE v PD «Simon Jenko» (mala dvorana «Kraljiča» v Pristaniškem domu I. nadst.).
Dnevni red:
1.	Otvoritev.
2.	Volitev predsedstva, verifikacijske, volilne in komisije za sklepno resolucijo.
3.	Pozdravi delegacij.
4.	Tajniško poročilo.
5.	Blagajniško poročilo.
6.	Diskusija.
7.	Program, pravila in drugi predlogi.
8~ Kazrešmca staremu odboru. 9. Sklepna resolucija
10. Volitve novih organov.
Prispevajmo vsi za Ljudski dom!
Prosvetna društva opozarja-mo, da ima po 3. točki 10, čl. pravil vsako PD z do 100 člani pravico do 4 delegatov, za vsa-
Marengo-Zafred izvajala kon-, '*91 nadaljnjih začetih 50 ('laceri madžarske glasbe.	| nov pa po 1 delegata.
«Zrno ob zrnu pogača, kamen na kamnu palača», tako pravi naš pregovor. Ta pregovor velja tudi za naš Ljudski dom, ki ga gradimo v Trstu s prispevki tržaškega delovnega ljudstva in bratske solidarnosti delavcev drugih dežel, v teku je nabiralna akcija. Toda zato, da bodo dela čimprej napredovala in da bo mogoče redno dobavljati gradbeni material, je potrebno, da se nabiralna akcija še pospeši. Zato prosimo tovariše in prijatelje, katerim je bila poverjena ta naloga, naj se potrudijo zato, da jo čimprej dovedejo do konca.
Evo seznam darovalcev iz preteklega tedna:
Rudini G. lir 100; V. Giordano 300; Ferlatti 100; T. Quaiat 100; N. N. 50; Edvard R. 50; Josip R. 50; A. Rocco 100; Macor J. 100; Cač V. 100; Mazzalora 200; Kuret C. 100; Battilana F. 100; Vi-sintin 'G. 200; Grandis G. 100; Kuret A. 100; Visintin iM. 50; VI-s imiti n P. 50; Zuiz M. 2.500; delavci nameščeni v pristaniških menzah 800; Zutjan A. 1.350, Benčič A. 1.000; Celentano A. 500; Florentin M. 500; Gaiardo N. 200; Krušič B. 100; Nemec G. 200: Vaniglie 200; B. M. 500; B. G. 100; Biamka 50; Marija 50; B. A. 25; E Iti a 26; Vinicio 50; M’ari ja A. 25; Mario L. 50; Marija 50.
Zavedajmo se važnosti, ki jo ima osrednji dom organizacij, ki branijo delavske interese in prispevajmo po svojih močeh za njegovo gradnjo. Ljudski dom bo zares naš dom, bo dom vseh, ki so zanj prispevali. V zadnjem času je takorekoč imelo prednost nabiranje prispevkov za kritje stroškov I. maja, To je rodilo lepe sadove in je sedaj zaključeno. Zato pa je potrebno, da ponovno poživimo akcijo za gradnjo Ljudskega doma.
Polii Imšim fornitola
za kampanjo demokzatičnega tista
Izvršni komite KP STO je, širjenju, podpiranju in popu-
v zvezi s kampanjo demokrati-1 larizaciji komunističnega in
enega tiska izdal naslednji poziv:
Tovariši! Izvršni komite je na svoji seji od 22. maja 1954 razpravljal o sedanjem širjenju našega tiska in sklenil začeti v polovici junija kampanjo demokratičnega tiska.
Ta kampanja je važna bitka za našo partijo, ker naš tisk i-gra v sedanjem mednarodnem in krajevnem položaju načelno vlogo kot sredstvo obveščanja, orientacije in borbe.
vsak seKcijski in celični komite, vsak tovariš naj se takoj loti dela, naj diskutira, naj si postavi primerne cilje in naj sestavi delovni načrt zato, da se kampanja uspešno začne in da se znatno prispeva k
Slavili bomo 100. obletnico slovenske šole pri Sv. Ivanu
V dnevnem vrvenju in neprestanih skrbeh za vsakdanjost in za bodočnost skoro popolnoma pozabljamo na preteklost. na obletnice dogodkov, ki so važni ne samo kot zgodovinska dejstva, marveč nam dajejo vzpodbude tudi v naših dnevnih borbah.
Med take dogodke spada, nedvomno, tudi 100. obletnica ustanovitve slovenske ljudske šole pri Sv. Ivanu. Ni sicer to najstarejša slovenska šola na Tržaškem. Pred njo so bile že ustanovljene šole na Opčinah (leta 1798.). na Katinari, v Barkovljah, v Bazovici, na Kontovelu-Proseku. v Skednju, v Rojanu in v Križu, katerih 100-letnice ali celo 150-letnice so šle mimo nas brez najmanjšega spomina. Toda svetoivan-ska šola ima morda od vseh navedenih najbolj razgibano in pučno preteklost, iz katere bi se morali Slovenci danes marsičesa naučiti.
