95. številka.
Ljubljana, v sredo 26. aprila 1899.
XXXII. leto.
Uhaja vsak dan tvsćar. iaimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt letaM'gld, za jeden mesec 1 gld. 40.kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. - Za tuja dszele toliko veC, kolikor poštnina znaša. — Na naroCbe, brea istodobne vpoeiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po G kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. - Dopiai naj se izvole" frankovati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in upravn iStvo je na Kongresnem trgu at. 12. OpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vhod v upravniatvo pa s Kongresnega trga at. 12.
Telefon nI. 3-4.
Čast gospodje volilci!
Izbrati Vam bode v občinski svet može svojega zaupanja, katerim hočete izročiti skrb za napredek in blagostanje stolnega mesta.
Koliko lepega in koristnega je tekom let in sosebno po potresni katastrofi storil občinski svet, to mora videti in čutiti vsak, a marsikaj, kar se je sklenilo zadnji čas, čaka še izvršitve.
Občinskemu svetu je naloga, da z vsemi silami in neutrudljivo deluje v prenovljenje in v povzdigo naše, vsem tako mile bele Ljubljane.
Izvrše valni odbor narodne stranke priporoča Vam soglasno z zaupnimi možmi v ta namen kandidate, o katerih je prepričan, da imajo voljo in zmožnost,  delovati  za  Vašo blaginjo.
Kandidata narodne stranke za I. volilni* Mfcred
ki voli v petek, dtffe 28. aprila t. I.
sta gospoda:
dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški
primarij in posestnik,
Franc Grošelj
trgovec in posestnik.
Častiti gospodje volilci! Ako zje-dinite svoje glasove za kandidata, katera Vam priporoča izvrše valni odbor narodno stranke, pripomogli In isto k taki popolnitvi občinskega sveta, katera bode v sebi imela poroštvo za uspešno in tudi plodonosno delovanje njegovo.
Volite torej soglasno!
V Ljubljani, dno 25. aprila 1899.
Izvrševalni odbor narodne stranke.
Deželni zbor kranjski.
(XII. seja dne 25. aprila.)
Predsedoval je dež. glavar pl. D e t e 1 a. Došle predloge in peticije so se odkazale pristojnim odsekom.
Posl. Šubic in tovariši so podali naslednji samostojni predlog: Visoki deželni zbor skleni. 1. Ustanovi se deželna obrtna komisija, kateri bode naloga, naslanjaje se na c. kr. trgovinskega ministerstva osrednjo akcijo za pospeševanje malega obrta, skrbeti za podporo, povzdigo, razvoj in procvit kranjske obrtnije. To nalogo izvršuje deželna obrtna komisija osobito s tem, da razširja in vpeljuje nove priznane delavske pripomočke in metode; da oživotvarja učne kurze za obrtnike, prireja razstave in preskrbuje obrtnikom razna delavska sredstva; da pospešuje gospodarsko organizacijo malega obrta z osnovanjem zadrug in končno da vpliva na dajanje kredita za male obrtnike. Točke 2, 3, 4, 5.. 6. in 7. se tičejo sestave te komisije, njenega statuta, finančnih prispev dežele in sodelovanja c. kr. vlade.
Posl. Loy je interpeliral [vlado radi hrvatskih razbojnikov, ki prihajajo na Kranjsko, na kar je deželni predsednik baron Hein pojasnil, da skuša doseči pomnozitev orožniških postaj, in da organizujejo politična oblastva nočne straže po vaseh.
Posl Povše je utemeljeval svoj samostalni predlog glede znižanja pristojbin pri prepisih kmetskih posestev in je bil ta predlog odkazan upravnemu odseku.
Društvu zdravnikov na Kranjskem se je po poročilu posl. M urnika dovolil prispevek 100 gld. za LCischnerjevo ustanovo.
Posl. M um i k  je  poročal  o prošnji prof. A. Pavlina za podporo, za napravo 12 izvodov kranjskega herbarija in pred lagal, naj se za letos dovoli 200 gold., za naslednjih devet let pa po 100 gld.
Posl. Šubic je predlagal, naj se z ozirom na važnost herbarija podpora zviša in naj se dovoli za letos 400 gld , za naslednjih devet let pa po 200 gl. Ta predlog,
ki sta ga podpirala tudi poslanca dr. Papež in M u mi k, je bil sprejet.
Poslanec Hribar je poročal o prošnji „Dramatičnoga društva14 v Ljubljani za brezplačno prepustitev lož v gledališči. Prošnja se je odklonila.
O Kalano vera predlogu glede obrtne razstave je bilo po poročilu posl Hribarja sklenjeno naročiti dež. odboru, naj uvažuje. Če bi ne kazalo v zvezi z razstavo motorjev 1. 1901. prirediti v Ljubljani splošno deželno razstavo in naj v prihodnjem zasedanju stavi svoje predloge
0 Božičevem predlogu glede trtnice za vipavsko dolino je poročal posl vitez Langer. Sklenilo se je, da se s 1250 gld. subvencionirata dve trtnici v postojinskem okraju, jedna večja v Vipavski dolini in manjša v Vre mah.
Posl. Jelovšek je poročal o prošnjah občin Št Jošt, Trata, Horjul, Polhovi gra dec in Vrdice o cestnih zadevah. Naročilo se je dež. odboru, da v prihodnjem zasedanju stavi svoje predloge.
Zanimiva razprava se je unela pri načrtu realčnega zakona, o katerem je poročal posl. Šubic.
Posl. dr. Schaffer se je postavil na stališče, da je zakon sploh nepotreben, češ, da je v celi deželi samo jeden zavod, ta je pa tako uzoren, dane kaže pri njega uredbi ničesar preminjati. Jedini vzrok, da se hoče ustvariti zakon, je ta, da bi se z njega pomočjo predrugačile jezikovne razmere. Govornik je trdil, da je že pri sedanji jezikovni uredbi na realki za slovenske dijake popolnoma preskrbljeno. Sedanje razmere ne uplivajo baje čisto nič na dobro slovensko mišljenje dijakov, in dokaz tega je, da je iz te realke izšel slovenski pesnik, ki je deloma po svoji nadarjenosti, deloma po reklami knezoškofa postal nekako slaven. Govornik je na to kritikoval zakonski na črt, rekši, da je narejen po štajerskem ši-meljnu, in da se je od organizacijskega načrta oddaljil bolj, nego katerikoli realčni zakon, kakor se je sploh vsa akcija začela le vsled pritiska iz Žurnalističnih krogov. Ugovarjal je nasvetu, da bodi hrvatski je-
zik neobligaten učni predmet, in zlasti do ločbam, po katerih se učni jezik, ako se ne doseže dogovor mej tistimi, ki zavod vzdržujejo, določi potom porazumljenja mej dež odborom in dež. šolskim oblastvom. Za slučaj,  da se tudi to porazumtjenje ne doseže, pravi načrt, da je odločitev prepustiti  naučnemu  ministerstvu,   katero pa mora na vsak način napraviti na spodnjih razredih slovenske paralelke.  Govornik se je odločno upiral vsaki določbi glede učnega jezika in je zahteva!, naj se načrt premeni, tako   da določi učni jezik učna uprava sama   Spodtikal se je tudi ob določbi, da je za slovenske dijake napraviti slovenske razrede, za nemške pa nemške, češ, da se s tern  omejuje  pravica starišev, pošiljati svoje sinove v katere oddelke hočejo. Govornik je opozarjal, da že obstoji nekaka taka  naredba  in  trdil,  da je ta naredba vzrok, da pojema število slovenskih dijakov na realki, dočim rase  število nemških dijakov. Končno se je govornik izrekel proti določbam, da bi se dijaki  glede pouka v jezikih razdelili na več skupin,  in da bi bila oba deželna jezika obligatna predmeta za vse dijake,  proti določbi, da se naj izdajajo spričevala v obeh deželnih jezikih in proti določbi, da bi moral ravnatelj dvojezičnega zavoda biti zmožen obeh učnih jezikov, ter končal svoja izvajanja s predlogom, naj  se ta, interesom prebivalstva, učencev in učiteljev nasprotujoči zakonski načrt vrne dež odboru z naroČilom, da ga prenaredi in sicer na podlagi sedanje uredbe ljubljanske realke.
