T	'
^TB Y'" - " m ■ «F --T: ■ >
mmmmmmmmm
THE OLDEST
AND MOST	I POPULAR
SLOVENIAN	|
NEWSPAPER	|
IN UNITED	1
STATES OF	1
AMERICA.	I limiimumiMiiimiiiiiimmiuiiimmš

Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER COLO.
ŠTEV. (No.) 102.
CHICAGO, ILL., SREDA, 1. JULIJA — WEDNESDAY, JULY, 1, 1925.
LETNIK XXXIV.
Slovenskemu narodu v Ameriki
STRAŠEN POŽAR V TOLEDO
PRAVA FOTOGRAFIJA BREZVERSKIH LIBERALCEV. — GREHI, KATERE SO IZVRŠILI LIBERALCI NAD NA-ŠIM LJUDSTVOM, SO TAKO VELIKI, DA JIH NE BODO MOGLI POPRAVITI NIKDAR.
(Konec.)
(Napisal Martin Kremesec. gl. porotnik K. S. K. J.)
Danes ima Saksarjev list je najslabši in naša katoliška najbolj neznačajen list med jednota vzor vsemi slov. listi v Ameriki, ker moža poštenja- danes povzdiguje hudiča, jutri ka. katoličana, Boga, kakor mu pač kaže bu-" za predsednika, siness, vsi skupaj pa so brez-i Se nikdar v verci in sovražniki našega pre-zgodovini se ni pričanja. To je, kar Saksarja in delalo s takim njegove hlapce boli, zato bes-'
n a v d ušenjem ni, napada, kakor bi znorel*.---(
za našo K. S. K. J. kakor se Pater Koverta ni noben; danes. Vse naše moči so zdru- lump, pač pa so veliki in med zono, vse dela za večjo in Slovenci največji lumpje okrogji
močne j o K. S. K. J. Še mene newyorskega brezverskega li-j Pogled na uničujoči požar, ki je uničil te dni v Toledo kot si vola snega je to navduše- sta, ki napadajo poštene ljudi, tamkajšno železniško poslopje in tamkajšni gla-ni mestni au-njo dvignilo, da sem obiskal ka ne trobijo z njimi. To bo res-/ditorium. Kako je nastal požar ni znano. V pol ure po iz-ŽO vrč katoliških hodov in pri- nu-a pa no ono, kar trdijo hbe-j bruhu je biIo vse velikansko poslopje v plamenih. Material-r -tlite v in tu sem na lastne oči ralm lumpje okrog Saks ar jej ■ na škoda se ceni nad $200.000.
opazoval, kako velikodušnega, vega lista.	—J _________________________________
k:.ko delavnega in požrtvovalnega moža ima za predsednika naša katoliška jednota. To je zlat značaj — zlata duša!
Pa poglejte v Saksarjev list, kaj počenjajo proti njemu. Zapite šalobarde ga napadajo v anonimnih dopisih, katere ba-
KRIŽEM SVETA
MLADINA KAM PLOVEŠ?
Dva visokošolca navzeta afere Leopolda in Loeba. kakor tudi Shepherda sta v rokah pravice, kamor ju je privedla lahkomišljenost.
San Francisco, Cal. — Dva' visokošolca, Bliss Bakar in Russell Crawford, sta v ječi, namesto da bi uživala veselje s $50.000, katere sta nameravala izvabiti od bogataša Daniel C. Jacklinga, bakrenega 1 magnata. Navzeta sta bila od afere miljonarskih 1 morilcev, katera sta umorila Robert Franksa in Shepherda, ki je baš odnesel glavo krvniku. Mladeniča sta na prefrigan na-jg čin hotela izvabiti od imenovanega magnata $50.000, kateri pa je takoj obvestil policijo in po nasvetu detektivov je denar, ki sta ga zahtevala nesel na določeno mesto, kjer pa so bili skriti detektivi, ki so aretirali Bakarja ko je hotel dvigniti denar, Bakar je pa tudi izdal svojega tovariša in tako sta sedaj oba pod ključem ter
iz Jugoslavije.
O KRIZI V INDUSTRIJI NJE TEŽNJE IN POTREBE. — IZ PRED SODIŠČA, OBSOJEN POŽIGALEC IN POTEPUH TER "JUNAK Z LIKE." — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
— Plymouth, Vt. — Očejčakata na sodbo.
-o—
Pameten človek posluša sva- Je ker Je pač p0^iicni ^Kagar rilo in opomin. Saksarjevi po- pod komando Belcebuba same-, noreli uredniki so podivjali v ga Grehi, katere so izvršili ti svoji podlosti že tako daleč, ijudje nad našim ljudstvom so
da ne slišijo več opomina ne tako veliki, da jih ti Saksarje-	našega predsednika Col. John,
~ .SK^Sd X bodo mo*H nik-	S-2Z £ ™u 32: PODROBNOSTI 0 POTRESD.
Jet povečini same skujejo, če Rojaki, do kraja sramotno	- radi plinov. Njegovo stanje, D^a	mo
no jih pa potvorijo in srairo- „ost Vn&mročf da JRajJ pustijo je za nas slovenske rojake v* *elo opasno, tembolj ker jeMno prizadeta, mesto Santa
te tega blagega moža sedanje- slovenske župnije, slovenske Ameriki, da to trpimo, da to	moz ze let ,
ga predsednika K. S. K. J. Ce duhovnike in naše velezasluže- prenašamo. Jaz za svojo ose-	~ Los Angeles, Cal. — Ko
ni to podlo in skrajno hudob- ne može kakor SQ nag. uradni. bo se popolnoma strinjam z	** v ">*>oto v Chicagi tre-
no. potem sploh ne vem, kaj ki k S K J v miru Tod-i za Forest Citsko naselbino in njih	sh vsled mrzle sape, ki je pn-
Mj^bo na svetu Se podlega in,. j je Vsak pam^ten opo. j protesom in rezolucijo. Te sa-	hajnU od jezera, poročajo iz.
hudobnega. Kaj takega vrihti min tem ljudem ^ bob ob Fte. tanske zgagarije ne bo konca,	^ Angelesa, da so se tam ta-j^J P^^ bn0 ze
so zmožne še samo zapite pro- no. l^Jni z izmišljenimi laž- če ga ne pospešimo mi. Kar	«1« v vročim k- Je ponnil..
dane barabe, ne pa dostojni jmi d ^ d- se vrste dan priporočajo vrli Forest Citčani,	^ebro na točko 100. Iz juz- ^^ ^
ljlldje' za dnem proti našim duhovni- to priporočam tudi jaz vsem	*e Kal, form je pa poročajo ^ ' ^
slovenskim naselbinam. Napo-	viharju, ki je pesek nosil daleč demmdvajset oseb je zgubilo
" vejmo konec tej umazani zga-	naokrog; iz Heraet, San Jancin-. življenje, katero število pa
X	to okraja pa prihaja vest o ve- menda se 111 pravo in se bo
Barbara najhujše. — Mrtvih je do »edaj poročanih 27.
San Francisco, Cal. — Od .
Kriza v industriji.
Podajamo nekoliko odlomkov o industriji v Jugoslaviji po g. Ivan Ogrinu. Kakor pri marsikateri gospodarski panogi, so danes še posebno težko-če v industriji, katero so pri nas radi neurejenosti države Še znatno večje. Naša država je po veliki večini agrarna. Po njenih naravnih zakladih, katere ravno industrija rabi, in ker imamo celo nadprodukcijo agrarnih produktov, pa so nam dani vsi pogoji, da se induatri-jaližiramo. Država, ki bi bila popolnoma navezana na uvoz tujih industrijskih izdelkov, gotovo ne more uspevati. Cilj države mora biti. da se ustvari v državi industrija. Treba pa je zato kapitala in sicer ogromnega kapitala. Kako se tega težko dobi, kako je danes de-j nar drag, nam je znano. Stara naša industrija iz pred vojne dobe — vsa s Srbijo vred se je nahajala v rokah tujcev. Nacionalizacija industrije katero so pri nas forsirali, se je skoro popolnoma ponesrečila. Tisto malo, kar je prišlo v naše roke, nam gre zopet iz rok, kajti tako delovanje ni normalno. Veliko zlo pa je, ker se mora naša industrija boriti z velikimi davki in drugimi socialnimi da-i jatvami.
-o-
odšel na obisk v staro domo- da pošteno in koristno dela za
In pri nas v Chicagi, kakor kom, nsvšim župnijam in na *em že omenil, že toliko let se šim katoliškim možem. Pa po
mučimo z našo cerkvijo, z na- reče. napadamo samo osebe IN°bene	.
so ^oln H-I t i 7 nio koristili ne žunniie to seveda no niih nobenega centa vec za tak raz- 1-Ker? namu- odtrgal se je o- J	h
so M>io, aa m z njo koiistin ne župnije, io se\eaa po njin ...... , . bjak	vt.p hi] j vnjn i- Barbara ni zidane hise, ki bi
naselbini, koliko se trudijo na- sodbi. Jaz pa rečem, če kdo d.raln tok med nam. to naj	Kalfo™°e tudi noro«. ne bila poškodovana, med te-
-.i duhovniki, zlasti č.Zakraj-;napada župnika v naselbini, ' vseh pametnih, Sloven-	P°roi"\ mi tudi znameniti Arling ho-
,ek naš župnik, ki je te dni; katerega spoštujemo in vidimo, - ^^^'k^ ~	M^^- Od tukaj'tel. Glavne vodovodne cevi po
poročajo o velikem plenu, ki mestu so popokale, poškodoval
se je tudi reservoir, kar je povzročilo, da je voda poplavila
,žeKa župnika, kakor, da bi biffiti torej napada naše koristi, rl.nlon™ Se nadalje dopusti-. vrennn*. H g ^B E do ma,e«a |se mesto Zmešnja-
i li fin bnrln ti linHio Ifn+oro ""jv. uupm ov	usiu^ucir
večal med potresom ogenj,
na dveh posebne
— Chicago, 111. — Pet letnajll
vino. In Saksarjev list, poglej- narod in našo lastno korist, ta edino Potem odleglo ponc .