Da ne bi šla tudi ta važna obletnica neopazno mimo, se je po prizadevanju zaslužnega slo venskega šolnika ustanovil pri Sv. Ivanu pripravljalni odbor za proslavo častitljivega jubileja. Svetoivanci so se z navdušenjem oprijeli te pobude ter še že več mesecev pripravljajo na to pomembno slavje: zbirajo zgodovinsko gradivo za izdajo posebne brošure o zgodovini svetoivanske šole ter slovenskega šolstva na Tržaškem sploh; dalje zbirajo raznovrsten material (šolske knjige, zvezke, spričevala, slike, listine) za razstavo o zgodovini slovenskega šolstva pri, nas. Za prireditev samo pa se vadi pevski zbor. tri dramske družine, recitatorji itd. Sv. Ivan, Vrdelca in Podlonjer. k: spadajo v šolski okoliš, se na ta važni dogodek pripravljajo 7. vso resnostjo.
Vsekakor je treba pozdraviti to hvalevredno pobudo ter ji nuditi vsestransko pomoč. Saj bo nedvomno mnogo pripomogla v borbi za okrepitev slovenske šole ter posredno tudi za njeno zakonito priznanje, stalnost in enakopravnost.
šolski prostor. Šoloobvezni otroci in učiteljstvo so se potrudili, da bi čim boljše pokazali svojo sposobnost in nudili staršem kratko a prijetno kulturno razvedrilo.
Otroci so podali dve enodejanki in nastopili s pevskimi točkami ter recitacijami. Skoda le, da sta dve deklici zboleli, zaradi česar je morata odpasti ena od treh naučenih enodejank.
Upoštevajoč, da je večina otrok prvič nastopila na odru, se moramo o vsem izvajanju prav pohvalno izraziti. Posebna pohvala pa gre dečkom, ki so zelo dobro podali enodejanko «Zaklad», kakor tudi deklicam, ki so nas presenetile s telovadno-pevsko točko «Večer za našo vasjo». Ta
šoLska prireditev nam je odkrila več nadarjenih otrok. Naloga u-čiteljstva bo, da to upošteva in nadalje goji njih odrsko sposobnost. Obenem bi bilo želeti, da bi nam nudili otroci tekom prihodnjega šolskega leta več takih prireditev. To bi bilo zelo koristno mlademu naraščaju in o-draslim, kajti vsi smo željni spoznavati narodno kulturo.
A. S.
ZAHVALA — Družina pokojnega Stefana Lovrenčiča iz Trebč se iskreno zahvaljuje darovalcem cvetja, vaškemu pevskemu zboru in vsem, ki so se udeležili pogreba dragega pokojnika. Se posebno se zahvaljuje sekciji KP iz Trebč za izraze sožalja.
Lep uspeh Križanov dramo „Vnižavi ‘
demokratičnega tiska.
Konferenca tržaške delegacije
V nedeljo zjutraj je bila v Kinu ob morju konferenca tržaške delavske delegacije, ki se je pred kratkim vrnila iz Sovjetske zveze. Konferenco, ki jo je organizirala ZES, je otvoril tov. Radich, kateri je nato podal besedo posameznim delegatom.
Težko bi bilo pisati o vseh zanimivostih, ki so jih kljub omejenosti časa povedali tržaški delavci o veliki deželi socializma. Številni poslušalci so z izredno velikim zanimanjem in pazljivostjo sledili kratkim govorom delegatov. Na žalost nam prostor ne dopušča, da bi lahko beležili vse vtise, ki so jih iznesli na kon-fe renči.
Vsak posamezni delegai je kar najbolj preprosto in jedrnato opisal poedine dogodke iz življenja sovjetskega ljudstva. Govorili so o svojih potovanjih in vtisih iz Moskve, Leningrada, Karkova in Odese, kjer so doživeli nepozabne in naravnost ganljive sprejeme. Se posebno pa je ostal v spominu vsem delegatom veličastni Prvi maj, ki so ga preživeli v Moskvi. Veliko zanimivega so povedali nadalje iz življenja in dela v tovarnah, kolhozih. Govorili so o obiskih v muzejih, knjižnicah ter o visoki ravni kulturnih prireditev. katerim so imeli priliko prisostvovati. Nepozabni so vtisi, ki so jih odnesli tržaški delavci iz svojega potovanja po SZ, kjer vidiš na obrazu slehernega človeka sijati radost. zadovoljstvo in zaupanje v bodočnost.
Iz potovanja po Sovjetski zvezi
(Nadaljevanje s 3, strani)
Z
Zaključna šolska
prireditev v Šempolaju
Preteklo nedeljo se je vršila v novem šolskem poslopju v Sem-polaju zaključna šolska prireditev.
Veliko število ljudi, predvsem staršev iz Sempolaja in okoliških vasi je popolnoma napolnilo
V nedeljo, 23. maja so končno kriški igralci uprizorili na pro stem igro v 3 dejanjih «V nižavi», ki je bila zaradi slabega vremena že dvakrat preložena,
Predno se je igra pričela, je po starem kriškem običaju zaigrala po vasi domača godba, ki je privabila še zadnje zamudnike na predstavo.
Godba je igrala potem tudi pred začetkom igre in med dejanji i odmorih.