Posl. Hribar je rekel, da se je oglasil samo zato, ker ga je predgovornik tako-rekoč izzval. Predgovornik je trdil, da pri znava predloženo poročilo, da je ljubljanska realka uzoren zavod. Te trditve ni v poročilu nikjer najti. Govornik je z vso odločnostjo protestoval proti temu, da bi se realka imenovala uzoren zavod Zavod je vse prej kakor uzoren, zavod je tak, da ga res ni jednacega v državi, in da je naučno mi-nisterstvo radi razmer na tem zavodu upe-ljalo preiskavo. Govornik je izrekel obžalovanje, da šolske oblasti niso nikdar imele
LISTEK.
Tri slike.
Svečani dan. — »Živio kralj!" — Apoteoza.
Opisal Vatroslav Holz. (Konec.)
Štirinajst dekliških glavic naravno velikosti, posnetih v oni blaženi mladostni dobi, ko še jasnega devištva, sevajočega jim z obličja in iz očes, ni skalil strupeni dih kakšne nedostojne misli ali Želje —-to vam je pristen rajski vrt človeštva, po katerem se nam ozira oko z onim neu-tesnim koprnenjem, kakor našemu pesniku „nazaj v planinski raj".
Posamične glavice te dekliške četiri-najstorice so uprizorjene in modelovane kaj različno: veleplastično in označujoče individuvalno, ali ipak povsem jednotno, v milozročo celoto ubrane, da bi vešč gledalec ne mogel pogrešati nobedne izmed njih! Kolika živobojnost inkarnata na dekliških obrazkih, zdravih in cvetočih, kakor zoreča jabolka; kolika intenzivnost solnč-nega sijaja in vseh premičnih odsevov, ki so razliti po njih, in kolika iakrost onih plen-airlstilkih „valerov",   ki objemajo te
plavolase, kodraste dekliške glavice, da ne govorim o preljubki porednosti in prirojeni koketnosti, razodevajoči se iz ljubeznivih očij in sladko se smehljajočih usten — vse to je treba le videti, kajti za opis teh mladostnih Čarov je prt-okorno aleheruo še toli spretno pero! —
In naposled tretja, najlepša slika, „pičce de rčsistence" vse bivše zagrebške razstave je bil Bukovcev .Original kazali št. nog zastora". To je veličastna, pre-genijalno zamišljena ter mojsterski dovršena — apoteoza jugoslovanskega preporoda na kulturno-umetniškem polju, katere dostojni posnetek je mojster Dukovac preslikal na glavno zagrinjalo novega deželnega gledališča v Zagrebu.
Na ti svoji najlepši sliki je Bukovac ustvaril vidno apologijo prvega dramatika jugoslovanskega, G u n d u 1 i d a, ter uprizoril velevažon trenotek iz preporoda jugoslav-skega Njegova alika nam prikazuje čaro-vito vizijo, in sicer, kako se poslanstvo hrvaških preporoditelje v poklanja slavnemu DubrovČanu.
Gundulie" sedi na vzvišenem prestolu, gori na jasni ploščadi grškega peristvla, oblečen v škrlatno togo, kateri slikovita draperija se mu razgrinja preko kolen. Z gla/e se rnu valijo dolgi, kodrasti lasje, in dočim se oprljemlje z rokama prestolovih
držajev, zre ves zavzet na prihajajoče slavitelje. Ob desni rami mu sloni vitkostasna Vila, z belo, prozorno tančico odeta, ki se dviguje kakor lahna meglica kvišku. Ob-jemaje ga z levico okrog ramen, sega mu z desnico v desno roko ter sklonjena k njemu v dražestnem ovinku svojega telesa poljublja mu pesniško čelo.
Nad pesnikom zgoraj pod arhitrav-skim stropom se vijejo v čarobnem plesu predražestne Vile in Muze v klasičnih halj inah, v raznovrstnih poziturah svobodno po zraku vzletaje, pri čemur se jim blišče izza genijalno ubranih draperij plastiški oblikovana nedrija . . .
Nad pevcem „Osmanovim" se dviga v širnem polukrogu visok grški peristvl z kanelovanirai, dorskimi stebri, katere opletajo svitkora podobni kapitelji.
Po belokamenih stopnjicah. po katerih so razgrnjene pisane preproge, prihaja slavnostno poslanstvo hrvaških slovstvenikov iz preporodne dobe. Na čelu jim je Ljudevit Gaj, za njim stoji grof Drašković, potem Demeter, Mažuranic, Stanko Vraz, za temi Strossmayer, grofica Erdodi; dalje zadaj Preradović, Stoos, Nemčid ter Lisinski in Livad ić, kakor i drugi slavni možje iz novejše dobe. In ta doli v desnem kotu prihaja gledaliiki par igralcev z lovorjevim vencem.
Okrog peristvla pa je zbrana množica ljudstva z zastavami, izmej katerega so se nekateri popeli na balustrado.
Gunduliću ob levi se odpira razgled na Dubrovnik, a na desno za poslanstvom se razgrinja Zagreb s hribovitim ozadjem. In tu spredaj, po stopnjicah so razpeti cvetoči venci s palmovimi vejami. Ob pre-stolovem vznožji ležita bahant in bahan-tinja. katerima piska na frulo ob desnem kadilniku sloneč pastir . . .
Mojsterski je naslikana peristvlova arhitektura, ž vobojni njegov marmor, pestro cvetje vencev, zlasti pa posamične podobe poslanstva, in sicer historična sličnost njihovih potretov in narodnih oblek. Sploh je kompozicija vse slike uprav genijalna, in pojedine osobe so združene v skladno ubrano, celotno skupino, katere pozornost je osredotočna v jednem pogledu na vzvišenega slavljenca . . .
Kolorit te prekrasne slike je povsem veder in milobojen s solnčnim sijem na-pojen, tako da ima vsa mnogolična scene-rija nekakšen eleganten, svečanosten značaj velevažnega narodnokulturnega slavlja.
Po mojem instinktivnem okusu je to najdovršnejša slika Bukovčeva, glasno zveneč slikarski slavospev jugoslovanske rene-sance na literarno-umetniškem polja, nam obeta sijajno bodočnost!