, ,	,	* .	j	i • j ,	- relim liberalcem v New Yorku J° prišel v roke prohibicnskim
te. kako napada nase duhov- napada onega, ki dela za naso ieum »srditem \	xorwu. »	. 1 , J.
nike. Dan za dnem sramoti na- korist, kateri hoče nam kori-' Ako Pa	ne bomo sto- agentom, m sicer zganja v
--1- -- 1----------vrednosti tri cetii; milnona do-
naš župnik največji lump, naj- koristi cele župnije in naselbU li' da bodo « ljudje, katere ^nev. Zaprli so 23 uslužben- vo medjprebivaki^je^pa še po-
slabši človek na svetu. In ven- ne. Tako je pa nič drugače. Vi smo Podpirali skoro trideset c*v na parmkih, na katerih so dar, če pogledamo na delova- hočete udariti našega pastirja, ^t na razne načine še nadalje zaplenili kick , a so bih vsi ^ ^ ^ ^^
nje našega župnika, vidimTIda bi se mi njegove ovce raz- nam &tr°Jlh koz,°- P°tem bo toi °Prosceni-	Ukode.
med nami samo velikanske vs-pehe, ki jih je s svojo neodjen-Ijivo delavnostjo dosegel. Imamo svojo lastno šolo, ki je delo našega č. g. župnika -Kazi-mirja Zakrajšeka. Koliko je ta duhovnik storil do zadnjih časov za katoliški tisk. Imel je že 238 misijonov med Slovenci in Slovaki. Človek ga mora občudovati, kot v resnici jekle-
kropili, to je vaš tisti hudičev dokaz, da smo ijudje brez ra-
^ ^	Mary Wolf na 5015 S. Rock-1 notel Arlington se je sese-
namen, katerega gojite v vaših ' U'1 J« vseeno, te	^ . . , 7 . i ^pi kot bi bila iaična lunina
podlih srcih. Lahko varate in kd« obliva z gnojnico in	well cesti se je igrala da je ^ kot	^
blufate nekatere, mene ne bo-|maže liar<>dno ime, našo	rimska strežnica in je dajala >pa>	™
ste nreveč noznam više ™d vero in naše voditelje, ali pa	svojemu poldrugoletnemu brat-'™1™*;	pa nevDO
ste, preveč poznam \ase poa-	..	•» \ * _• ^^ .____ce tako hitro natančno ugoto-
le nakane in načrte, jih nisem skusa r^mcno delovati korist- ^u zdravila m ga zastrupila |
zastonj študiral in opazoval n°Jf liarod' -	°tr°k Je V ^roznih b<>^cinah
zadnjih 40 let. Taki ste, taka ' K?tor odsleJ P° Vaših je vaša prava fotografija, fo- nase^l»al; razširjal tak uma-
tografija hinavcev in podležev.
zan tisk, ki maže naše narod-
Pravim, vsaka pametna be-'!10 imf. ln cast' ki sramoti na-nega moža. In, kakor pravim,/seda in stvaren opomin je tem se vodltelJe> takemu pokažite v Saksarje vem listu ga slikajof ljudem bob ob steno. Zato, če ™a m, PoveJte ™ odkrito v kot najslabšega človega med imajo naši pametni rojaki po , aZ' da za tak nasproten najslabšimi. Ce je ta pater Ko naselbinah še kaj pameti in ra- br«zveJ'skl tlsk-. k» ne pozna verta, res taka ničvredna ose|z6ma, bodo s temi neznačajni- VeC llobene meje p n izbiranju ba, če ima toliko grehov, kakon mi brezver skimi faloti, ki dela- ^e5SteJ za naPadanje svojih mu jih predbacivate, zakaj ga) jo s svojim brezverskim listom i „1,znjlh ni™ate na razpolago
ne tirate pred sodišče, če je res	------- —v.	,
enkrat za vselej obračunali, j St°pimo Pa bo newyorska Kdo izmed pametnih Sloven-1umazana	gofla kma-
cev naj podpira take ljudi, tak list, da potem blati ono, kar je
tak lump, kakor to povdarjate vi pri Saksarjevem listu naj se ga kaznuje!
Ampak dragi čitatelji stvar.
je čisto drugačna. Pater Kover-fnjim ljubo in sveto. Zadnje ča-ta, ali pravilno Rev. Kazimir! se je ponoreli urednik newyor-Zakrajšek je tiste vrste sioven-j škega liberalnega dnevnika za-
lu za vedno umolknila!
To za enkrat, in če ne dovolj pridem še na dan. -o-
bo
— Budimpešta, Ogrsko, ski duhovnik, ki ne more trpetiJ čel !zopet napadati in se norce- j V nekem tukajšnem hotelu so
j
da bi kdo naš narod zavajal ii za nos vlekel. Zato je Saksai-ju in njegovim zapitim urednu kom že čestokrat v obraz povedal čisto resnico, n;
vati indirektno celo iz Matere Božje, katero so si zbrali 00. frančiškanje za patrono svoje cerkvice v Lemontu. Vse mogoče stvari podtikuje in obreku- nik hotela odslovil.
' -J	-S -.ek' .• -fi
umrli trije gostje vsled za-strupljenja. Prišli so na sled, da je strup zavdal neki kuhar iz .maščevanja, ker ga je last-
izdihnil.
—	Erivan, Armenija. — Odtrgal se je oblak, ki je povzročil veliko poplavo. Iz hriba A-rarat je drla voda in za seboj pustila grozno sled. Veliko o-seb je prišlo ob življenje in materialna škoda znaša milijone rubljev.
—	Cincinnati. — Strašne smrti je umrl John Akelund, 34 let star, iz Peoria, ko se je v tovarni kjer je delal na njega preobrnila kad z vrelim 0-ljem in ga podveznila.
-o-
Eksplozija — trije mrtvi.
Veliko strahu je povzročila povodenj v nižjih krajih kjer so velikanski valovi poplavili pokrajino ležečo ob vodi.
Potopljeni pamik najden.
Parnik Merida, kateri se je pri neki koliziji pred 14. leti potopil s zlatom vrednim $4,-000.000 so našli. Parnik leži v globočini 213 čevljev in ga bodo skušali dvigniti, katero delo so že pričeli in bo trajalo po izpovedi strokovnjakov le 15 dni. Potapljači bodo morali napraviti luknjo v bok parnika, skozi katero bodo rešili, ako jim bo sreča mila zlato. Potapljač, ki je parnik našel je
Watertown, N. Y. — Trije delavci so razkladali na dvo- bil pod vodo 15 minut.
rišču New Jersey Zinc komp.	-o-
dinamit, iz neznanega vzroka — New York. — Mesto luk-je pa en zaboj ko so ga baš susa in revščine. Od tukaj pri-postavili na tla eksplodiral in haja poročilo, da so v teku 24. je vse tri na drobne kosce raz-, ur tri osebe padle skupaj in trgalo.	umrle, vsled lakote.
Požigalec i.n potepuh.
Peter Golob, samski zidar, star 35 let, rojen v Ljubljani, brez stalnega bivališča, je bil; obtožen; 1. da je dne 22. febr. 1925 okoli 18. ure nalašč zapa- , lil s slamo in senom napolnjen steljnak. Franceta Ahčina pri Sv. Duhu v škofjeloškem okraju. Ogenj bi se bil razširil po : celi vasi, če ga ne bi bili domačini pravočasno opazili in preprečili nesrečo. 2. da je v noči na 20. dec. nalašč vrgel v Kamniško Bistrico soho sv. Janeza in pa stojalo iz kapelice ob cesti pri Kamniku, last Marijane Franketove. Soho s podstavkom vred je narasla voda odnesla.' Končno je bil mož še obtožen, da se je v zimi od 1924 na 1925 potepal po Gorenjskem in ne more dokazati, da se je preživel na pošten način in pa, da je beračil po gorenjskih pokrajinah. Pri tem je prišel tudi v i gostilno Franceta Ahčina pri j Sv. Duhu v škofjeloškem okra-i ju. Tam je popival celo po-j poldne in je začel, ko so prišli domači gostje od dnevnega de-j la, politizirati, pri čemer se je posebno zavzemal za politične, nazore, s kakršnimi naši ljudje nikakor ne morejo soglašati, j Ko je možakar postajal vedno bolj nasilen in objesten, mu je gostilničar odklonil dajatev na-daljne pijačfe. Goloba, ki je bil že nekoliko vinjen, vendar pa še pri polni zavesti, je to tako ujezilo, da je zagrozil gostilničarju: "Boste že videli, kaj še bol" Nato je zapustil gostilno. To je bilo okoli šeste ure zvečer in ob istem času že popolnoma temno. Služkinja Ivana Habjanova pa je postala vsled te grožnje vseeno nekoliko bolj
pozorna in je stopila za njim. ln res ga je zasačila, ravno ko je zapalil slamo in listje v šu-pi. Poklicala je takoj gospodarja, ki je hitel v šupo in pogasil ogenj, ki se je dvigal že v skoro poldrug meter visokih plamenih. Požigalec je zbežal, mož pa je poklical sosede in posrečilo se mu je, da so ujeli požigalca in so ga izročili orožnikom. Požigalec je bil obsojen na 5 let težke ječe.
-o-
Mažarska vohunka.