Res, da se je igra začela s precejšnjo zamudo, kar je v glavnem krivda vremena ter zaradi tega ni bila razsvetljava v pravem času pripravljena. Vendar so gledalci, čim se je igra pričela, poza bili na vse nevšečnosti ter se popolnoma vživeli v dogajanje na odru. Igralci so tako iskreno zaživeli in bili tako pristni, da nisi več mislil, da gledaš igro, temveč si napeto sledil življenju in usodi ljudi, ki so prihajali in odhajali, se smejali in jokali, ljubili in sovražili, do končne tragične scene, ko Manelik ubije gospodarili — volka in odpelje svojo ljubljeno Marto v planine.
Igrali so vsi prav odlično. Gotovo, da ima igralec večje vloge več možnosti pokazati vse svoje sposobnosti, prav zato ne smemo pozabiti in prezreti igralcev matih vlog, ki so se skladno in prijetno oživljali ter dajali celoti tisto prijetno okolje, ki je potrebno za uspeh igre. V glavnem je seveda to delo režiserja Košute, ki je ob skupnem prizadevanju i-gralcev sijajno uspel.
Odličen je bil Manelik — Lucijan Terčon, da te je njegova
igranje včasih prav v dušo pretreslo; Marta — Leda Sirk, je v grozi pred Sebastjanom naravnost prebledela, tako se je oživljala; zelo ljubka je bila Nuri — Lili-jarih. Danev, ki je marsikomu privabila solze v oči; gospodarja Sebastjana, pohotnega ljubimca je prav dobro pogodil Nadal Pacchioni; Pepa in Antonija Luciana Indri in Neva Bogateč sta bili pravi vaški opravljivki; Jože in Nando — Drago Košuta in Drago Sedmak sta skozi vso igro s svojo živahnostjo in nagajivostjo skupno z drugimi zabavala številno občinstvo (bilo je okrog 300 gledalcev). Tudi upravitelj gospodarjevih posestev Modest — Lojze Bogateč, se je dobro odrezal in tudi stari dobričina Tomaž — Angel Tence je podal dobro ustrezajoči tip starega pastirja.
Tov. Gombač je pozdravil v i-rnenu SHPZ ter poudaril nujnost borbe proti ,vojnim grožnjam, proti E OS in za končno uresničenje STO.
Ko so sedeli igralci po igri pri kozarčku vina. obkroženi od svojih vaščanov — oboževalcev, vstane neki igralec in reče tovarišem: «Pa povejte, ali se ni izplačalo, da smo se učili. Danes vem, da ni nobenemu izmed nas žal za vse večere, ki smo jih žrtvovali za vaje. Uspeli smo in to zadoščenje nam poplača ves trud!»
Resnično, kriški igralci so u-speli in mi jim lahko samo čestitamo in želimo, da bi pri prihodnjih delih prav tako ali pa še bolje uspeli,
Jadranka
katerimi tudi 8-urni delavnik. Kot sem že zgoraj omen:l. ne smemo pozabiti, da vedno bolj izpopolnjena tehnika tako v tovarnah kot v kmetijstvu o-gromno pripomore, da delavec prihrani svoje fizične moči.
Vse. kar smo v ZSSR videli in slišali iz ust delavcev, inženirjev, tehnikov, kmetov, študentov, zdravnikov, pionirjev, nam je dokazalo, da se lahko vsak človek prepriča, koliko boljša, kako pravičnejša, humanejša, bolj zdrava, postenej-ša iri veselejša je socialistična družba od kapitalistične. Ko človek obišče ZSSR in vidi, kako se upravlja sovjetski človek. kaj je vse napravil ža lepše življenje delovnih ljudi, mu pride na misel vsa tista podlost, tisto nesramno blatenje, tiste izmišljotine o terorju, bedi, lakoti itd., ki jih dnevno širi kapitalistični svet s svojo propagando. 'Mnogokrat simo primorani slišati te podlosti iz ust ljudi slovenske in jugoslovanskih narodnosti. Ti so res hlapci, so res nizkotni in podli in njih delo in pisanje je najbolj žalostno in sramotno v naši dobi. So lahko trdno prepričani, da je vse njihovo delo in prizadevanje obsojeno na propast in da jih bo strup, ki ga izlivajo na Sovjetsko zvezo, zastrupil. Sovjetsko ljudstvo in z njim vsi' prijatelji Sovjetske zveze, vsi socialistični borci v svetu pa bodo šli kljub njihovim sovražnim poskusom še z večjo naglico po svoji poti naprej.
ALOJZ MARKOVIČ
NAMERAVANE RAZLASTITVE ŠE VEDNO ZASKRBLJAJO KMETE
Bartoli zagovarja postopek Ustanove za industrijsko cono
Vprašanje razlastitev pri se hočejo namerno prezreti to-
Domju, Sv. M.M.sp. in v Ric-manjih je še vedno odprto. Upravičeni odpor s strani prizadetih kmetovalcev, ki imajo v lej coni svoja najboljša zemljišča, je naletel pri tehničnih organih, kateri se ukvarjajo s kmetijstvom, t. j. Kmetijskem nadzorništvu in oddelku za kmetijstvo pri VU na polno razumevanje. Oddelek za kmetijstvo je sporočil zadevo oddelku za finance in gospodarstvo, ki obravnava probleme industrijskega pristanišča. V zadnjih tednih ne prihajajo več kmetom pozivi. Ni pa še prišlo do rešitve, ki bi .confino razčistila zadevo in pomirila zaskrbljene kmete.