in tudi sedaj nimajo volje, narediti konec nečuvenim razmeram na ljubljanski realki in je potem osvetlil dr. Schafferjevo opazko, da Število slovenskih dijakov pojema, število nemških dijakov pa rase. Naraščanje nemških dijakov je umljivo. Na realki se namreč nemški dijaki umetno fabricirajo Iz letnega poročila ljubljanske realke je lahko razvideti, kako se pri tem postopa. Na realki velja načelo, da se vsi dijaki, ki so v prvi paralelki, smatrajo za Nemce, tudi Če so otroci slovenskih starišev in če svoja imena pišejo s slovenskim pravopisom Drugače pa je z dijaki druge paralelke. Ti se skrbno dele po narodnosti in šolsko vodstvo postopa v tem oziru uprav mojsterski. Najboljši dokaz tega je letno poročilo ljubljanske realke. V jednem teh poročil je bilo v III razredu 63 učencev, in sicer je rav nateljstvo naštelo v nemškem oddelku 29 Nemcev, 3 Italijane in 1 Čeha, v takozva-nem slovenskem oddelku pa 29 Nemcev in 1 Slovenca. Kakšni pa so ti Nemci? Govornik je prečital vsa imena in poslušali smo jih strme, kajti vsi dijaki so sami Slovenci, deloma iz znanih narodnih hiš. Na ta način, je nadaljeval govornik, se ni čuditi, če se množi število nemških dijakov in če se je tisto leto izračunilo, da je obiskovalo realko 207 Nemcev in 123 Slo vencev. Ako bi se bilo pravilno štelo, bi bilo razmerje drugačno, bi bilo izkazanih 151 Slovencev in le 278 Nemcev. Morda bi kdo utegnil misliti, da se je ravnateljstvo pri številjenju zmotilo. To bi bil sicer dokaz površnosti, s katero se dela, ali tudi to je popolnoma izključeno, kajti, če bi se bilo ravnateljstvo zmotilo, bi pri končni številki moralo na vsak način svojo zmoto zapaziti. To pa se ni zgodilo, in zato ni dvoma, da se tako postopa sistematično, da je to sistem. Ako se uva-Žuje, da so te številke oficijalne, in da je končna odločba o nasvetovanem zakonu v rokah ministerstva, ki se bo ravnalo po teh številkah, potem je očitno da se sistematično zmanjšuje število slovenskih dijakov, število nemških pa umetno povečuje. Sicer pa. je končal govornik, sem pripravljen povedati, kako šolske oblasti ne store\ da nastanejo redne razmere.
Dež. predsednik baron Hein je v daljšem govoru podrl vse nade, da zadobi realčni zakon sankcijo. Izjavil je, da zahteva vlada, da ostane vodstvo državnih zavodov izključno v rokah državnih organov. Državni zavodi se vzdržujejo iz državnih sredstev, in zato vlada ne dovoli, da se omeji njena pravica, določiti učni jezik. Ako smatra vlada paralelke za potrebne, jih lahko aktivira brez zakona, ako jih smatra za nepotrebne, potem zakona ne predloži v sankcijo. Govornik je potem na dolgo in na široko dokazoval potrebo obligatornega učenja druzega dež. jezika na srednjih šolah in zavračal Hribarjevo očitanje, da šolska oblastva glede razmer na realki niso storila svoje dolžnosti. Oblastva so svojo dolžnost vedno izpolnjevala, a njih odredbe se seveda niso obešale na veliki zvon. Hribarjeva očitanja so prenagljena. Res je, da ae vrše preiskave radi razmer in dogodb na realki, ali dokler ni preiskava končana, se o tej stvari ne sme govoriti.
Posl. baron Schwegel je pritrjeval izvajanjem dež. predsednika glede obligatornega učenja obeh dež. jezikov na realki in se glede preuredbe postavil na stališče, da sedanja, izključno nemška uredba ljubljanska popolnoma zadošča vsem potrebam, da se te uredbe ni smeti dotakniti, ker bi se sicer zanesel razpor v zavod. Deželni zbor nima moči, uplivati na razmere drž. zavoda. Govornik je grajal, da je odsek predrugačil predlog dež. odbora in pritrjajoč temu, kar je povedal glede posamičnih do-ločeb dr. Schaffer, je izjavil, da se njegova stranka ne udeleži specijalne debate, ako se ne sprejme predlog, da naj se načrt vrne dež. odboru. Končno je govornik s posebnim povdarkora naglašal, da o razmerah na realki, zaradi katerih se je začela preiskava, ni smeti govoriti, dokler preiskava ni končana
Generalna debata se je nato pretrgala in se bode nadaljevala v prihodnji seji, t. j. v četrtek. _
V LJubljani, 20. aprila. Tirolski nemški radikalci proti delitvi Tirolsko.
Te dni se je vriil v Gossensassu shod tirolskih radikaloev, ki so se izrekli
soglasno proti razdelitvi Tirolske v nemški in italijanski upravni del. Skupščinarji so sklenili resolucijo, s katero poživljajo poslance, naj delujejo proti delitvi, češ, da hoče s tem samo vlada pridobiti italijanske poslance za večino v državnem zboru. Shod je protestiral, da se nastavijo italijanski uradniki, in da ae uvede v južnoti-rolskih šolah italijanščina kot učni jezik.
— Tudi tu se kaže stara resnica, da hočejo imeti radikalci boj povsod, bodisi na češkem bodisi na Moravskom ali Tirolskem. Narodne sprave ti prepirači ne marajo. Na Tirolskem pa bi jo menda vendarle hoteli, če bi obljubili Italijani, da ae pridružijo rad i kal cera.
Italija.
Hrupne slavnosti, o katerih poročajo gostobesedni italijanski časopisi, ne morejo prikriti žalostnega notranjepolitičnega položaja Italije. Parlament, ki je zopet sklican za te dni k 3. zasedanju, pomete bržčas Pellouxovo ministarstvo. Boj se začne s vprašanjem glede Kitajske. Nasprotniki kabineta v tej zadevi so radikalci, republikanci in socijalisti. Pa tudi v drugih stran kah je mnogo nasprotnikov zunanjega ministra, Canevara, ki je zašel čisto pod angleško odvisnost. Drugi trdi oreh so reformski zakoni. Tretje vprašanje pa tvorijo razni finančni načrti. Vse to pride v tem zasedanji na vrsto, in Pelloux bo srečen, ako se reši le z renoviranjem kabineta iz afere.
Bojkotiran poslanik. Zastopnik zvezne republike Mehike v \Vashingtonu, Aspiroz je bojkotiran od vseh diplomatskih zastopnikov v severno-američanskem glavnem mestu. Aspiroz je fungiral ob svojem času kot javni tožitelj cesarja Maksimiljana in njegova krivda je največ, da je bil Maksimiljan ustreljen. Poslanika AvstroOgrske in Belgije se izogib-ljeta mebikanskemu poslaniku ter ga ne povabita nikdar na zabave, h katerim so povabljeni vsi drugi poslaniki. Toda tudi drugi evropski zastopniki nočejo občevati z Aspirozom, ki se bo moral torej vrniti domov ter najti nadomestnika.
Američanska prevzetnost.
Na Čast kapitane Coghlanu, ki se je vrnil s svojo ladjo s Filipin. je bil te dni v \Vashingtonu banket. Pri tej priliki je povedal Coghlan čuden dogodek, ki razsvetljuje z bengalično lučjo mogočnost Amerikancev. Ko je blokiral admiral Dewey Manilo, je prišel k njemu kot poslanec nemškega admirala neki častnik, ki mu je prišel sporočit, da blokada za nemške ladje ne more veljati, in da hote Nemci zapustiti okrožje manilske luke. Dewey pa je rekel častniku: „Recite svojemu admiralu, njegove ladje morajo mirovati, ako jaz tako ukažem. Jaz hočem, da je blokada popolna". Častnik je na to pripomnil i Toda mi imamo vendar svojo zastavo! Dewey pa ga je zavrnil: „Zastavo dobite vatel za polovico dolarja povsod, in vse špansko brodovje more priti s tako zastavo na nas. Zato morate mirovati. Recite svojemu admiralu, da je skrajni čas, da spremeni svoje vedenje. Ako ne uboga, dobi odgovor. Ta odgovor pa more biti le jeden, vojna. Ako ima veselje za vojno z Zjedinjenimi državami, jo ima lahko v petih minutah".
— Nemški listi se sedaj silno togote radi kapitanove indiskrenosti in nemški poslanik je že posredoval, da je dobil kapitan — ki je v pijanosti preveč odkritosrčno govoril — ukor.
Nesrečne bitke ns Filipinih. Pred petimi dnevi se je sporočalo, da so bili Amerikanci v neki bitki na Filipinih premagani. Sedaj se javlja natančnejše : Iz Manile poročajo o nesrečni bitki s Ta-gali, ki so bili v zasedi. V bitki so padli polkovnik, poročnik in več mož, okoli 50 jih je bilo ranjenih. Gotovo je to ameri-čansko poročilo nepopolno, kajti z druge strani se javlja, da so Tagali, ki so bili skriti v neki soteski, popolnoma pobili ves vojaški oddelek in da se jih je rešilo jedva 15.