Belgrajska policija je prijela v znani belgrajski kavarni "Moskva" lepo in elegantno damo, ki je stanovala po raznih najfinejših belgrajskih hotelih pod imenom Lilliam Maris. Policija je ugotovila, da je njeno pravo ime Dragica Ve-selinovič, rojena v Zagrebu 1. 1898. Iz Zagreba je ušla z nekim natakarjem v Szegedin, odtam pa je prišla v Budimpešto, kjer je stopila na prigovarjanje nekega častnika v ma-žarsko vohunsko službo. Kot vohunka je prišla najprej v Novi Sad, kjer je dalje časa izvrševala svoj posel, iz Novega Sada je odšla v Cirkvenico, iz Cirkvenice pa v Belgrad, kjer ;jo je policija prijela in izročila oblasti v Zagrebu.
-o-
501etni jubilej Prvega zagrebškega delavskeara društva.
V dneh 27. do 29. m. m. proslavilo Prvo zagrebško delavsko društvo oOletnico svojega obstoja. Pokroviteljstvo sta prevzela kralj in kraljica.
Odlikovanje po smrti.
Mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi je priznal svoje najvišje odlikovanje: red. "I^lprenc Nightingale" pok. predsednici Kola srbskih sester Ljubici Lukovič. Pokojnica je požrtvovalno stregla ranjencem in bolnikom v vseh zadnjih vojnah in končno postala žrtev svojega dela, umrla je na tifusu.
DENARNE P0S1UATVE
v jugoslavijo. italijc avstrijo. itd
Vaš.i harleri trr:» <;v»i»> hs»-..
n ;<> , v j ' *t rn \ < ... lirn, .......I
'-■idnir r»o«t. »nrn. » Sr* idbitka
NaSe cene a«* poiilike v dinanif rah so bile včerai sledeč.-Slcuono s poštnino
500	— Din..................$ Q.40
1.000	— Din..................$ 18.45
2.500	— Din ................$ 46.00
5,000	— Din..................$ 91.50
10,000	— Din..................$182.00
100 —	Lir	................$ 4.80
200 —	Lir	................$ 9.25
500 —	Lir	................$ 22.25
1,000 —	Lir	1..............$ 43.25
Pri pošiljatvan nad 10,000 Din • nad 2,000 Lir poseben popust
Ker se ceua denarja čestokrat m. nja, dostikrat docela nepricako-rao je absolutno nemogoče določiti ce.. imaprej. Zato se pcšiljatve nakait po censit onem dne, ko mi ^preiis* mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO Ml iti. V JUGOSLAVIJO IN SICER
poŠti kakor tudi brzojav-
no.
Vse poš*Ijatre naslovl.c na—SLO VENSKO WAN KO
ZAKRAJSEK & CEŠAREK 70—9±b AVE, NEW YORK. CITX
.. . -	•	.	.v---,---


F
'AMERIKANSK3 SLOVENEC" IN "EDINOST"

•v	•i'	■	' i
Prvi in oajstarejii slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen «ta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. 1 shaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1843 __ West 22nd Street,	Chicago, HL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA:
SUBSCRIPTION:
Za Zedinjene države za celo leto .............
Za Zednijene države za pol leta ..............
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ... Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta
For United States per year...................
For United States per half year..............
For Chicago, Canada and Europe per year For Chicago, Canada and Europe per half year
...$4,00 ...$2.00
,. .$2.50 ..$4.00 ...$2.00 ..$4.75 ...$2.5C
pada našo vero, naše duhovnike in cerkve, da to ni nobeno delo za koristi delovnega ljudstva, marveč to je blufarija prve vrste! In če je kaj greh na svetu, je blufati in farbati uboge trpine delavce na tak način, kot ga farba lawndalska gospoda največji greh! To pribijamo na račun lawndalske gospode pred vso slovensko javnostjo.
Slovenske delavce je potreba, da se začne gospodarsko izobraževati. Naše naselbine je treba v tem oziru dvigniti. Da bodo slovenske družine, če že ne morejo radi slabih razmer bogvekaj napredovati, pa vsaj toliko napredovale, vkolikor je mogoče po gotovih koristnih gospodarskih sistemih. To lah-kp damo slovenskemu delavstvu v Ameriki, ne da bi ga pitali z golimi frazami, kakor je to delala doslej lawndalska gospoda.
Kako in na kak način je mogoče naše slovenske naselbine gospodarsko dvigniti bomo v bližnji bodočnosti natačnejše spregovorili. Naše rojake pa prosimo, da začno tudi sami misliti na to. Povedali bomo, kako se našim slovenskim delavcem v resnici lahko koristi v več ozirih, ne da bi se ga blufalo in pitalo s frazami.
~ Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj lan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopis«* brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October IIth 1919. at Post Office at Chi-e»go. 111., under the act of March 3rd 1870._ _
4
Delavstvu je treba prave izobrazbe - „e rdečih fraz.
Chicago.
Že neštetokrat smo povdarjali, da kar delovno ljudstvo najbolj potrebuje je izobrazbo. Delavec mora biti poučen in razumeti posebno gospodarske razmere svoje in svojega bližnjega. Delavec, ki nima te potrebne izobrazbe, ne zna presoditi, koliko je vredno njegovo delo, koliko je vreden produkt, ki ga proizvaja, itd. Tak ali suženjsko gara zastonj, ali pa zahteva neopravičene stvari. Vse to pa prihaja iz nerazumevanja gospodarskih razmer.
Rdeči socialisti se čestokrat šopirijo in vpijejo, da edino oni se borijo za izboljšanje gospodarskih razmer. Če pa vzamemo rdeče socialiste take kot so, vidimo, da so odstotki njih bojevanja za zboljšanje razmer jako pičli in mali. Sipljejo sicer svoje fraze vse križem okrog sebe, nočejo pa razumeti, da samo s frazami na papirju ne bo rešeno delavsko vprašanje nikdar. Nato smo naše slovenske rdeče socialiste že večkrat opozorili, kar pa seveda ne pomaga nič.
Slovenski rdeči socialisti v Ameriki se pa tudi prav malo držijo svojih potov in smernic, za katere so edino poklicani, da bi delovali. Rovntarijo in Šarijo po vseh drugih potih, samo ' tam ne, kjer so poklicani. Me*to, da bi slovenske delavce go- j spodarsko izobraževali, jim čr.jali res prava konkretna navo-i dila za izboljšanje svojega položaja v kolikor mogoče, pa zavajajo svoje" prfsilj ene -pristaše, ki so jih potom podpornih organizacij pordečili na druga polja in pota, kamor so najmanj poklicani. N. pr. uredniku glasila lawndalske jednote je mnogo bolj ljubo če slovenskega delavca odtrga od vere,kakor pa da bi ga strokovno gospodarsko izobrazil. Poglejte njih glasilo, ali ne piše o samih farjih, kutarjih, črnuhih,* itd. ? ? ? Ali se s tem delavstvo gospodarsko izobražuje? Odgovorite si sami! Ali je to, n. pr. da glasilo narodne jednote dan za dnem napada slovenske duhovnike in vero že kakemu slovenskemu delavcu pomagalo, da je dobil kjer dela večjo plačo, mu je pravimo kaj gospodarsko pomagalo? Ne, ravno nasprotno, z nevero se je začelo za nje slabše življenje. Bolj srečni so bili preje z vero, nego sedaj z nevero.
Pa vendar lavvndalski gospodi to ne gre v glavo. Slovenskemu delavstvu usiljuje svojo rdečo nestrpno politiko in to s pravim diktatorstvom pri njih podporni organizaciji.
Pri tem je mogoče samo dvoje in to je, slovenski socialistični voditelji se ali prave izobrazbe naravnost bojijo, ker ako bi izobrazili slovenske delavce v Ameriki, bi začeli spre-gledavati in gledati jasneje in ko bi prišlo do tega, bi svoje voditelje ostavili in pustili na cedilu, ali pa nimajo niti pojma, kako se delavce gospodarsko izobražuje. Najbrže bo držalo prvo.
Čestokrat vpijejo v svet, da jih mi napadamo in tupatam milo zaprosijor Češ pustite nas v miru. Kar je pa zopet sama navadna hinavščina. Mi nismo rdečih socialistov niti enkrat samkrat napadli radi tega, čla oni skušajo izboljšati delavske razmere ali za slovenskega delavca kaj doseči. Ne, tega ne pomni zgodovina našega tiska, pač pa smo stali na braniku našega prepričanja trdno kot stojimo vedno. Mi se zavedamo, da vpiti v svet kot to dela lawndalska gospoda, da se bori za koristi delovnega ljudstva v resnici pa s svojim tiskom lfe na-
Sheboygan, Wis.
Zahvala. — Dolžnost naju veže, da se javno zahvaliva za paj posebno pa kuharicam prijazni sprejem in postrežbo, za časa najinega obiska v Chicago. Naj prvo se morava zahvaliti Mr. Ostermanu, ki so
Sartell, Minn.
Cenjeni urednik: — Odmerite mi malo prostora v našem katoliškem listu, ker želim odgovoriti, ker sem bil napaden v Novi Dobi z obrekovalcem.
Dotičniku še enkrat povem, da sem; res rekel, da je on pri našemu društvu molitev odpravil, zato ker je kar naravnost rekel :moli se ne več,—Jaz sem ' ga opozoril, da naj vpraša članstvo, če je vse zadovoljno. On mi je odgovoril, mogoče bo kakšen užaljen.
Ali niso bili ravno isti člani, kakor tedaj, ko sem bil jaz predsednik? Ali so sedaj drugi člani, ko si Ti predsednik? Društvo že obstoji skoro 12. let, pa se je otvarjalo seje in druge stvari z molitvijo čas, pa nisem videl nikogar u-žaljenega. Ko si pa ti nastopil, si pa še ubogi Očenaš odgnal z besedo: moli se ne več. S tem si pokazal, da si ti tisti, ki ga je ubogi Očenaš tako bodel. Jaz pa naravnost povem, da sem se čutil užaljenega, zakaj
gotovo ne boš več tako neumno in brezmiselno lajal v luno. Če Ti zadostuje te opozarjam, da mi daj sedaj mir, če pa nočeš, bova ša naprej to nečedno go-dlo mešala, saj Ti si vajen, saj Prosveta zmeraj rada pregreva in prešetava.