Na interpelacije, ki so jih stavili v občinskem svetu tov. Gombač in drugi, se je župan v svojem odgovoru omejil le na ponavljanje tega, kar mu je bilo sporočeno s strani U-itanove za industrijsko pristanišče. Dovoli je tudi, da je bil ta njegov takozvani odgovor objavljen v «Giornale di Trieste», še predno je bil o njem obveščen naš svetovalec.
Vodstvo ustanove skuša seveda prikazati, da je njeno postopanje docela v skladu z interesi kmetov, kakor tudi v interesu urbanistične razširitve. V resnici pa gre za postopek, ki bi povzročil ogromno škodo kmetom, bil bi povsem samovoljen in protizakonit. Iz vidika gradbene obnove bi lahko našel boljši izhod n. pr. na pobočjih Monte Castiglione, kjer je zemlja neobdelana in, kar se tiče lege, bližja mestu.
Kar se tiče cen, ki jih namerava ustanova ponuditi za razlaščena zemljišča, imajo kmetje že itak bridke izkušnje. Glede načina določevanja cen
čne določbe osnovnega zakona iz leta 1865. in poznejših. Zakon vsebuje točne določbe v zaščito lastnikov zemljišč in za določevanje pravilne cene potom cenilcev in to že pri administrativnem postopku. Na ta način se prizadeti izognejo stroškom in bremenom sodnega postopka, ki prihaja v poštev le v primeru nesporazuma ali oškodovanja lastnikov.
Ustanova pa se hoče posluževati samo in izključno ukaza št. 66 VU, ki je kar najbolj krivičen v pogledu razlastitev. Vsekakor gre za protizakonito zahtevo. Navedeni ukaz priznava ustanovi določene možnosti le, v kolikor se tiče pobud za gradnjo industrijskih objektov v tej coni. Zemljišča, ki jih hoče razlaščati v špekulativne svrhe, ki nimajo nič skupnega z njeno funkcijo, pa se nahajajo izven industrijske cone in niso namenjena za gradnjo tovarn, marveč za stanovanjske hiše.
Naj se le gradijo stanovanja, posebno za delavce. Vsem je znano, da se prav mi vztrajno borimo že dolgo let za rešitev stanovanjske krize. Tudi kmetovalci z ogroženega področja ne nasprotujejo urbanistični razširitvi, posebno če gre za koristi delavcev. To pa se lahko izvede, ne da bi škodovali komur koli. Ce je res potreba po zemljiščih v obdelani coni, naj se površina zniža na minimum in plača naj se realna cena, upoštevajoč o-snovni zakon, zakonske določbe o urbanistiki in ne tiste, ki so bile izstavljene za industrijsko pristanišče. Slednje namreč ne prihajajo oziroma bi sploh ne smele prihajati v poštev.
To so argumenti, na katere niso odgovorili ne Ustanova
za industrijsko pristanišče in ne župan, čeprav bi bila to njihova dolžnost.
Proslava v Nabrežini
Prejeli smo s prošnjo objave:
Pevsko društvo «August Tanče» v Nabrežini priredi na bin-koštno nedeljo, dne 6. junija 1954. ob 16. uri v kinodvorani v Nabrežini proslavo v spomin učitelju in pevovodji Augusto Tanče.
Nastopi mešani pevski zbor «A. Tanče» z umetnimi in narodnimi pesmimi pod vodstvom F. Fabrisa. Sodeluje tudi nabrežinska godba pod vodstvom g. Josipu Devetaka. Na sporedu so tudi recitacije, baleti ter solospevi s spremlje-vanjem klavirja.
Begi iz Jugoslavije
Begi iz Jugoslavie naraščajo iz dneva v dan. V zadnjih treh tednih in sicer od 6. do 26. maja beleži kronika zopet 82 pobeglih izpod Titovega režima. Od navedenih 82 je 11 žensk in 16 mladincev v starosti od 20 do 30 let. Najvišje število begov beležimo v ponedeljek 12. t. m. in sicer 12 pobeglih državljanov iz Jugoslavije ter v četrtek 20. t. m., ko jih je zbežalo čez mejo 11. Celo na ameriškem parniku «Harry Cuibreath», ki je priplul v našo luko 16. t. m., je našlo moštvo skritega "jugoslovanskega begunca, ki je zbežal z Reke.