Dopisi.
Z Barja, 24 aprila. Gospod urednik! Zdi se mi, da bode skoraj prav, če svet nekoliko zve, kako se je tudi pri nas na Barji — na tem jednoličnom Barji, na katerem sicer le žabe svoje kantate kriče — kako se je tudi pri nas delovalo za ' „vero" in jedino le za »vero!" Voliti nam I je bilo petero novih odbornikov v mestni
zaatop, in odkar je izšla parola od najod-ličnejše duhovske et rani, da se ima v mestnem zastopa ustanoviti klerikalna opozicija od tedaj videl si Ivigati po Barji klerikalne agitatorje v fijakarjih, na kolesih pa tudi slednji dan. Narodna stranka storila je premalo — morda da ni razpolagala s tolikimi sredstvi No — naj bo kakor hoče, zmagala je narodna stranka, in radi tega ne bom izgubljal nepotrebnih besedij, temveč Vam hočem podati le nekaj zanimivosti.
Po Hauptmancah agitovalo se je na ta način, da se je ljudem reklo: ,če ne bo-dete volili duhovnov, kdo vaa bode pa hotel pokopati ? Nihče!" — Kaj pomeni jednako pretenje za priproste ljudi, to ai vaak lehko misli. Vsaj ae je drznil klerikalni agitator celo meni v lioe zabrusiti, da mi ne bo v domačej župniji .cinklok" zvonili! — In kaj sem zagrešil? Prav ničesar druzega, kot da sem pristal narodne stranke, pa da d a n e a nisem držal križem rok. Nisem se prej utikal v nikako agitacijo, a ko sem videl danes v jutra dohajati pijane otroke v šolo, tedaj mi je zavrela kri. Zanimal sem se za otroške govorice natančnejše in kaj sem zvedel? Včeraj imeli so klerikalci na Ilovici shod za „vero", katerega se je udeležilo vse, ne izvzemši malih otrok. Pa zakaj bi se tudi ne, saj je bilo pijače in jedi za dve Ilovici, ko bi hoteli spiti pijačo samo možje. Vina so imeli 139 litrov, piva 100 litrov. Pilo se je, da je vse teklo, in upijanili so se tudi tile učenci: G. Rudolf, Ana in Mici (7 let stara); S. Martin in Reza (7 let stara); Z-ov Francelj in Jarnej; Št.-ova Marija in njena sestričina in še nekaj druzih.
Ker je pijače ostalo od včeraj silno veliko, so bili vsi ti učenci že danes v jutru z novega pijani, ker se jim je reklo: „Če ne bo te pili, vas bomo pa nabili !" — Sov Martin se je v šolo grede zvalil v jarek, iz katerega ga je potegnil njegov součenec, v šoli pa sem prvi hip menil, da imam nevarno bolnega pred seboj.
Na druzem sbodu v črnivasi so bile po izreku otrok „vse babe" pijane, saj je bilo pijače 200 litrov. Pijani pa so bili tudi učenci: C-ov Karel; S. Janez in Franca; R. Urša; M. Francelj; V. Francelj in Pavel; J. Lojzek in B-ov Pepe. Od teh so se J. Lojzek, S. Franca in Janez tako navžili dobrot, da so po lastnem izreku vsi „kazval". Sinček najbolj vernega, za evan-gelje unetega agitatorja, M. Francelj, se ga je tako nalezel, da se je po cesti „valov".
Gospod urednik! Ta naj mi ostane kri mirna — tu ko vidim, kako se pod katoliškim zaščitom tako brezsrčno podira to, kar je s trudom zidala šola, ko vidim, kako se iz otroških src trga vera v pravo in dobro. Saj mora že otrok spoznati, da je vse le humbug. In vendar se je reklo, da kristjani pridejo vsi na shod v Črnova s k Z-ju, brezverci in „domokradje" pa k M-ju, kjer je imela narodna stranka svoj shod. In glejte — kristjani so celo svoje otroke upijanili, med nami brezverci (kajti tudi jaz sem vštet v isto kategorijo!) pa ni bilo pijanega niti odraslega moža. Otrok bi ne bili niti trpeli med sebo. In klerikalci so na katol. podlagi pozno v noč plesali jedli, pili, mi smo se z mrakom razšli!
Na klerikalnem shodu se je ljudem reklo: „Koga pa bote volili, ako ne duhovnov, katere potrebujete prve. ko avet zagledate (Jaz sem menil, da babico! Op. stavčeva.j in zadnje, ko zapuščate ta svet!"
Še bi Vam povedal nekaterih rečij, gospod urednik, a bojim se, da mi sicer spis pristrižete. Toraj — z Bogom!
Učitelj.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 26. aprila
— Osebne vesti. Župnik gosp. Ivan Debeljak v Predvoru je dobil častno svetinjo za štiridesetletno službovanje.
— Zmaga tudi v II. razredu. Narodna stranka je tudi v II. razredu popolnoma zmagala, dasi se jej je bilo boriti na dve strani. Udeležba pri volitvi je bila ogromna. Od 1185 voliloev jih je prišlo na volišče 845. Kandidatje narodne stranke so dobili, in sicer Hribar 470, dr. Tavčar 468, Šubic 469, dr. Požar 466 glasov, in so torej izvoljeni. Kandidatje klerikalne stranke so dobili: Peteroa 188, Sušnik 188, Venoajz 106 in We-
ater 183 glasov; nemški kandidatje pa so dobili: dr Eger 186, Januacho waky 186, Schrey 185 in \Vettach 188 glasov. Tako Nemci in klerikalci so upali, da provzroče ožjo volitev, in Nemci, ho teč pokazati svojo moč, ao le avizirali svoje pristaše, naj sa slučaj ožje volitve glasujejo na tisto stranko, ki je dobila manj glasov, da dotična stranka potem z njihovo pomočjo zmaga. Toda to upanje se je izjalovilo. Navzlic temu, da so tako klerikalci kakor Nemci Šli zoper narodno stranko s svojimi kandidati v boj, je narodna stranka na prvi mah zmagala in to sijajno. Ob skali zavednosti, samostojnosti in odločnosti slovenskih narodnih naprednih voliloev se je razbil nasprotnifiki naval. Čast in gromovita slava takim volilcem!
— Klerlksloi v jszi. Klerikalci ao vsled včerajšnjega kolosalnoga poraza kar podivjali same jeze. Žrtvovali so za to volitev ogromno svote, delali ao že več tednov zanje, agi to val i ▼ cerkvah, v apovednicah in po hišah lagali in obrekovali na vse možne načine in bili tako gotovi zmage, da so se kar norca delali iz narodne atranke. Zdaj pa ta poraz! Narodni kandidatje ao dobili celih 237 glasov več, kakor klerikalni in to zgolj alovenskih glasov. Ali se je po tako velikanskem porazu — ki jasno dokazuje, da škof in njegovi kaplani in kanoniki, da Šašteršiči in Kreki vsi skupaj nimajo nič upliva na zavedne volilce, da klerikalna stranka v stolnem mestu nič ne velja in nič ne šteje, ali ae je čuditi, da so kar znoreli same bes nosti? Gotovo ne! .Slovenec" klepeta sinoči o sleparijah in nezakonitostih, ki so se zgodile pri volitvi in deklamuje o Pyr-rhovi zmagi, a dokaza za vse svoje trditve ni n*vel druzegv kakor da je bil dr. Šusteršič po policiji odstranjen iz dvorane, ker se ni uklonil sklepu komisije in hotel prisiliti javen skrutinij, dočim je doslej vsa leta bil skrutinij vedno tajen. Druzega dokaza ni .Slovenec" navedel nobenega, ker se je volitev pravilno in strogo zakonito vršila. Sflparili so samo volilci pri agitaciji in to na tiati način, kakor klerikalci po vsem svetu. Vse »Slovenčevo* vpitje nima druzega namena, kakor maskirati klerikalni poraz in oslabiti vtis, kateri naredi zmaga narodne stranke. Toda številke govore jezik, ki ga vsakdo razume, številk s praznim klepetanjem in vpitjem, s pavšalnimi sum-ničenji ni ovreči. 2 37 glasov večine. S tem je povedano vse, in zato se slovenska napredna Ljubljana samo smeje izbruhom onemogle jeze klerikalne stranke.