Alex Bernick.
-o-
jftesoe
jaz bom to -materno
mo pozabiti to so Mr. in Mrs. j Hočevar in Mrs. Mary Hoge iz ISJ't^ nas prišli čakat na postajo, da jBridgeporta, O. doma iz 2u- Z ' L*T*	'T ^Tl-
smo brez skrbi, dospeli na svo- žemberka na Dolenjskem. Ve- ^svetar Z	v \ v
je mesto. Torej lepa hvala!'selilo bi me, ako bi se kaj o-^^J w !i l ■ Mr. Ostermanu, kakor tudi nje-»glasili, kako so domov raj žali j^^vreel	^ mB"
govi soprogi Mrs. Osterman za in kedaj se zopet vidimo pri
postrežbo . Enako lepa hvala [Mariji Pomagaj v Lemontu. Fathru Zakrajšeku za prijazni sprejem in slovo, ko so ravno odpravljali se na odhod v staro domovino. Srčna zahvala Mr. in Mrs. John Jerich za postrežbo in prenočišče. Tudi
Srčne pozdrave vsem romarjem in romarcem. Michael Progar in sin. -O-
New York.
Predno odpotujem v staro domovino pozdravljam v Forest City mojo sestro Rozi in Matijo G rum, sestro Uršulo in Janeza Marnik, kakor tudi moje tri brate Janeza, Matevža in Franka in njih žene. Nadalje pozdravljam Mrs. Svete in njene hčere Marijo in Jeni. Pozdravljam Mrs. in Mr. ves Gerchman, Mr. in Mrs. Poni-kvar in Mr. in Mrs. Mihevc. Nadalje tudi pozdravim mojo sestro Nežo in njenega moža ter Egi in Johna Klemenčič in Mrs. in Mr. Kvaternik, dalje Mrs. Nemgar in Mr. ter Mrs. Platnar in Mrs. Kastelc, vse iz Eveletha. Pozdravljam tudi Mr. in Mrs. Anzelc in Mr. in Mrs. Gorjanc iz Chicago, 111. Posebno pa pozdravljam mojega moža Gregorja Gregorich Forest City Dolžnost me tudi veže, da se zahvalim tvrdki Zakrajšek in Češarek, kjer so me tako lepo sprejeli na kolodvoru in sploh za dobro postrežbo, za kar priporočam to tvrdko vsakomur, ki potuje v Jaz sedaj dam JSKJ. in Tebi | staro domovino. Is celo mojo družino prostost Na veselo svidenje pošiljava j ker želim mir, kajti s Teboj	Frances Gregorich.
prosvetar se ne strinjam in tu-	-o-
di to sem rekel, da ste sami so-	V Trnovskem gozdu
Trim, i * .» v.% i i kdor se steJe se mal° za kato-loraj srčna hvala vsem sku-	. » , « . , . .
,____________ • jlicana in kot mi slovenski sino-
vi in hčere smo vsi slišali zad-
IIIar«.am.	nj.Q maternQ bese(Jo, moli in
Še najine soromarje ne sme-Boga in Marije ne pozabi in
zapoved sem jim obljubil,
eialisti, ker se ni nihče oglasil	hoče družba goriških trgovcev
n, . Minn. jn sem sam Jaz pH tej- zade_	Zgraditi več moderno oprem-
vr_ Tpn MlAHirh mrirAVA °d naS mmtm T DrUKi so se te bali- ki so	1 jenih gostiln in hotelov. Sedaj
T zapo!ocatl- Le bolJ z*- tako. odločno zapovedal: moli	jih sploh ni.
f v i w J r	novice se Pri nas ^-'se ne več. škof so rekli kdor
la Father Wmklerju župniku v |laJo.	je katoličan, - bo
Chicago za prijaznost, ki } Dne 9. junija se je naš ro
So.
so svoj cas
žrtvovali in nama razkazali slovensko cerkev in po naselbini. Kako krasno cerkev imajo Slovenci v So. Chicagi. Le tako naprej s svojim župnikom do cilja, ki je Vam nujno potrebno, do svoje lastne katoliške šole.
Pri tej zahvali naj še nekaj omenim, namreč romanje k
katoličan
. .	. . _ .	ali Pa nič, ker hudiču in Bogu
jak Nikolaj Križe ponesrečil ne moreš sIužiti obenem. Ti si
pri delu m nato kmalu podle- želel pred konvencijo na vso Kel smrti radi opeklin.	moč, da bi bil nas pritisnil h ta
Družim Jože Novak je smrt rdečem, pa ti ni smo pustili pobrala ljubljenega sinčka v veljati. Moral si upogniti hr-starosti 6. let.	bet, ako si hotel iti na konven-!
Dne 14. junija je zadela ve- cijo. Ti
lika nesreča družino Rejc. U- vencijo, rekel si pa, pravila se tonil jim je 1 1. letni sin John ne morejo upoštevatf. Ti si mi-Rejc, ko se je šel kopati vjslil, da boš nas vse h prosve-
že skupaj. Lokvi.
Del glavnice je Prva gostilna bo v
Zagonetna zadeva v Belgradu.
Belgrad ima skoraj vsak dan kakšno posebno senzacijo. Sedaj se splošno govori o dogodku, ki se je odigral pred dnevi
, . „ , v gorenjem delu mesta, na ta-se skhcujes na kon- >	v ,, ~
t , . J „ Ikozvanem "Vracaru. Pred gostilno "Mladi orao" (orel) se je ustavil luksuzni avtomobil, s katerega je stopilo 5 elegantno
Mariji Pomagaj v Lemont. Res- White Lake (Belo jezero) bli- tarjem spravil pa ni Slo""Iml Ikaterega Je stoPllG 5 elegantno nično, toliko vernega ljudstva, zu McKinleya. Z njim sta bila si dvojno ulogo kir ni* v^di obIečenih *<*Podov v gostilno, kot sem ga ravno videl pri tej dva tovariša, a sta bila prešla- da je hinavščina.	'	" ---
Ti več peska v oči metal in se
slavnosti, ^a nisem še videl, ba, da bi ga rešila. Iz vode so naj si že bo tukaj ali v stari ga dobili utopljenega okrog 11. domovini. Kar se pa samosta- ure dopoldne. Ljubi stariši bona in cerkve tiče si pa tudi ni- dite oprezni in ne pustite na so mogli pripravnejše postavi- nedeljo na Gospodov dan svo-ti. Vsa čast oo. frančiškanom jim otrokom rajati okrog. Ta in njihovim voditeljem. Bog in sin je bil edini in bi bil velika Marija naj jih podpirata in o- pomoč na starost svoji materi, hranita še mnogo let, ker tacih a šel je v prezgodnji grob. Oče voditeljev potrebujejo ameriš- mu je umrl pred 4. meseci, taki Slovenci. ko je pri hiši velika žalost. Za-Ne smem pa pozabiti chicaš- pušča žalujočo mater in tri se-kih kuharic in kelnarc, ki so stre. Vsem pokojnim daj o Go-nam gostom pripravile in stre- spod raj in pokoj! gle v ponedeljek večer dne 15. j Dne 14. junija se je med Že-junija na dan blagoslovitve ka- novo in Gilbertom ponesrečil toliške tiskarne. Vse je bilo tudi nekrFinc z automobilom. izborno pripravljeno, kaj ta- Naj za danes zadostuje od cega morejo narediti le, kjer moje strani, imajo dobro voljo in kjer je Pozdrav! sloga pri narodu in to se je vi- / Frank Ulčar. delo 15. junija na banketu v j	_n_
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
"In ali bi mar želela, da bi se bila poročila s psom Abijem, z morilcem svojega očeta in tvojega gospoda? In potem, ali sem jaz pokazala temu barbarskemu poglavarju senco v vodi, ali čarovnica Asti, Amenova prerokinja? In slednjič, ali bo mož umrl, če mora umreti, ker me ljubi in bi mu kot ženska to mogla odpustiti, ali ker se me je nasilno polastil, da mu postanem žena ali ljubimka, Česar mu ne morem odpustiti ? O Asti, dobro veš, da nisem kakor druge ženske. Morda je res, da kroži po mojih žilah še neka druga kri, ki ni človeška; gotovo je, da izvršujem usodo, določeno mi še pred rojstvom, in naj povzročam gorje ali srečo, vedno hodim tako, kakor mi vodijo stopinjo duhovi in bogbvi. Zakaj mi torej očitaš?" je rekla in zaihtela.
'Ne, ne, potolaži se, ničesar ti ne oči-
.	j Eden izmed njih se je predsta-
ne bos!vil krčmarju kot bel grajski po-
daj bo prišla Tvoja hinavščina na dan.
Zapomni si, da jaz ne bom več držal hrbta, da boš po meni bil. Ti pišeš, da je to bratska organizacija. Res je, čast ji! Ampak Ti to samo pišeš, ravnaš se pa ravno nasprotno. Ti bi rad mene čisto uničil, pa popravici me ne boš. Ce se Ti posreči morda z lažjo in hi-navščino, drugače ne.