Prispevki za 1. maj
V okviru kampanje prispevkov za 1. maj so dospeli še naslednji zneski:
Sekcija Prosek-Kontovel 3 tisoč 500, sekc. Skedenj 350, la-djed. Sv. -Marka 8.350, sekc. Rojan 1.005, sekc. Sv. Vid 2.020, Milje 15.000, sekc. Sv. Jakob 6.190, Dolina 10.430, Prosek 255, gostilna «Paradiso» 590, sekc. Nabrežina 7.445, sekc. Bo-Ijunec 1.890, Zgonik 5.-610, Šempolaj 5.805, Praprot 2.060 Acegat-tiroletto 550, potujoče osebje Acegata 1.950, Pisoni tisoč 450, sekc Kolonkovec 950, sekc. Skedenj 1.700, VOM 1.910.
ČESTITKE — V ponedeljek je tov. Angela Fattori roj. Kralj iz Gabrovca povila krepkega sinčka — prvorojenčka. Ob veselem dogodku pošilja zgoniška sekcija KP srečni marnici in očetu Alfredu iskrene čestitke, prvorojen-čku pa najlepša voščila.
Članski sestanki PD
za pripravo občnega zbora in z diskusijo o reorganizaciji SHPZ bodo v naslednjih dneh v sledečih društvih:
V	torek 1. junija ob 20 uri na partizanskem sedežu v Sv. Križu.
V	četrtek ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini; v petek ob 20.30 v Boljuncu (kraj bo naknadno javljen članom) in v Trebčah. Vabimo vse člane PD k udeležbi. Na sestankih bodo izvoljeni delegati za občni zbor SHPZ.
v Rocolu, v soboto 5. junija ob 20. uri na sedežu PD v gostilni' Kante. Sestanek bo združen z lepo kulturno prireditvijo;
v Domju, v soboto 5. junija ob 20. uri v gostilni Fogo. Govoril bo Gombač Franc o potrebi kulturnega delovanja med Slovenci z zvezi z borbo za narodne pravice.
Občni zbor PD «Haas»
bo v petek 4. junija ob 20. uri v društvenih prostorih (gostilna Miniussi). Govoril bo Gombač Franc. Na dnevnem redu y>: poročilo tajnika in blagajnika, diskusija o reorganizaciji SHPZ in izvolitev novega odbora. Vabljeni vsi!
Prosvetne organizacije
(Nadaljevanje s 3. strani)
venskega in vsega jugoslovanskega ljudstva).
Prav posebno pažnjo pa morajo polagati društva svojim
prosvetnim prireditvam. Na
njih polaga ljudstvo ne le o-bračun o svojem kulturnem de-iu, marveč prikazuje obenem tudi višino svoje lastne kulturne stopnje.
Vodstva prosvetnih društev naj zato pazijo, da bo pogram skrbno izbran, dobro naštudiran in izdelan, potem bo šele dosegel svoj pravi namen. Slabo pripravljene prosvetne prireditve pa nedvomno povzročijo več moralne škode kot dobička. Prosvetna društva niso in ne smejo postati pridobitna podjetja, ki naj bi z veselicami pridobivala le denar, čeprav je obenem dobrodošel. Glavni namen bodi moralni in kulturni doprinos, za katerega edino se izplača večer za večerom truditi se.
Končno naj še poudarim, da naj se prosvetna društva čim bolj osamosvojijo ter ne bodo osrednji organizaciji, posebno glede administrativnih zadev, kakor vlaganje prošenj itd,, v nepotrebno breme.
Kljub nekaterim navedenim pomanjkljivostim smo ponosni nad velikimi uspehi, ki so jih naša prosvetna društva posebno v zadnjih letih dosegla. Naloga je pač, da stalno izboljšujemo, kjer se le še kaj izboljšati da. Kajti naše prosvetne organizacije so zdrav organizem, ki hoče rasti in se razvijati ter ob skupnem prizadevanju sem prepričan, da bo letošnji občni zbor SHPZ važen mejnik k še odločnejše-
mu vzponu napredne slovenske ljudske prosvete na STG. podrl na tla 87-letno Ano Valen-
Prejšnj' petek sta se težko ponesrečila z motorjem v lesnem pristanišču Remigio Kavalič in Alojz Kožuh, oba stanujoča v Skednju. Na križišču v pristanišču je prišlo do trčenja med obema voziloma, na katerih sta sedela ponesrečenca. Težje poškodbe posebno po glavi je odnesel Kavalič, tiofiim se je Kožuh lažje poškodoval. Oba so prepeljali v bolnico. O prognozi za Kavaliča se zdravniki niso izrekli, dočim pravi prognoza, da bo Kožuh okreval v kakih 8 dneh.
*** V soboto so tatovi ukradi' iz skladišča Arnalda Castellazzi-ja v ul. Toti 15 vreč kave raznih vrst v skupni vrednosti o-krog 2 milijonov lir.
**» Istega dne so neznani zlikovci odnesli iz nekega železniškega vagona na postaji pri Sv. Andreju 12 vreč kave v vrednosti 1.250.000 lir.
*** V ponedeljek je izvršila samomor s 'plinom 56-letna Cesi ra Pavan por. Macchi iz ul. Barbar iga 1. Ko se je njen mož vračal zvečer domov, jo je našel že mrtvo v kuhinji. Zdravnik RK je ugotovil, da je smrt nastopila nekaj ur prej.