— f Karol Kette. Danes zjutraj ob Đ. uri je umrl slovenski pesnik Kette, ki je bil mej najmlajšimi poeti „Ljubljanskoga Zvona" nedvomno najženijalnejfti in najori-ginalnejši. Njegovi moderni soneti so vzbujali vsestransko pozornost in njegove pesmi so ae odlikovale po neki izredni prisrčnosti, toploti in dojmljivosti. V teku treh let je pod pseudonimi Mihael Mihajlo v, Zor in Zvonoslav napisal v „Lj. Zvonu" in v „Novi Nadi" toliko krasnih pesmij, da bi napolnile lep zvezek. Kakor čujemo, sta dva takajšna literata že poskrbela da izidejo zbrane Kettejeve pesmi kmalu v ličnem snopiču. Gosp. Kette je dobil kal svoje morilne prsne bolezni pri vojakih. Že od januvarja t. 1. je ležal v vojaški bolnici v Trstu; minoli meseo pa je dospel v Ljubljano in obležal pri ne kem prijatelju. Vstal ni več. Pridržuje si, da pišemo o Ketteja v kratkem kaj več, sporočimo danes le, da je odločil blagi pokojnik ves honorar prodanih pesmij slovenskemu podpornemu društvu za slovenske dijake na Dunaju Pogreb bode jutri, v četrtek ob 6. zvečer. Pokopan bode bržčas v rakvi .Pisateljskega društva". N. v m. p.!
— Deželni zbor kranjski ima jutri, dne 27. aprila t. 1. od 10. uri dopoludne sejo. Dnevni red: 1. Branje zapisnika XII. deželnozborske seje dne 25. aprila 1899. I.
2. Naznanila deželnozborskega predsedstva.
3. Poročilo upravnega odseka o načrtu re-alčnega zakona (k prilogi 15.) 4. Poročilo deželnega odbora o novi deželni bolnici, o izvršitvi deželnozborskih sklepov z dne 11. februvarja 1898. ter o stavbnih stroških do konca 1898. leta. 5. Poročilo deželnega odbora o uvrstitvi občinske ceste Rakek Iva-njeselo Laze-Martinjlh rib-Dolenji Logatec mej okrajne ceste. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih bol nISničnega, blaznifi-
porodnišničnega in najdenišničnega zaklada u 1899. leto. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) posestnikov v St. Ootardn za podporo sa napravo vodovoda; b) posestnikov iz Malih Lipi jen za podporo sa napravo vodovoda; o) o prošnji posestnikov vasi Bogo občina Vrabce, sa podporo za napravo kapnic; d) poeestnina Janeza Avbeljna is Ooljčajev, občina Blagovica, za podporo za napravo vodnjaka; e) županstva v Sodraiici za podporo sa popravo ceste iz Sodražioe proti sv. Gregorja, f) Marije Freier, vdove mu sejskega kustosa, za dovolitev miloščine. 8. Ustno poročilo upravnega odsoka o samostalnom predlogu gospoda poslanca Andreja Kalana glede ustanovitve obrtnih sodišč. 9. Ustno poročilo upravnega odseka glede projekta o napravi mostov čez reko Krko pri Dobravi in Mrsečji vasi v političnem okraju Krškem.
— Slovenci v štajerskem deislnsm zboru.   Iz Gradca se nam piše: Kakor se je te poročalo, se je predlog slovenskih dež. poslancev za ustanovitev meščanske Šole pri Sv. Juriji na južni železnici s slovenskim učnim jezikom v seji dne 20 t m od večine odklonil, ne da bi se vsaj učnemu odseku odkazal.  To je nova praksa v staj. dež. zboru. Zanimivo pri tem je, da sta dan poprej oba kluba neruske večine jednoglasno sklenila za odkazanje odseku glasovati, in da so še le v seji sami začeli zastopniki južno-štajerski h renegatov agitirati za odklonitev predloga a limine. In ta agitacija se jim je posrečila. Členi nemške ljudske stranke so pokazali, da njihova brutalnost nima nobene meje.   Stallner in Lenko pa sta prevzela poveljništvo nemške večine.   Slovenci so z ozirom na tako postopanje iz seje dne 20. t. m. odšli. Po temeljitem posvetovanju so sklenili za sedaj še ne izstopiti definitivno iz dež. zbora, marveč so prišli danes zopet k seji; pred začetkom dnevnega reda pa je gosp. dež. glavarja namestnik, dr. Josip Sernec v imeni Slovencev oddal sledečo izjavo: .Večini štajerskega deželnega zbora se je v seji dne 20.  aprila t. I.   zljubilo nas  predlog za ustanovitev deželne meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Št. Juriju na južni železnici odkloniti a limine. S takovo prakso večine   proti   manjšini ovirani smo  v izvrševanju  svojih parla mentarnih dolžnosti, ker nam ni mogoče v tej zbornici predlogov, ki so velevažni za naše ljudstvo, niti spraviti do posvetovanja. Kot zastopniki slovenskega naroda na Štajer skem moramo z vso odločnostjo pro-testovati   zoper tako postopanje, ki  prezira parlamentarne, samo ob sebi umevne običaje, kakor so v navadi v drugih deželnih zborih, kaže nenavadno mero narodne nestrpnosti proti slovenskemu ljudstvu in n a j gl obok ej š e žali nas in naše volilce."
— „Slovenske Matice" CXVII,odbo-rova seja bo dne 3. maja 1899. I. ob petih popoldne v društveni pisarni. — Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Odobrenje zapisnika o CXVI. odborovi seji. 3. Poročilo o računih za 1. 1898. 4. Poročilo o letošnjih drufitvenih knjigah. 5. Poročilo o pripravah za občni zbor. 6. Tajnikovo poročilo. 7. Slučajnosti.
— Koncert „Olasbene Mstice" bode danes ob 8. uri zvečer v .Narodnem domu". Prekrasni in bogati vzpored smo Že prijavili ter nam ni treba naše muzikalično občinstvo znova opozarjati nanj. Odlični umetniki, kakor so g. dr. B. Stuhec, g. Jos. Prochazka in najpriljubljenejša ljubljanska sopranistica, gdčna. Mira De v so že sami porok, da bode tudi IV. redni koncert izboren. Nekaj novega pa se ponudi danes občinstvu z lBIetnim vijolinistom g. Bohu-slavora Lhotskim, ki je uprav fenome-nalen virtuoz in ki je v Novem mestu na koncertu .Glasbene Matice" vse poslušalce naravnost fasciniral s svojim divnim sviranjem. Nadejamo se torej, da pribiti vzlio današnjemu volilnemu naporu drevi čim največ posetnikov k zadnjemu koncertu dične naše .Glasbene Matice"!
— Karol Pleško f. Pogreb nadsvet-nika gospoda Karola PleSkota je jasno pokazal, kako velikih simpatij in občnega spoštovanja je bil deležen pokojnik. Vse je hitelo, da izkaze pokojnika zadnjo čast. Udeležba pri pogrebu Je bila ogromna in
sicer iz najboljših krogov ljubljanskih, kar bodi težko zadeti rodbini vsaj v majhno tolažbo!