Vzemi v roke list A. S. — E-dinost št. 81. sedi in beri! Kajti ti možje, katere slike so v listu so navedli v list resnico. Njih besede : kakršen tisk imaš, tak pa si, se na Tebi zelo ures-
ničuje. Le dobro prouči pa bos videl, da je res tako in potem jka še ni mogla pojasniti.
licijski ravnatelj Popovič, svojega tovariša je predstavil kot šefa detektivov, ostale tri pa kot detektive, katerim je takoj velel zasesti vse vhode. Nato je zahteval legitimacije od vsega osobja. Pri pregledu legitimacij je našel, da legitimacije treh natakaric niso v redu. Ukazal jim je sesti v avtomobil, nakar se je cela družba odpeljala neznano kam. Ko pa je šel krčmar sam na policijo, je na svoje veliko začudenje videl sedeti za mizo čisto drugega policijskega ravnatelja Popoviča kot je bil oni ki mu je odpeljal natakarice. Policija je začela zadevo takoj preiskovati, doslej pa čudnega dogod-
ni	— _ •____...
Newyorski "No good/' je te dni, ko, so odhajali v Rim in na obisk v staro domovino g. A. Grdina in č . g. pater K. Zakrajšek in č. g. J. J- Oman zagnal silno alarmantne vesti. Cel koš anonimnih dopisov je objavil proti njim. Navadno so pri newyorskemu "No Goodu" dopisi tako redki, kakor v starem; kraju na kmečkih mizah meso. Sedaj jih je bilo pa dovolj. Vendar, kdor je hofel je lahko videl, da so vsi ti dopisi imeli enako perje, kot izmišljene laži, natolcevanja iri umazana obrekovanja. Te vrste rož-ce so na časnikarskem polju nesramnemu goflaču Pe-Ter-čku najbolj priljubljene. Čudno, da Pe-Tetrček ne poroča, da so zgoraj imenovani pobegnili v staro domovino, da so u-tekli obešenju. Zakaj, če bi bilo res, kar piše brezvestni klevet-nik Pe-Terček o patru Kover-ti in o Grdinatu bi morala bl"-ti že najmanj dvanajstkrat obešena!
Oglasil se je. Zadnjič je neki brooklynski radovednež po-praševal, kako bi se dalo knaj-pati cortlandtske frakarje. Danes pa se je oglasil neki knaj-povec, ki pravi: "Dotičnemu radovednežu "odgovarjam, da jaz vem za najboljši recept, kako izborno knajpati cortlandtske frakarje. Evo ga recepta : Naroči si Amerikanske-ga Slovenca & Edinost, Glasilo K. S. K. J. in kot dodatek pa še Naš Dom, to so tri rože, s katerimi se cortlandtske frakarje najvspešnejše knajpa, pa tudi najbolj pomagajo. — Znani knajpovec iz Brooklyna. — Rojaki poslužite se torej tega recepta!
Waukeganska pošta, katero objavlja Proletarec pravi: da je waukeganska naselbina bolj nazadnjaška. To sicer povdar-ja indirektno, a razume vsak, kam meri. Hm, če ste socialisti v izobrazbi na tako visoki stopnji, zakaj naroda ne izobrazite? Kaj pa delate na vaših predavanjih, kjer rešujete vsa svetovna vprašanja in gradite delavstvu nebesa na Remiji, ali vašim pristašem samo slamo tlačite v glavo ? ! Kje pa je tista vaša izobrazba, o kateri je toliko vpitja v Proletar-cu, kakor da bi bili, vaši socialistični klubi po naselbinah same univerze. Za širiti pravo izobrazbo med delavstvo je treba ljudi, ki nimajo samo slame v glavi, sicer jo natlači-jo še drugim, katere izobražujejo. Ne jezite se, to je delo vaših? rok! Saj veste, da mačka le mačke rodi, nevedni pedagogi pa vzgajajo nevedne ljudi!
tam," je odgovorila Asti, pritisnivši jo na prsi. "Kdo sem jaz, da bi se drznila kaj očitati Amenovi zvezdi in hčeri svoje kraljice- Dobro vem, da je hiša tvoje usode dograjena in da boš morala slednjič skozi nje vrata, če ploveš po reki navzgor ali navzdol. Iz strahu za Ramesa sem govorila tako bridko, za Ramesa, svojega edinega otroka, če ga sploh še imam, ker kljub vsej svoji modrosti ne morem zvedeti ne od ljudi, ne od duhov, ali še živi, ali pa je že pri Osirisu, ker visi črn pajčolan med najinima dušama. Bojim se, da bi bogovi postali ljubosumni na to tvojo visoko ljubezen, da bi poslali svojo jezo^hanj, ker si je to ljubezen drznil pridobiti, in da bi ga spravili v grob, preden prijie njegov čas. Ta misel mi trga srce."
Sedaj je Tua prevzela vlogo tolažni-ce.--
"Očividno pozabljaš, rednica moja," je rekla, "obljube Amena, kralja bogov, ki jo je dal moji materi Ahuri, preden sem se rodila, da bom našla kraljevskega ženina in da se bo iz njegove in moje ljubezni rodilo mnogo kraljev in kraljičin; če je tako, tedaj mora Rames živeti."
"Zakaj bi moral živeti, gospa? Naj je tudi sam kraljevskega rodu, je vendar tudi drugih mnogo."
"Ne, Asti," je mrmrala Tua, nasloniv-ši glavo na njene prsi, "zame ni drugih in nikoli se mi ne bo rodil otrok, ki mu ne bo Rames oče. Ce je vse drugo dvomljivo, to je gotovo. Zato Rames živi in bo živel, ali pa je kralj bogov lagal."
"Dobro modruješ," je rekla Asti in jo poljubila. Nato je malo pomislila in pristavila: "Sedaj pojdiva na delo, ura je prišla. Vzemi harfo, stopi k oknu, in zakli-Či, kakor ti je berač naročil, da stori v zadregi."
Tua je torej stopila k oknu in se razgledala po velikem dvorišču spodaj, ki je bilo razsvetljeno z mesečino. Nato je za-brenkala na harfo in trikrat glasno zaklicala: "Kefer! Kefer! Kefer."
Vsakokrat se je odmev njenega klica vrnil glasneje in vedno glasneje, tako da se je slednjič zdelo, kakor da sta nebo in zemlja polna zvoka Keferjevega imena.
XVI. POGLAVJE.
Berač in kralj.
Bilo je tretjega dne popoldne. Tua in Asti sta sedeli ob oknu svoje krasne ječe in sta gledali skozi leseno mrežo na veliko dvorišče spodaj, kjer je kralj Janees, kakor je bila njegova navada ob tej uri, sedel v senci in sodil ter sprejemal prošnje svojih podložnikov. Ženskama ni bilo lahko pri srcu, zakaj dani rok je bil potekel.
"Noč se bliža," je rekla Tua, "in z nočjo pride Janees. Poglej, kako škili v najino okno, kakor lev, ki čaka na krmo. Kefer ni nama posla^ nobenega znamenja: morda je vendarle zgolj popoten berač s čudnimi domišljijami ali pa je morda umrj, saj star je dovolj. Ni nama dal znamenja in tudi Amen ne, ki sem ga tako gorko prosila, naj odgovori na mojo prošnjo. Izgubljena sem. O Asti, ti si modra, povej, kaj naj storim!"
"Zaupaj bogovom," je rekla Asti. "Do solnčnega zahoda so še vedno tri ure in v treh urah morejo bogovi, ki ne poznajo časa, svet razdejati in ga zopet zgraditi.


Spomni se, kako sva umirali od lakote v vogelnem stolpu v Memfidi in kaj se je nama pozneje dogodilo. Spomni se smrtnega skoka in ladje Raja in mož, ki so jo vidili. Spomni se in zaupaj bogovom!"
"Zaupam jim — resnično, zaupam, Asti, in vendar — o, govorite rajši kaj drugega. Rada bi vedela, kaj se je zgodilo v Memfidi, odkar sva jo tako čudno zapustili? AU meniš, da oni moj strašni Ka tamkaj kraljuje kot Abijeva žena? Ce je tako, se mi Abi skoraj smili, zakaj v pogledu tistega bitja je nekaj takega, da mi kri ledeni spneo njega in vendar praviš, da je to del mene, da je duh, ki ne more umreti, ulit v mojo podobo in dan mi že ob rojstvu. O ko bi imela še drugega Kaja, bi ga priklicala, da očara Janeesa, dokler ne zbeži-ve. Glej, zadeva se slednjič končuje. Janees sodi ali prav za prav njegov svetova-ec,;ki ga on ves čas priganja. Ali slišiš, kako sepece? Janeesove misli pa so tukaj, čutim, kako me žgo oči skozi leseno mrežo. Sedaj vstaja. O, kdo prihaja? Zbudi se, dojilja in poglej!"
i..-.- .t.iAL	^ .
....
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST"

Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLO.
NASLOV IN IMENia. UI.AVN1H URADNIKOV ZA BODOČA 1	4. LETA.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Adolph Aniicheck, 4701 Grant Street, Denver, Colorado.
1.)	Podpredsednik: Frank Boitx, R. R. — 1, Box 171, Pueblo, Colorado.
2.)	Podpredsednik: Frank Mohar, 514 W. 2nd Street, Leadville. Colo. Tajnik: Frank Skrabec, 4822 Washington Street, Denver, Colorado. Blagajnik: Joseph Videtich, 4485 Logan Street, Denver Colorado. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bldg. Pueblo, Colorado.
NADZORNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Frank Okoren, 4823 Emerson Street, Denver Colorado.
2.)	Nadzornik: Peter Geshell, 3952 So, Broadway, Denver, Colorado.
3.)	Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N- Spruce St. Colorado Spring, Colo.
POROTNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo, Colorado.
2.)	Porotnik: Frank Strben, Box 707, Ely, Minnesota.
3.)	Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
2.)	John Kocman, 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado.
3.)	John Starešinich, 4576 Logan Street, Denver, Colorado.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec — Edinost", Chicago, III.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora* Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO!
IMENIK IN NASLOVI KRAJEVNIH DRUŠTEV Z. S. Z. ZA LETO 1925.