*** v ponedeljek se je težko ponesrečil na delu 52-letni Raffaele Rina!d is iz ul. della Guardia 26, ki mu je padel na glavo težak tram. V bolnici so ugotovili, da ima pretres možganov in verjetno tudi prebito lobanjo.
***. Le svoj sestri se ima 23-letna Grazia Mortara zahvaliti, da se ni v torek zastrupila s plinom. Ker se je slabo počutila, je ostala ves dan v postelji in medtem najbrže zadremala. Ni pa opazila, da je začel uhajati plin iz neke stare pipe, ki je bila napeljana v spalnici. Sele sestra, ki je prišla popoldne domov. je začutila močan duh po plinu in takoj odprla okna ter poklicala na pomoč zdravnika RK. V bolnici so Grazio pridržali na opazovalnem oddelku.
*** 18-letni Mario Braini iz Zavel) je v sredo padel z domačega okna v globino kakih 7 m. Obšla ga je namreč vrtoglavica. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil sprejet s prognozo okrevanja v 8 dneh.
7** Na razpravi pred zavezniškim vojaškim sodiščem, ki je v teku proti 10 osebam zaradi posesti orožja, je v torek javni tožilec maj. Smith zahteval obsodbo vseh obtožencev. Na zatožni klopi sedijo večinoma študentje v starosti od 17 do 21 let. Razprava se je nadaljevala včeraj.
»** preij (porotnim sodiščem, ki obravnava umor trgovca Čili nda Rosa Bianco, je še vedno v teku zasliševanje raznih prič, ni pa do sedaj tehtnih dokazov o krivdi obtoženega Bozzole.
*** V sredo zvečer je prišlo v ul. Giulia do težke prometne nesreče. Tramvaj proge št. 9 je
ticich por. Battista, ki je prečkala cesto. Prepeljali so jo v bolnico v precej resnem stanju. U-gosovili so težko rano na nogi, več ran na glavi in pretres možganov. V četrtek je nesrečnica izdihnila, ne da bi se osvestila.
**t Srčni kapi je v sredo podlegel dr. Emilio Zakoll, ki ga je našel njegov nečak mrtvega na postelji.
*** V Krogljah je neki delavec pri kopanju temeljev za novo stavbo našel v zemlji nekaj človeških kosti. Policija je uvedla preiskavo.
* * *
V dneh od 20. do 26. t. m. se je v tržaški občim rodilo 48 o-tro'k, umrlo je 53 oseb, porok je bilo 39.
Lep uspeh dramske skupine iz Medje vasi
V	nedeljo, 23. t.m. popoldne je domača mladina uprizorila v Medji vasi Finžgarjevo dramo v 3 dejanjih «Razvalina življenja». Kljub iemu, da je vreme grozilo, je bila udeležba precejšnja. Igra je bila prirejena pod. vodstvom domačega učitelja Dominika Hvaliča, ki mu gre vse priznanje za požrtvovalno delo med mladino. Njegova iniciativa naj bo vzpodbuda tudi ostalemu slovenskemu učiteljstvu.
V	svojih nastopih so bili predvsem pohvale vredni Mario Le-giša v vlogi očeta Urha, Jožef Pahor kot Martin, nadalje Lilijana Legiša-Lenčka, pa Josip Le-giša-Ferjan, Marta Semolič-Tonaf Marica Semolič kot Mica in Ivan Perdec v vlogi kmeta Sirka ter Nada Pahor kot dekla. Na splošno je bila igra uspešno podana, upoštevajoč, da je drama «Razvalina življenja» ne prav lahka za. igralce, ki smo jih šele drugič videli na odru. Želimo si, da bi i-gralska skupina iz Medje vasi nastopila z igro tudi v drugi krajih našega podeželja.
Da.
j List sura
Za teden *jlic
degt
dni
J Dup rok'
Sobota, 29. - Maksim (Veljka za Nedelja, 30. - Ferdinand I POi Ponedeljek, 31. Sv. Trojica - I gela.
JUNIJ	------
Torek, 1 - Fortuna! (mlaj) f-------
Dan republike - »NOVI
,1
Sreda, 2. zem
Četrtek, 3. - Klotiida
Petek, 4. - Kvirin.
ZGODOVINSKI DNEVI!
29. 1830 se je rodil slovenski< satelj Janez Trdina.
29.	1944 so nacisti ustrelili) Proseku 10 talcev.
30.	1431 so na grmadi sežgali I no d’Arc, osvoboditeljico^ leansa
2. 6. 1946 se je italijansko ljudT z referendumom izrekloL^ republiko.
2.6. 1884 je umrl Giuseppe (La ,,,
............jel c
da b(
'javili
aJ
} I
baldi, osvoboditelj Italije!
TRST II.
SOBOTA: 15.45 Vaški kvint 16. Oddaja za najmlajše - 19.
^ .. . . V ,, ... —. *11 A/Trlrv -7 a V 9
tržaš 1 ni (tresir ti vest za i
ostal je d
(klelo
'ndem
in
Z j'
Doga.
govor z ženo - 21. Malo za šillimo, malo zares - 21.45 Dvorakovi 'uve vanski plesi - 22. Glazunov: ? fonija št. 4.