— Družba sv. Cirila In Metoda je imela svojo 117. vodstveno sejo dne 20. aprila t. 1. v družbinih prostorih .Narodnega doma". Začela ae je ob •/* na 3- Na-vzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), Frančišek Breznik, Ant Koblar (blagajnik). Martin Petelin, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, Anton Žlogar (tajnik); od nadzorništva i Oroslav Dolenec Svojo odsotnost sta opravičila : Ivan Hribar in Ivan Murnik. Poročila upraviteljev sprejmo se v vednost. Obširno blagajnikovo poročilo o novi družbi ni posesti, t. j. o graščini s krasnim parkom na Muti, se je živahno odobravalo.  Poslopje se porabi za Šolske namene. — Ko so se rešile nekatere došle prošnje in vsprejeli nasveti v razširjanju j edne lole in o ustanovitvi ljudske šole na
Štajerskem, zaključi prvomestnik sejo ob V»6. uri zvečer.
— Jasni se.   Z Goriškega smo prejeli ter prijavljamo s primemo reservo naslednji dopis:   .Kocka je padla Politično društvo .Sloga" je imelo sejo, kjer se je obračunavalo z Gabrščkom. Nasledek obračuna je bil, da je Gabršček izstopil iz odbora .Sloge", kateri ni hotel več plesati po njegovem taktu    Gabrščeku je sledil jedini — dr. Turna. Jasni se!   Govori se, da sta državna poslanca dr. Gregorčič in grof Coronini kupila Obizzijevo tiskarno, kjer se bode tiskalo novo glasilo političnega društva .Sloge". Na tak način se je goriška dežela rešila GabrŠčka, — Bog in narod!"
— Smešen nasprotnik 1 Iz Celovca se nam piše: Zadnji teden polotila se je naših nemških sodeležanov strašna vznemirjenost. Tako so vsaj zatrjevali njihovi listi 8 škofovim vred, ki kaj rad naglasa, da je nemški, čeprav ima večinoma slovenske naročnike. Kaj se je pa tako groznega dogodilo ? Po pomoti uradnika, kojemu niso tukajšne razmere zadosti znane, doposlale so se sodniji v  Svincu   slovenske tiskovine v uporabo. Nemški listi, ki zvedo vsako uradno tajnost, grozili so takoj z najhujšim odporom in agitirali že za protesten shod, katerega bi  se baje udeležili sami Slovenci dotičnega sodnega okraja.   A do tega ni prišlo. Zvedelo se je za pomoto in nemškim junakom je spet odleglo.   Sedaj pa se ba-hajo, češ, zarohneli smo, pa se je vlada zbala slavizacije — s papirjem. Končno pristavimo, da je po zadnjem uradnem ljudskem štetji v navedenem sodnem okraji poleg 11 052 Nemcev 5o9 Slovencev, katerih je pa v resnici trikrat toliko. Vsi so v narodnem obziru brezpravni in Nemci brez izjeme to odobravajo.
— Sprejem v c. in kr. infsterijsko ksdetno šolo v Strassu na štajerskem. V začetku Šolskega leta 1899 1)00 (16. septembra) se sprejme v I. letnik infaterijske kadetne Šole 30 do 60 dijakov gimnazijskih in realčnih. Sprejemni pogoji se dobe v knjigarni L. W. Side) in sin (Dunaj, Graben) po 30 kr. Tudi je zapovedništvo imenovanega zavoda prijavljeno dajati ustno in pismeno.
— Nesrečs. V Podrecah pri Št Vidu je včeraj 181etni Anton KoŠenina padel z odra pri župni cerkvi in se ubil.
— Detomor. ŽuŽemberŠkemu sodišču so izročili 331etno Terezijo Kužnik, katere mož je že sedem let v Ameriki. Terezija Kužnik je mati treh otrok in je obdolžena detomora.
— Poštne zadeve. Dne 8. majnika t 1. ima v Spletu v Dalmaciji društvo c. kr. poštarjev in poštnih upraviteljev za Kranjsko, Primorje in Dalmacijo XVIII. redno glavno skupščino ter ob jednem II. letno skupščino društvene bolniške blagajnice c. kr. neeraričnega poštnega osobja. Na dnevnem redu se nahaja mej drugim tudi volitev društvenega odbora
* Herman Sudermann bolsn. Zna* meniti nemški dramatik in romanopisec Sudermann je jako nevarno zbolel. K velikanski nervoznosti se je pridružila Se težka pljučnica Baje k bolniku niti njegovo soproga ne sme.
* Škandal v reškem gledališču. V Reki se mndi že dva tedna neka operna družba ter daje predstave. Toda občinstvo nI bilo ž njo zadovoljno, zato je najemnik gledališča engažiral novega tenorista Enzija
Ghilardinija in sopraniatinjo Julijo Tram-polesi. A tudi ta dva nista ugajala občinstvu, katero je bilo že pri prvi predstavi jako nezadovoljno ž njima ter je zahtevalo od gledališkega najemnika, da ju zopet odpusti. Ker najemnik |tega ni storil, je ljudstvo kričalo pri drugi operi, .Bajazzo* : .Doli z zastorom!" V drugem dejanju pa so začeli žvižgati in upiti; sopranistinja je na odru omedlela, orkester je zaigral zadnjo arijo iz .Bajazzo", potem je zastor pal, in ljudstvo se je počasi razšlo.
* Veliki požari. Kakor poročajo iz Lvova, je v Skali uničil ogenj 100 hiš. — V obližji mesta Iglo pa je zgorelo 50 oralov nasajenih mladih drevesc.
* Starka — samomorilke. Nedavno je na Dunaju 701etna Julija B. skočila iz tretjega nadstropja neku hiše, kjer je bila nekdaj hišnica, ter je takoj mrtva obležala. Pripoveduje se, da je često govorila, da se bode usmrtila; bržčas pa je v trenotni blaznosti skočila na cesto.
* Roparji v Larisi. Iz Aten poročajo, da so ujeli roparji bogatega trgovca Sulej-mana iz Larise ter ga odpeljali na svoje domovanje v gore. Sedaj pa zahtevajo zanj 30.000 gld. odkupnine.
* Angležinje kartalke. Mej odličnimi Angležinjami se širi razvada kartanja. Dame kartajo mej seboj in z gospodi ter zapravljajo cela premoženja. Vsak dan izjavi par soprogov, da niso plačniki za dolgove žen. S temi igralskimi dolgovi pa se širi tudi nemoralnost. Iz strahu pred soprogom in pred javnim škandalom poplačuje marsikatera kartalka svoj dolg s — častjo Naj-žalostnejše pri vsem tem pa je, da so mej kartalka mi tudi gospice, ki zapadajo ne-nravnosti in propalosti.
* Linhanje v Severni Ameriki. Iz Newnana v državi Georgia poročajo, da je tamošnjo ljudstvo nekega zamorca živega opeklo; prej pa so mu odrezali ušesa in prste. Zamorca so namreč dolžili, da je nekega najemnika umoril ter njegovo ženo onečastil. Prvi čin je zamorec priznal, druzega pa je tajil. Guverner je skušal linhanje preprečiti, toda ni mogel. Ker se sedaj lj udstvo boji, da se bodo zamorci maščevali, je prosilo guvernerja vojakov.
* Poštni uradi v Ameriki. V severnoameriški državi Marviandu so pred nekaj Časa ustanovili poštne urade, kateri se premikajo. Narejeni so približno tako kakor naši omnibusi; na njih je pritrjena skrinjica za pisma. Na tem vozu sedi uradnik, ka teri opravlja vse poštarske posle. Po poti prodaja znamke, prejema prtljago itd. Ti uradi poslujejo od sedmih zjutraj do petih popoldan ter prevozijo na dan 3< I angleških milj.
Telefonična in brzojavna poročila.
Narodnim volilcem.