Štev. 1. dr. sv. Martina, Denver, Colo. — Predsednik Frank Okoren. Tajnik Geo. Pavlakovich, 4717 Grant Str. Blagajnik Frank Tanko. Seje se vrše vsako drugo sredo v Domu Slov. Društev. Vsi v Denver, Colo.
Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo. — Predsednik John Merhar. Tajnik Josip Pritekel 32J \V. Northern avenue. Blagajnik John Germ. Seje se vrše vsako četrto nedeljo ob 9. uri dopoldne v dvorani sv. Joieta.
Štev. 4. Mildvale, Utah. — Predsednik John Vidic. Tajnik Joseph Perčich, Box 2S8. Blagajnik Dan Prc-dovich. Seje se vrše vsakega 10-tega v mesecu. Vsi v Leadville, Colo.
Štev. 5, dr. Planinski Bratje, Leadville, Colo. — Predsednik John Faj-diga. Tajnik J os. Novak, 314 W. Chestnut Str. Blagajnik Frank Zaitz Jr. Seje se vrše vsakega 11-tega v mesecu v lastni dvorani na 527 Elm Str. Vsi v Leadville. Colo.
Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, Colo. — Predsednik Joseph Kapsch. Tajnik Mike Kapsch, 508 N. Spruce Str. Blagajnfk Frank Klun. Seje se vrše vsakega 12. v mesecu. Vsi v Colorado Springs, Colo.
Štev: 7- dr. sv. Roinegavenca, Denver, Colo. — Predsednica Angelina Andolšck. Tajnica Josephine Maring, 4822 Washington Str. BlaRajnica Mary Star. Seje se vrše v Domu Slov. Društev na 4464 Washington Str. vsako prvo_nedeljo v mesecu. Vsi v Denver, Colo.
Štev. 8. dr. Biser; Mulberry, Kans. — Predsednik Peter Medoš. Tajnik Joe Bohorič RFD. 8. Pittsburgh, Kans. Blagajnik Joe Bohorich. Seje se vrše vsako 3-tjo nedeljo v mesecu. Vsi v Pittsburg, Kans.
Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik John Levstik. Tajnik Joseph Skrabec, 412 W. New York ave. Blagajnik Anton Stariha. Seje se vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mesecu v Louis Pirčevi
Štev. 11. dr. Sv.v Janeza Nepomuka, dvorani na Prospect H«ts.
Rockvale, Colo.--Predsednik John
Kambich. Tajnik Jacob Zalar, Box 250. Blagajnik John Reilich. Seje se vrše vsako 3-tjo nedeljo v mesecu. Vsi v Rockvale, Colo.
Štev. 12. dr. Zgodnja Danica, Sco-field, Utah. — Predsednik Blaž. Ravnik. Tajnik John Pašič, Box 53. Bla-
gajnik Frank Gorišek. Seje se vrše vsako 3-tjo nedeljo v mesecu. Vsi v Scofield, Utah.
Štev. 13. Frontenac, Kans. — Predsednik Frank Trlep. Tajnik Anton Lesjak. Box 118. Blagajnik Anton Lesjak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Vsi v Frontenac, Kans.
Štev. 14. dr. Sloga Slovencev, Stan-| dartville, Utah. — Predsednik Joe j Pogačnik. Tajnik Leo Pirnat, Box j 624. Blagajnik Leo Pirnat. Seje se ' vrše vsako 3-tjo nedeljo v mesecu. \ Vsi v Standartville. Utah.
Štev. 15. dr. Triglav, Bingham. Utah. — Predsednik Geo. Badovinac. Tajnik Frank Pance R. R, Box 33. Blagajnik Nick Balich. Seje se vrše vsacega 15-tcga v mesecu. Vsi v Bingham. Utah.
Štev. 16. dr. Zapadna Zvezda. Pueblo, Colo. — Predsednik Anthony Jeršin. Tajnik Anton Rupar. 408 K. t Messa avenue. Blagajnik Anton De-( lach. Seje se vrše vsako dru^o sredo | v mesecu. Vsi v Pueblo, Colo.
Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik John Major. Tajnik Anton Suklje, RFD. 1. Box 49. Blagajnik Joseph Smidt. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Frederick. Colo.
Štev. 20. dr. Planinke, Leadville, Colo. — Predsednica Julia Blatnik Jr. Tajnica Zalia Drohnich. 410 W. 3rd Str. Blagajnica Julia Blatnik. Seje se vrše vsak odrusto nedeljo v mesccu v dvorani na 527 Elm. Str. Vse v j Leadville. Colo.
Štev. 21. dr. Grintovec. Ely, Minn, j— Predsednik John Zaiz. Tajnik Frank Strbenk, Box 707. Blagajnik Frank Strbenk. Seje se vrše vsako 3-tjo nedeljo v mesecu. Vsi na Ely, Minn.
Štev. 22. dr. Sv. Mihaela, Tooele,
Tajnik John Podbevšek, R. 2. Box 16. Blagajnik John Podbevšek. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Vsi v West Frankfort, 111.
Štev. 26. dr. VenČek, Caimbrock, pa. _ Predsednik Jakob Melle. Tajnik Frank Zorman, Box 193. Blagajnik Louis Rudolf. Seje se vrše vsako 2-go nedeljo v mesecu. Vsi v Caimbrock. Pa.
Štev. 27. dr. Združeni Slovenci, Thomas, W. Va. — Predsednik Frank Logar, tajnik Frank Božič, box 52, Coketon W. Va., blagajnik Andy Kovač. Seje se vrše vsako 1. nedeljo v mesecu. Vsi v Thontas. W. Va.
Opomba: Ako je v imeniku kaka pomota, ali kadar se dogodi pri odborih lokalnih društev, kaka sprememba se naj to javi gl. tajniku Z. S. Z. da se to potem v imeniku popravi.
HUDOBNA MAČEHA.
Radi zločestne mačehe so sinovi umorili njo in svojega očeta.
V vasi Cernjilovo pri Bjelini v Bosni je bil odkrit te dni grozen zločin, ki se je dogodil že pred enim letom. Trije sinovi so namreč umorili očeta in mačeho, ki jim je prinesla v hišo nezadovoljstvo ter popolnoma -odtujila očeta.
Bogati vdovec Petar Krsma-novič, ki je imel tri sinove, Savo, Voja in Rajo, se je na stara leta zaljubil v mlado, toda zloglasno Trifuno Štikavac in jo končno poročil, čeprav so ga sinovi rotili, naj jim ne napravi te sramote. Trifuna je bila razuzdana in zapravljiva ženska. Kmalu je postala ona gospodarica v hiši in razpolagala z denarjem, kakor je hotela. Nahuj-skan od žene, je Krsmanovič pričel sovražiti svoje sinove. Ko pa je mačeha pripravila Krsmanoviča končno do tega, da je prodal hišo in vse svoje posestvo, je jeza sinov priki-pela do vrhunca. Sklenili, so, da umore očeta in mačeho. Svoj načrt so izvršili v noči od 16. na 17. maja 1924. Oboroženi do zob so vdrli ponoči v spalnico, nakar je Sava ubil očeta s kolom. Voja pa je med tem zadavil mačeho. Po dejanju so sinovi odnesli trupli z hiše in jih zakopali na polju, na grob pa posejali pšenico, tako, da nihče ni mogel slutiti, da bi bil kdo tamkaj pokopan. Zločin
je ostal neodkrit, le Sava je zaupal dogodek svojemu sorodniku Luki Krsmanoviču, ki pa je zločin skrbno prikrival. Bratje so odšli nato čez nekaj časa na policijo in izjavili, da so odšli stariši pred nekaj dnevi v Jat-ro f>ri Savskem mostu in jih od tedaj pogrešajo. Policija je odredila poizvedovanje, vendar pa pogrešance nikakor ni mogla izslediti.
Eden izmed treh bratov^ Ra-ja, ki mu ni bilo znano, da je Sava zaupal skrivnost svojemu sorodniku Luki £rsmanoviču, se je nedavno s tfe'm spri, nakar je Luka Krsmanovič iz maščevanja ovadil brate žandarmeri-ji. Policija v Bjelini je takoj odredila preiskavo in našla na polju zakopani trupli ubitih. Morilci so bili takoj aretirani in izročeni sodišču.
POTRES Y DALMACIJI.
Povzročil je med ljudstvom veliko razburjenje, škode po-* tres ni napravil.
V	noči na binkoštno nedeljo je bilo čutiti na celem ozemlju srednje Dalmacije precej močan potres, ki k sreči ni trajal dolgo in tudi ni zahteval nobenih človeških žrtev.
V	Šibeniku je bilo čutiti potresne sunke ob 11:40 ponoči. Potres je trajal 5 do 6 sekund. Začel se je z bobnenjem, ki je prihajalo iz severo-vzhodne smeri. Med prebivalstvom je nastala panika. Očividci pripovedujejo, da je potres tako vplival na živali, da so posebno ptiči zapustili svoja gnezda in nemirno letali sem in tja.
Ob istem času je bilo čutiti potresne sunke v Drnišu. Tu je trajal potres kakih pet sekund. V sokolski dvorani so baš ob tem času igrali dijaki senjske gimnazije Gogoljevo komedijo "Revizor." Prisotno občinstvo se je radi potresnih sunkov tako razburilo, da je v paniki drlo iz dvorane. Škode potres ni napravil, pač pa je oplašil ljudi, ki se niso upali leči v posteljo celo noč.
Tudi v Kninu in okolici je bilo čutiti podoben potres kakor v Šibeniku in Drnišu. Sunki pa so bili tukaj tako močni, da so ponekod popokali zidovi. V vasi Orlič so utrpele škodo celo nekatere nove hiše. V naselbini Kajdrma, je bil potres tako močan, da se je utrgala skala v gori, težka kakih 10 ton in se zakotalila nizdol. V istem kraju je potres poškodoval tudi poslopje železniške postaje. Ljudje so v strahu zbežali na prosto in šele ko so videli, da je njihov strah prazen, so se vrnili pod domače krove.