NEDELJA: 8.45 Kmetijska daja - 13. Glasba po željah 4^; p Malo za šalo - malo zares -Koncert pevskega zbora iz Lo dja-Katinare - 18.30 Koncert nistke prof. Mirce Sancinove Donizetti: «Don Pasquale», oP v 3 dej.
PONEDELJEK: 19. Mamica poveduje - 20:05 Moški zbor Cankar - 20.45 Dvorakovi slo’ skl plesi - 21.15 Blaž Arnič: f cent za violino in orkester -Književnost in umetnost.
TOREK: 13. Glasba po želj'
19. Sola in vzgoja - 21. Radi oder - Oscar Wide: «Pahljača spe Windermere», igra v 4 22.45 Rapsodije in fantazije, i ' 7. j SREDA: 10.45 Uroš Krek:	bl>
cert za violino in orkester - 1[“' Vaški kvintet in pevski duet -Dramatizirana zgodba - Sla, Rupel: «Slovo» - 17. Slove» motivi - 18.40 Koncert soprj stke Ersilie Dow.ning - 22.15 M delssohn: Simfonija št. 3 ČETRTEK: 19. Mamičina pj stica - 20.5 Zibor Slovenske fili Pl moni je - 21. Dramatizirana za D ba - 23. Slovenski samospevi.
PETEK: 13. Glasba po želji 18. Bizet: Simfonija v C-duri 21. Tržaški kulturni razglej
21.15	Matelič-Rongov: Roženi']
11.15	Iz angleških koncertnih \
ran.	.
-----	Odboi
drug
ami
ali ji l lansko Vsi l
■2 i aj o
v tee
OPČINE	'2q
■Sobota, 29, maja: «Tokio Joe» Nedelja, 30. maja: «Rodolfo lenti no».	n
D
Svojci partizanov, ki so padli v letih 1943 in 1944 in so pokopani na pokopališču pri Sv. Ani so n a prošeni, da se zglasijo na sedežu ZiP. trg Ponterosso 6, II. zaradi važnih obvestil.
Ponedeljek, 31: maja: se poit'
Torek, 1. junija: «Ure so št'
(Le ore sono contate), fi filmi.	L
Sreda, 2. junija: «Štirje kavaL"tei iz Oklahome» (I 4 cava1 v deirOklahoma).	V
Cetnek, 3. junija: se ponovi, j Petek, 4. junija: «Notre Da"..
RKO film.	Stol
Sobota, 5. junija: se ponovi.
Nedelja, 6. junija: sovjetski Ut1 film «Sadko».
V tednu se začnejo predst L ob 18, zadnja ob 22. Ob nude1 in praznikih začetek ob 16, < nja ob 22.
PROSEK
;a it
tagc
^ekm<
do 2!
Sobota, 29. maja ob 19.30:	(
vek, ki je 'prišel od da-(L’uomo venuto da ionta' Tecnicolor.
Nedelja, 30. maja otr-17"- se ! novi.
Sreda, 2 junija ob 17: «T<b . Londona» (11 terrore di 1-^ 15
dra)’	ha n,
NABREŽINA . U
Sobota, 29. maja ob 20.30: «I'UÌj a. hoe». Barvni film RKO. I
Nedelja, 30. maja ob 16. in 'A se ponovi.
Sreda, 2. junija ob 16. in 2Č «Lepa. toda nevarna» (B’ ma pericolosa). RKO flint
DOLINA
Sobota, 29. maja ob 19.30 «RU‘ ki kralja Salomona» (Le niere di Re Salomone) ? vni film.
Nedelja, 30. maja ob 17 30 in 19 se ponovi.
Žene iz Rocola proti atomskemu orožju
2ene iz Rocola in Lovca j,
positele t P H n i fvžočl/cnvni ■ .
te dni tržaškemu panu ter v vednost vsem pinam občinskih svetoval1 resolucijo, s katero ga naP
4 vsa n
>6dh
sajo. naj skupno z občinst ;-v svetom zahteva prepoved '
2a^ atomskega orožja. Žene ražajo svojo zaskrbljenost 11 zaradi zadnjih poskusov, ki bili izvedeni z vodikovo b6 bo. «Bojimo se — pravi lucija - da bi se našim i1 'srtiu žem in otrokom pripetilo ' '^v», sličnega, kar je doletelo ge japonske ribiče». Prepis solucije je bil poslan istočai vsemu tržaškemu, sloveni* mu in italijanskemu tisku. utrdi
ša c Slega 1 'n v •hord vasi lir Vi
’fcka i "i s, ! ne K ir
I v Sr
1 tialk.
Izlet v Dolomite
Športna skupina pri’rlavi v niščnikov organizira za 27, (.šit -m 29. junija izlet h Gardske' jezeru m na Dolomite, d U; 6.700 lir za člane in S.9(X> H;'1"* nečlane. V tej vsoti je vi*1 vožnja, dve prenočišči (v brih hotelih), dve kosili zajtrk. Vpisovanja za b sprejema tajništvo skupine.
Duca degli Abruzzi 3, L tel. 37935.