Zagorje ob Savi 26. aprila. Čestitamo k sijajni zmagi! Živela bela Ljubljana! Slava zavednim volilcem! Želimo jednak uspeh v drugem in prvem razredu. — Zagorski liberalci.
Idr i j a 26. aprila. K sijajni zmagi nad klerikalno črno vojsko kličejo zbrani napredni na rodnjaki idrijski: Slava zavednim volilcem!
Karol grof Hohenvvart f.
Dunaj 26. aprila. Danes zjutraj ob B. uri je grof Karol Hohenwart umrl in sicer za otrpnjenjem srca. Sinoči se je še prav dobro počutil in se do 11. ure raz-govarjal s svojima sinoma. Ob 4. uri zjutraj mu je postalo slabše, a je kmalu zaspal in se ni več probudil. Za pogreb še ni ničesar odrejeno. Pokojnik je bil rojen 12. febru-varja 1824. leta. Leta 1860. je postal deželni predsednik v Ljubljani, leta 1868. je bil namestnik v Lincu, 7. februvarja pa je bil imenovan ministerskim predsednikom ter kot ta k poskusil ustvariti novo ustavo na podlagi federalizma. Poskus se ni posrečil, ker so se z Nemci združili tudi Ma-djari, ker je uplivala Pruska in ker je razen v Beustu imel nasprotnike celo v lastnem ministerstvu. Dne 30. oktobra 1871. je odstopil. Od leta 1873. je bil državni poslanec iz Kranjske in sicer do zadnjih volitev ter kot tak vodja nemških klerikalcev vseh vrst in slovenskih poslancev. Po zadnjih volitvah je bil poklican v gospodsko zbornico. Pokojnik je zapustil vdovo, tri sinove in jedno hčer.
Dunaj 26. aprila Vsi večerni list* prinašajo obširne nekrologe o grofu Hohen-wartu, in sicer strogo politične. Vladni .Fremdenblatt" izraža svoje veselje, da se Hohenwartu ni posrečila federalizacija Avstrije.
O oluchowski.
Dunaj 26. aprila Minister zunanjih del, grof Goluchowski, seje danes vrnil iz Budimpešte Uspeh njegovih pogajanj z ogersko vlado ni še znan.
Dež. zbor štajerski.
Grad e c 26. aprila   V današnji seji dež. zbora je je bilo predloženo poročilo o Poschovem predlogu glede porabe § 14. Jezikovni zakon.
Pra ga 26.aprila. .Narodni Listy* poročajo kot zagotovljeno, da predloži vlada zakon o jezikovnih razmerah pri avtonomnih uradih v s ankcijo, in da ni več dvoma, da izda vlada s § 14. jezikovni zakon. Iz ogerskega psrlsments.
Budimpešta 26. aprila. V današnji seji poslanske zbornice je ministerski predsednik, S zeli odgovoril na interpelacijo glede sestanka hrvatskih pravašev s slovenski mi klerikalci naTrsatu. SzelI je rekel, da je bil sestanek sicer nedopusten, da pa nima nikacega večjega pomena. Nadalje je odgovoril tudi na interpelacijo glede brzojavke, katero so baje ogerski Rumuni poslali dr. Luegerju, ta pa jo je izro čil cesarju. Szell je trdil, da taka brzojavka ni bila niti odposlana niti cesarju izročena.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske.) (Datie.)
Baron je postal malo nesiguren. A prvi korak je bil storjen, obrniti se je bilo prepozno.
.Seveda," rekel je malomarno. „Gre se za male nkost! Jutri moram plačati menico za pettisoč goldinarjev."
.No — in?" segel mu je stari gospod strogo v besedo.
.In jaz sem ravno zdaj čisto na suhem 1"
Predsednik deželne sodnije je skočil raz stol; navadna hladnokrvnost ga je zapustila. Je-li bil ta človek pri pameti?
„Jaz lastnim ušesom ne verujem," je rekel s prikrito jezo, „kako morete Vi —"
.Moj  Bog,"  nosljal  je oni,   ,to se vender lahko pripeti!   Mi ne moremo sha-j ati. In tako se potem kaj tacega primeri."
Stari gospod se je le težko premagoval. Kako razumevanje življenja je bilo to! Kaj ni do sedaj nič o tem zapazil ? In vender se je vršila vsa stvar neposredno poleg njega, hiša pri hiši, skoraj pred očmi! Kako je bilo to mogoče?
„Dal sem Asti veliko doto," začel je zdaj, „skoraj preveliko za moje razmere. Kakor vidim, je sreča, da sem jo zavaro val. Zato moram reči, da mi je popolnoma nerazumno, kako ste mogli do tega priti!"
Baron je zganil z ramami. .Mi smo le stanu primerno živeli," je rekel mirno, stresaje pepel od smodke.
„Vaša dolžnost je bila," jezil se je sodni predsednik, .se po razmerah urediti To bi bili tudi lahko storili, ker Vam moje premoženje ni bilo neznano. Jaz sem vselej odkrito z Vami'govoril. Tega, kar imam, dobila je Asta že večjo tretjino, mej tem ko je bil ostanek mojima mlajšima hčerama namenjen. Jaz sam, to veste, živim o svoji plači kot sodnik. In da sem to, kar mi je o tem preo8tajalo, vedno rad mojim otrokom dal, to Vam je isto tako dobro znano. To smatram za očetovsko dolžnost, da v slučajih sile — seveda le v takih! — pomagam, kolikor mogoče! A ravno zato, ker ste razmere, ker '.ste mene spoznali, bili ste moralično, kakor juridično vezani, da se po tem ravnate! Pri tem bi bili prav lahko stanu primemo živeli. Le vsled ne-odpustne lahkomiselnosti bilo je mogoče, da ste prišli v skrbi. In še menice! V tej visočini — to je nezaslišano!"
Porogljivo je zmignil baron z uatmi. Navihal si je brke ter z roko mignil, kakor častnik, ki odslovi vojaka.
(.Dalje prih)
Darila.
Za bolnega!pesnika g. D. K. ao poslali na-paiemu uredništvi1 gospa Vilharjeva na Kalcu 5 gld., g. dr. Volčič 11 gld. v Novem mestu in jf. Josip 8tele v Kamniku g gld. 60 kr., skupaj 18 gld. GOJkr. Najiskrensjla aahvala!
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „M«»11-nTegA St>irilitr.-|>rN*kft". ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Skatljiea 1 gld. a. v. Po pnfttnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOI.L, ces. in kr. dvorni zalagatelj na DUNA.1I, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOl.I.-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot dve Skatljioi se ne posije naravnost. 1 (59—6)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. aprila: Marija Elsncr, zasehnica, 90 let. Gospodske ulice st. 4. ostarelost. — Olga Peterim, mizarjeva hči, 4l 3 leta, Vodmat St. 25. vnetje trebušne mrene.
J_\ aprila: Ivan Potočnik, zasebnik,"21 let, Sv. 1'etra resta 5t. 5, jetika. — Jožefa Marinič, krojačeva žena, 34 let. Opekarska cesta št 25, jetika-
23. aprila: Karol PleSko. c kr. sodnijski nadsvotnik v pok , 64 let, KriževniSke ulice St. 2, kap. — Leopold čarman, sprevodnikov sin, 4 me-Bece, Vodmat St. 64, božjast.
V deželni bolnici:
Dne 20 aprila: Ana Nagode, dninarjeva žena, 52 let. jetika.
Dne 21. aprila: Marjana Verčič, gostija, 76 let, ostarelost. - Marjana Kofler, dninarica, 70 let. ostarelost.
Meteorologično poročilo.
Vittn« t> vi m ■-••ni S08-J m.  Srvdnji incui tlak 736 0 mm
April j	čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	* -h 3	Vetrovi	Nebo	|1 * »
25.	9. zvečer	7319	91 sr. jzahod		pol. oblač.	a
26.	7. zjutraj	730 7	6 4 si. jzahod		oblačno	
■	2. popol.	727 9	116	si. savzh.	dež	o
Srednja včerajšnja temperatura 94°, nor-male: 113°.