Potresne sunke so ob istem času čutili tudi v Ljubljani in še ponekod drugod v Sloveniji.
-o-
Smrtna obsodba.
Na zatožni klopi je "junak iz Like," Milan Esapovič, roj. 1. 1900. v Prrmišlju, pravoslavne vere, delavec, oženjen. Obtožen je, da je 12. oktobra 1924 v Vrbinski vasi ubil s sekiro posestnika Jakoba Verdelja in njegovo ženo in ju oropal obleke in 10.000 K denarja. Obtožen je poleg tega tudi dvožen-stva in manjše tatvine v Vel. Potočeču pri Križevcih.
Obtoženec je bil prej tri tedne pri umorjenih, ki sta ga prijazno sprejela v svojo hišo in ga hotela vzeti celo za svojega, ker nista imela otrok. Prišel je k njima kot delavec iz kamnoloma pri Rajhenburgu in se izdajal pod imenom Klasič. Po
umoru je zbežal v Zagreb, kjer so ga aretirali 17. jan. 1925 in našli pri njem več pri Verdelu oropanih predmetov. Priznaj je, da je ubil oba zakonska in ju zakopal za hišo, kjer so ju tudi izkopali Izgovarjal pa se je, da se je z njima skregal in ju je v prepiru ubil, ker ga je hotel Verdel z nožem, žena pa z loncem. Ni ju hotel ubiti, ampak je v veliki jezi prehudo u-daril. Slabo življenje prej, izvršeni rop, drugi zločini pa kažejo na to, da je bil umor roparski. Poleg tega je na vrata umorjenih pred odhodom napisal: Draga moja gospodo. Ja sam junak iz Like. V r. . me pišite svi skupa. Stari i stara,
FARMA NA PRODAJ
120 akrov po zelo nizki ceni dobra zemlja. Isto tudi zamenja za kakšno hišo. Poslopje na farmi je v dobrem stanu od daljeno le pol milje od mesta. Podrobnosti se izve pri lastniku John Mlakar, 864 — 74th ave., West Allis, Wis.
oni su u Topliče u Čatežu, nig-dar jih ne bo više doma, niti bude znali za njih, a ja idem u Francusku i u Ameriku. To so našli orožniki 2 dni po umoru na vratih. Porotnikom je bilo stavljenih pet vprašanj: glede dvojnega umora, glede dvo-ženstva, glede ropa, eventualno vprašanje glede uboja in glede tatvine. Prva tri vprašanja so porotniki soglasno potrdili. Sodišče je nato obsodilo Esapovi-Ča na smrt na vešalih. Esapovič je priglasil ničnostno pritožbo.
-o-
Bolje je storiti eno stvar dobro, kakor veliko reči slabo in površno.
Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 West 23. St.
MDQ NICHOLAS GOETTERT
Pogrebni zavod
Se priporoča Slovencem in Hrvatom 2046 W. 23rd Street, CHICAGO, ILL.
Naznanilo
Slovcnccm in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom.
Rojaki prepričajte se — obiščite me.
Se toplo priporoča
GEORGE LISJAK, lastnik
110 — 57th STREET,
PITTSBURGH, PA.
ANTON KOŠMRL
1848 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0276 Se priporoča Slovencem v naselbini s svojo moderno briv-nico. Moja postrežba je ista kakor drugje, ako ne še boljša. Ne pozabite na geslo: "Svojim k svojim"
ROJAKOM PREKMURSKIM SLOVENCEM
naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. Andrew Glavach, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list in vse drugo, ki je v zvezi z našim listom. Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliški list. Uprava Amer. SL & Edinost.
NA PRODAJ HIŠA
zidana s štirimi stanovanji po 4 sobe in brivnico. Poleg hiše je lota, proda se vse skupaj ali vsako posebej. Prostor se nahaja na 22. cesti med Lincoln in Wood. Cena je za vse skupaj $14.000, hiša brez lote pa 12.500. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
JOSEPH ZUPANCICH-A prodajalca zemljišč »a 1824 W. 22nd Place, Chicago, III. Phone: CANAL 7130.
Utah.
Predsednik Mike Milinko-
vich. Tajnik Frank Amrose, Box 75. Blagajnik Joe Smith. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Tooele, Utah.
Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, Ohio. — Predsednik Frank Aupich. Tajnik Joseph Ponikvar, 1011 E. 64th Str. Blagajnik Mike Svete. Seje se vrše vsakega 18-tega v mesecu. Vsi v Cleveland. Ohio.
Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sa-lida, Colo. — Predsednica Johana/ Kocman. Tajnik Frank Zavrl F.F.D.J 92. Blagajnica Katie Drobnich. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesccu. Vsi v Salida. Colo.
Štev. 25. dr. Wilburton, West Frankfort, 111. — Predsednik John Majdich.

ROJAKI V SO. CHICAGO
ALI SE NE VESTE DA IMA JO S. GORNIK
9476 — Ewing avenue
v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino iti vse kar slovenska gospodinja potrebuje?
Vsem se priporoča v posetl
^	Vsem se priporoča v posetl	^
KNJIGE, ki se dobe v knjigarni A. S. & Edinost

NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, da je dne 22. junija 1925, po kratki mučni bolezni, v 4 letu njegove starosti, nemila smrt odpoklicala iz te solzne doline, našega ljublenega sinčeka oziroma brateca:
Lojzeta Jelenčič
Prisrčno se zahvaljujemo tem potom vsem številnim prijateljem in znancem, kateri so nas obiskali za Časa njegove bolezni; posebna hvala Very Rev. Rugo in Rev. Leo, O. F. M. za njihov obisk in tola-iilne besede, katere so pripomogle, da nismo omagali pod težo žalosti in bridkosti, prav lepa hvala vsem za številne vence in za izkazano sožalje ob tej bridki uri žalosti, kakor tudi vsem, kateri so spremili dragega Lojzeta na zadnji poti k večnemu počitku.
Ker se nam ni mogoče vsakemu posebej osebno zahvaliti, bodi Vam vsem tem potom izrečeni hvaležni BOG PLAČAJ!
Ti pa dragi, nepozabni Lojzek:
Gotovo kot angeljček, v rajski Ti slavi Sedaj se raduješ v nebeški višavi; Ne nehaj prositi pri Bogu lepo. Da milostno združi nas enkrat nebo.
ZalUJ°C1ANDREW JELENČIČ, JULIJA JELENČIČ. stariši. MARY JELENČIČ, scstrica.
1925.
Phone: ROOSEVELT 2586
SLOVENCI!
Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki zenitve, ali ▼ kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slovenski fotografist, ki izdeluj- prav tako fine slike, če AC ne boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je:
_
M. Arbanas
SLOVENSKI FOTOGRAFIST 1147 — W. 18th St., Cor. May St.	CHICAGO.
Kako naj se list imenuje v bodoče?
GLASOVNICA
za glasovanje, imena tega lista. Izrežite ta kupon in ga pošljite
na uredništvo.
KAKO HOČpTE, DA SE TA LIST IMENUJE?
'AMERIKANSKI SLOVENEC"
ALI
'EDINOST.'

□
(Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vaš
glas)
Ime: .............................................................................................
Naslov: ........................................................................................
Mesto in država: .........................................................................
IGRE.
Perzijski šal, šalo igra v
1. dejanju .....................15
; Precijoza, igrokaz v 4. dejanjih............................15
Peterčkove sanje, Božična
povest, v 4. dejanjih.. .50 Poljub, prosto narodna o-
pera v dveh dejanjih .. .20 Potopljeni zvon, dramska
bajka v 5. dejanjih.....75
PuŠčavnikov zvonček, komična opera v 3. dejanjih...............................25
Povodni mož in Božična
pravljica, otroški igri ~ .35 Strahomir, romantična i-gra v 5. dejanjih in Mlada Zora v 3. dejanjih ..............................35
Sen, kresne noči (Shakespeare) ........................75
Srenja, drama v 4. dejanjih ..............................65
Testament, ljudska drama
v 4. dejanjih .................60
Umetnost in narava, veselo igra v 4. dejanjih.....50
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
2. snopič: Vedeževalka
—	Kmet — Herod —
Zupan sardamski —
Jeza nad petelinom in
kes ..............1................30
7. in 8. snopič: Sinovo maščevanje — Za letovišče
—	Občinski tepček — Dve materi — Nežika z Bleda — Najdena hči .. .60
9.	snopič: Na Betlehem-skih poljanah — Kazen ne izostane — Očetova kletev — Čašica kave .. .30
10.	snopič: za moške vloge, Fernando strah Avstrije, ali spreobrnjenje roparja — Rdeči nosovi
—	Zdaj gre sem, zdaj
pa t je — Poštna skrivnost ali začarano pismo. Za ženske vloge:
Strahovi . . ..................
11. snopič: za ženske vloge: Večna mladost in večna lepota. Za moške vloge: Repoštev, duh v krkonoških gorah, ali vsega je enkrat konec — Prepirljiva soseda, ali boljša je kratka sprava, kakor dolga pravda .........................
16.	snopič: Za moške vloge: Mojstra Križnika božični večer, za ženske vloge: Svojeglavna Minka .........................
17.	snopič: Za moške vloge: Dimež, strah Kranjske dežele. Za ženske vloge : Oh, ta Polona ! — Prisiljen stan je zaničevan .......................
20. snopič: Za moške vloge: Sveti Just. Za ženske vloge: Ljubezen
Marijinega otroka........
Županova Micika, igra v dveh dejanjih in Veseli dan v 5. dejanjih .......
NABOŽNE KNJIGE.