-----------------------J1*
Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biag'1 Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebian't* Dovoljenje A IS
♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ *'
Sporočamo cenjene1'1 občinstvu, da bo daUeTt, soboto 29. maja pop0* otvoritev že občeznan6
yùsiitfre M Siivesft '
po domače pri Strop"',' je--v NABREŽINI na tr*lSe-,' Točili bomo pristno mačo kapljico in postr*(t| vas bomo z mrzlim | grizkom in toplimi )e‘ iz domače kuhinje.
VABLJENI!
♦ ♦♦ ♦♦♦ ♦»* ♦♦♦
lUiaina >1 11, A L A >
Opčine, Alpinska 83/1 - tel. 21465
nudi 10% popust ob priliki birme
S
jrj,
%
'če F'
fCU


!C,n
VCi*i
Je


DILETANTSKI VEČER
^dbor za Pomladansko srečanje organizira f tednu 3. Pomladanskega srečanja (15-■0. junija)
DILETANTSKI VEČER"
a[aterega se lahko udeleži vsaka mladinka. . teku večera bo izbrana najboljša re cibato rk a, pevka, klaviristka, harmonikaši-B,;a itd.
|JC aiagovalke bodo nagrajene. lekmovanj a se lahko udeležijo mladinke
A 25. leta starosti.
la
a1'
rr •	...
1 8 informacij e in vpis se lahko obrnite 1,8 Odbor - Trg Ponterosso 6/II do 15.ju->Kj a.
2'
u
e
li
San
DELA” st, 21 (29H) Odg. ur. Rudo I f Blažič (BiagU
MLADINKA!
Z a delo
Za bodočnost novih družin Za vedro (n vesel j o ziv I j e n Za mir.
Ti stopaš v življenje s srcem polnim upanj a, željna si lepote, kulture, razvedrila, sanjaš o vedri družini v miru, veruješ v tvoje sile in upaš v tvoje delo. Zato pristopi k
lil POMLADANSKEMU SREČANJU TRŽAŠKIH MLADINK
ki bo v Trstu od 15.do 20 junija.
To bo veselo snidenje mladosti in prijateljstva, kjer bodo dekleta potom natečajev,predstav, veselic, razstav,izletov in pevskih nastopov dokazale svoje ustvarjalne zmožnosti na polju kulture in športa ter zahtevale boljše življenjske pogoje.
Prispevaj tudi ti k uspehu lepe pobude z udeležbo na raznih natečajih in prireditvah, ki jih prireja odbor, pridniživši se na ta način več sto tržaškim mladinkam, ki se že pripravljajo.
0 OBOR Z A TRETJE POMLADANSKO SREČANJE
Pripravljalni odbor 3. Pomladnega-srečanj a tržaških deklet pripravlja za junij
rastavo zenskih ročnih del
da bi s ten javnosti in pred pristojnimi organi uveljavili strokovne sposobnosti mladih delavk in brezposelnih.
Te razstave se bo lahko udeležila vsa dekleta, delavke in različnih tovarn, uradnice, gospodinje, študentke, brezposelne ali katera koli druga dekleta, s sledečimi ročnimi deli;
a) šivanje, h) vezanje, c) pletenje,
c) kolektivna ali individualna strokovna dela raznih tvornic in obrtnih delavnic ( cvetlice, pletenje s slano, izdelki modistk itd. ).
S;azstava bo otvorjena 17. junija v neki tržaški dvorani in bo trajala do 20. junija.
Dela za razstavo bo sprejemal Odbor, trg Poterosso 6/II, in sicer od L do 15. junij a.
Najboljša dela iz šivanja, vezanja, pletenj a in kolektivnega citila bodo nagrajena. Nagrade bodo razdeljene 20. junij a na zaključni prireditvi Srečanj a.
h
<lc
d
la>
»n
sl
■ ripravlj alni odbor Pcoladnego srečanje, tržaških deklet razpisuje natečaj šivi lij di
"-j
NAJBOLJŠI VZOFiEC (MODEL) LETNE OBLEKE
Natečaj je namenjen /nem dekletom-šiviljam. Natečajniče bodo razdeljene po starosti v dve skupini in sicer:
1.	skupina od 15 do 20 let,
2.	skupina od 20 do 25 let.
Tozadevni nagradi bosta dve, po ena za vsako skupino. Za določitev ncy bolj šib oblek bo prirejen sprevod vzorcev (modelov) na prireditvi koncem junija. Ni nujno da bi tedaj vzorec obleka tista, ki ga je zgotravila, marveč lahko to stori tudi drugo dekle.
Presojevalno komisijo bodo sestavljali elani Pripravljalnega odbora, ki bo pri dodelitvi nagrad upoštevali tudi notranjo izg» tovitev vzorca, kakevašt blaga, ceno itd.
Vpisovanje natečajnic bo do 26. junija.
Pi
ški
ho,
ti,
v
‘bi
tile
tl
tč
da
le
'br
1 s r $u ;ia
v
Ur
te
kr 1 i a
»sl
ie
ši
V
Us
§(
ti,
li
s
*****************************************
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOQOQOiJOOOOOOOOOOO
l*****************************************
t