Z2\3.ra.3.jslca. borza
dne" 26. aprila 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... AvBtnjska kronska renta 4" „ • • Ogerska zlata renta 4° 0. . . . Ogerska krunska renta 4" 0 . . Avstro-ogerske bančne delnice .
Kreditne delnice......,
London v ista . ......
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov......■ .   . .
C kr. cekini
100 gld. 80		kr.
100 ,	30	
119 .	45	
100 ,	50	„
119 „	65	n
97 ,	25	i
920 ,		m
3"0 ,	75	
120 a	42 >	1 "
58 ,	96	n
11 n	78	
9 „	m	„
44 n	15	n
5 .	68	n
Zahvala.
Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld.
i
Slovensko pisateljsko društvo v Ljubljani, naznanja tužnu vest, da je gosp.
Karol Kette
(786) slovenski pisatelj
po dolgi in mučni boleanj danes ob 9 uri zjutraj, previden s svetotajstvi, izdihnil svojo blago dušo.
Truplo pokojnika se bode v četrtek, dne 27. t. m. ob 6. popoludne v hiši žalosti na Poljanskem trga 5tev. 2. blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu položilo k zadnjemu počitku.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1»99.
Ako naa je moglo ▼ dnevih najbrid-kejse žalosti povodom bolesni in smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospoda
Karola Pleska
c. kr. visje-sodnega svetnika v p. itd.
sploh kaj tolažiti, bili so to nebrojni dokazi srčnega, ginljivega sočutja, katere smo prejemali od vseh stranij, kot ravno toliko znakov ljubezni in spoštovanja do našega blagega pokojnika.
Srce nam torej narekuje najsrčnejšo zahvalo vsem onim, kateri so si prizadevali nas v naši tugi utolažiti in so v tako obilnem številu spremili predragega rajnika k poslednjemu počitku.
Prav posebno se pa Se zahvaljujemo č. gg. pevcem za ginljivo petje in darovalcem krasnih vencev. Vsem prav srfini „Bog povrni !-
V Ljubljani, dne 26. aprila 1899.
(787) Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja, katere sem prejela od blizo in daleč, ust-meno in pismeno valed prerane smrti svojega edinega, čez vse ljubljenega sina, gospoda (788)
Ivana Potočnik-a
se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, izrekam torej s tem vsem ljubim sorodnikom posebno rodbini Pečnikovi, prijateljem in znancem, kateri so me tolažili in nepozabnega, dragega ranjcega spremili k več 'emu počitku, darovateljem krasnih vencev, gospodom teologom in slavnemu pevskemu društvu „Slavec" za krasno ginljivo petje, vsem gospodom pekovskim pomočnikom, kateri so nosili krasne vence ali so ga tako spremili na zadnji poti, svojo najiakrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1899. Marija vdova Potočnik.
Dober konj
temno rujav 41 , leta star, 15 pesti visok se vredno proda.
Izve se (771—2)
Prešernove ulice 52, II. nadst.
Boljše stanovanje
s tremi sobami in dvema vhodoma išče se za 1. avgust t. I.
Ponudbe pod A. B. C.  poste re-stante Liubljann. (772—2)
Št. 4618.
(779—1)
Podpisani deželni odbor razpisuje
službi okrožnih zdravnikov
in sicer:
1. za zdravstveno okrožje % .Metliki z letno plačo 900 a;l«l..
2. za zdravstveno okrožje Hecevaka Iteka z letno plačo ftOO jclil. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 15- maja t. 1.
ter v njih dokažejo svojo starost opravičenje do izvrSevanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 20. aprila 1899.
Doering"0 milo
ooooeoooe
Kulmbachsko pivo
▼ ateklanloab
priznano zdravilo in krepilo za bolnike
j« v zalogi trgovine (21—95)
pri „Zlatoroga",
Kuharico
prijetnejšo, izvedeno, išče od 15. maj-nika 1.1. častniška menaia 22. pes-polka v Zadru. Zahteve plače za prireditev obeda in večerje je s ponudbo in spričevali poslati direktno. (786—1)
Prva kranjska zaloga klavirjev.
Popolnoma nov (črn), brezhiben
koncertni klavir
s kriSastimi strunami, slonoko^teno klaviaturo, okovanim železnim glasovnikom. sedmerim železnim okrižjem. Široko železno ploščo in zvočnimi luknjami, izbornega glasu in od slovite dunajske firme (osobno izbran) s« po primerni ceni prods. Nadalje so vedno na skladišču jako fini
kratki in Mignon-klavirji in pianino
in sicer ns prodsj ali se izposojajo.
Ceneje vrste kratkih klavirjev in stari preigrani
klavirji so tudi v zalogi. Priporočam se zs ubirsnje klavirjev tudi ns deže lo.
Z velespoStovanjem (782—1)
Ferd. Dragatin
ubiralec klavirjev, Florijanske ulice it. 50.
Mlada koza
ki ima dobro mleko, Je) na prodaj na Sv. Petra cesti it. 6. (789-1)
■
za ženske obleke vsprejme se takoj. — Več se izve v Kolizeju vrata it. 1.
(780)
Tukajšna zavarovalna pisarna sprejme
UkOj (770-2)
1
Mestni
»roča
cenah
ikuseh
št. 15.
z lepo pisavo in primerno izobrazbo.
Lastnoročno pisane ponudbe pošiljajo naj se pod naslovom ,.Pomožni uradnik"
upravništvu ..Slovenskega Naroda*'.
Mer se sezija koncu Hita, prodajava ose
konfekcijske predmete
po zdatno sajšaae/ ceni.
£ričar4$ Stlejač
Sjubljana
Prešernove ulice it. 9.
►
Sv
r
i  Ivan Kordik
^ Ljubljana, Prešernove ulice štev. 10—14 .
^ priporoCa svojo bogato zalogo ^
4 jedilne priprave t
J nožev, vilic in žlic iz britanskega jekla, £ % alpake ali slpake-srebrs priv. dunajske to- ■> varne ,,W. Bachmann A Comp.". t
Na izbero so tudi ^
►
► ► >
4
3 žlice   iz alpake, 12 kom. od gld. 43o naprej.
4 žličico „      „      12    „     „   , 220
Namizni svečniki
OSF' iz alpake,  čisto bele kovine,
par 21 cm visokih gld. 2-—, n 2:$ „ n „ 230, „   25  „        „        , 240
- Prav ceno" bo dobe" noži In vilice z roženim . % (599—11)   sli koščenim ročajem. F
firmo
Kastner & Ohler, Gradec
razpošilja (644— 7)
štajerski in tirolski loden
135—140 cm Širok, 135, 215, 24<\ 369 kr. m. Te kvalitete so preizkušeno dobre in so posebno pripravno za
praktična in elegantna, oblačila.
Črno in modro češljano blago, ktaukdT chevioti, v izbornih kn„p^tih od 2 gld
itd. itd. le v najboljših kvalitetah. Vzorci brezplačno in franko.
Modno blago, sukno za livreje in vozove
F. P.VIDIC & Co. v Ljubljani88
ponujajo |.o ii»Jtil»Jllt crnali YMtsla.ok.oll množino
I       zidarske opeke 8
I zarezane strešne opeke I
flA {Stranajfsslsslcajel) rudeče In crne, z zraven spadajoco flA
Snj stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa m
m      lončene peči in štedilnike &
W lastnega izdelka W
|Bozxiazi-cemezit|
SO lastnega izdelka m
m       Bovški portland-cement &
) kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. {
Isdajatelj tal odgovorni urednik: Josip Nolli.
TiaatJilna in tlak .Narodna Tiskana0.