.30
Pastirski Listi ..................
Premišljevanje o božjem
Srcu J...............................
.30. Red za Ljudi živeče med
svetom .........................
Slov. Goffine, kratka zgodovina cerkvenega leta
meh. vez.......................
Spolnuj zapovedi, 2 knjigi a 50c.......................
Sv. Evangelij in dejanje
apostolov.....................
Sv. Vincencij, trdo vez.....
Skrivnost Presv. R. T.....
Temelji Krščanstva _______
Umetnost v Bogočastni
službo .........................
Večeri ob Lemanu............
Vodnik Marijanski ..........
Vzorniki I. sv. Obhajila .. Življenje svetnikov I. in
II. del trdo vez...........
Cerkev............1................
Dr. Angelicus ..................
Sv. Tomaž Akvinski ........
Jezusovo trpljenje mehko vez..........................
Kam? .............................
Kristusovo življenje in
smrt .............................
Krščanski nauk za prvence ...........................
Letopis ljubljanske škofije .................................
.30
.30
.30
.75
Duhovne Vaje za Duhovnike, Urban Nežman,
trdo vezane .................$1.00
Jedro Katoliškega nauka,
trdo vez........................95
Kratka zgodovina K. Cerkve ..............................75
Lurški čudeži.....................75
Ludovika Blozija .............35
Mesija Jeglič .................. ,.35
Na poti v večnost.............75
Na Noge v Sveti boj.........35
Nebeška Krona .................45
Od Blagoslovil .................75
Pamet in Vera ............... .45
Mesto na gori ..................
Mala Cvetka, Blažena Terezija Leteta Jezusa ..
Novi zakon ~....................
Ob skrivnih virih ............
Pridige ...........................
Pri najboljšem prijatelju Veliki katoliški katekizem .............................
Velike zgodbe sv. Pisma
Kociper .......................
Vstajenje duše ................
Za Resnico .....................
Življenje svetnikov meh. vezano.
.25 .60 .35
1.50 1.00
1.00 - .75 .50 .50
1.00 .65 .75 1.00
5.00 2.50
.75
.45 .95
.75
.35
1.50 1.25
.50 1.00 .60 1.00 1.00
.75
1.00 1.00 .50
........................ 1.50
PRI NAVEDENIH CENAH JE POSTNMA 2E VŠTETA. NAROČILU JE
-------------v —------—---- ------ *.....



'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST**
Gladiatorji
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
Med njimi sta bila dva bleda in plašno gledajoča človeka, suha v obraz in skrbi-polna. Nujin edini posel je bil, varovati Cezarja pred zastrupljenjem, in poskusiti sta morala vsako jed. preden jo je strežnik ponudil cezarju. Mislil bi kdo, da za ta posel zadostuje eden sam, toda neštevilna množica jedil, ki jih je prenesla Vitelijeva požrešnost, bi bila dala enemu samemu želodcu toliko opravka, da bi mu ne bil kos. Zato sta ta dva zvesta privrženca Cezarjeva menjaje se ščitila svojega gospodarja s svojim življenjem. Obilnega teka, dobre volje in veselih lic pač ni bilo pričakovati od ljudi, ki so imeli tak posel —.
Prva jed je bila končno mimo. Bogato oblečeni aziatski sužnji so vstopili ob glasovih divje orientalske godbe in odnesli o-stanke. Za njimi so pa prišle belo oblečene mlade sužnje, ovenčane s cvetlicami, in prinesle na zlatih krožnikih nova jedila.
Vmes se je počasi odgrnil zastor in razkril gostom oder v steni sredi dvorane in na njem tri mlade sirske plesalke. Slikovito so sionele na razkošnih divanih in zasenčene svetiljke so obsevale z rdečkasto svetlobo njihova telesa, prozorne sopare so se dvigale iz bronastih kotličkov ob njihovih nogah in širile duhteče vonjave krog njih.
Hipoma so udarile ob cimbale in poskočile na noge. In začele so ples, sedaj zibajoč se v počasnih, umerjenih, koprnečih gibih, sedaj naraščajoč v divje strastnih bakanalskih kretnjah, pa zopet upadajoč v nežno utrujenost in slikovit počinek. Vroča kri je plam-tela v zagorelih obrazih teh hčera južnega solnca, črne oči so se jim bliščale pod dolgimi trepalnicami in njihovi beli zobje so se lesketali kakor biseri med polnimi rdečimi ustnicami.
Ko je bil ples na vrhuncu, so se hipoma ustavile kakor izpremenjene v kamen in se združile v živo sliko redke, fantatične lepote prav ob nogah Cezarjevih gostov.
Pohvalno priznanje je zadonelo od vseh strani in Placid je vrgel za eno izmed plesalk dragocen ovratnik iz biserov, ko so odstopale. Tudi Vitelij si je odpel zlato zapestnico in jo zagnal na oder. "Pa to je le migljaj," je pripomnil, "naj gredo hitro v stran, ker samo motijo in odvračajo pozornost od važnejšega, stvarnejšega posla."
K čemur je tudi Montan z vso dušo pritrdil, željno obračaje svoje oči na pečenega flaminga, ki mu je spretni strežaj ravnokar zasadil svoj dolgi nož v prsi.
Jed za jedjo so prinesli sužnji in zopet odnesli ostanke.
Divji merjasec, paštete, divja koza, različne ribe, drozgi, zelenjava vseh vrst, perutnina — vse to je izginilo in naredilo prostor fazanom, puranom, kapunom, divjačini, racam, golobom —, vse kar leze in leta in plava in se more bahati z okusnostjo, če je pečeno ali pa kuhano, vse je moralo na Cezarjevo mizo, in če je bil želodec poln in ni mogel več, so ga z ostrimi, žarkimi začimbami razdražili in mu vzbudili tek — in so iznova zopet jedli —.
Pa najvažnejši posel tistega večera je še le prišel. Brezmejna požrešnost pri takih pojedinah je bila samo sredstvo, ki je pripravljalo goste na glavni namen — na brezmejno pijančevanje, ki pa je seveda le samo spet privabljalo želodec in ga umilo ter naredilo sposobnega in zmožnega za sprejemanje novih jedil. Rimljan ni bil pijanec kakor barbari, ki so pili le zato, da si omamijo glavo s pijačo. Ne, Rimljan je jedel do sitosti, da je mogel piti z užitkom, in pil je črež mero, da je zopet mogel jesti —.
Nubijski eunuhi so pospravili mizo in
prinesli zadnjo jed: sladkarije in sadje.
Za vsakim divanom, pripravljenim za tri goste, je stal točaj, gluh in mutast. Njegova dolžnost je bila, polniti gostom čaše. Te mutce si-je cezar z velikimi stroški nabavil iz vseh delov cesarstva. Pa četudi so bili gluhi in mutasti, ti služabniki Bakovi* niso bili slepi za stvari, ki so se dogajale pri takih pojedinah, in govorilo se je, da so mutci v palači Cezarjevi čuli več tajnosti in izpovedali več skrivnosti, ko vse stare čenče vsega Rima.
Pojedina je bila pri kraju.
Po zgledu Cezarjevem si je vsak gost odpel pas svoje tunike, si popravil venec na glavi se udobno položil na svoj divan in si dal polniti čašo —.
Temeljito popivanje se je začelo.
XV.
Pri casi'rujnega falerničana.
/
Cezarjevo zamegleno in upadlo oko se je za hip zasvetilo v plemenitem navdušenju.
"Kapunova jetra," je dejal, "na mleku pražena, so bila izvrstna misel! Varus, skrbi, da pridejo še ta teden spet na Cezarjevo mizo!"
Varus, oproščeni suženj, si je z negotovo roko zapisal Cezarjevo naročilo, Vitelij pa je izpil svojo čašo do dna in pomirjen spet naslonil svojo mastno brado na prsi.
Gostje so se vdali neprisiljenemu raz-govarjanju.
Licinij in eden senatorjev sta se zatopila v vojaška vprašanja, v katerih sta bila o-ba enako dobro podkovana. Placid je z dobro ponarejeno skromnostjo pripovedoval dogodke iz vojske v Judeji in pripuščal tudi mnenja drugih, s čimer se je zelo prikupil svojim poslušalcem. Tupatam je naredil kako navidez slučajno opazko, ki je imela namen, zmanjšati Vespazianove vojaške zmožnosti in povzdigniti Cezarjeve, kar je bilo seveda posebno prijetno njemu, pri čigar mizi je sedel.
Montan je z neverjetno naglico praznil čašo za čašo in gledal po gostih, nad kom bi znosil svojo zbadljivost.
Zapazil je pomilovanja vredni obraz Spadona, ki je vkljub dobri jedi in pijači slabe volje in ves potlačen slonel pri mizi. Običajni veseljak in sladkosnednež, izvežban y pitju, vedno dobre volje in poln zabavnih šal, je bil danes molčeč in zamišljen in njegova glavna skrb je bila očividno le ta, kako bi skril svoj obraz pred tovariši. Pomehkuženi naslad ne ž še ni nikdar poprej okusil moške pesti, še nikoli ni stal oko v oko z moško odločnostjo —. Ni mogel pozabiti svoje sramote in jeze in onemoglosti.
Montan se je obrnil k njemu in izpil polno' čašo na njegovo zdravje.
Slabe volje si danes, prijatelj! Ne piješ, ne govoriš ! Ali je rujni falerničan izgubil svojo moč ? Te je kaka starka začarala s hudobnim pogledom? Prvak si bil v dobri volji, Spadon, vedno žejen kakor libijska kamela in nenasiten kakor pesek v puščavi. Danes pa je tvoje oko mračno, tvoj obraz pre-padel in tvoja čaša nedotaknjena, četudi je polna do roba. — Pri Bakovem žezlu, vino tega ni krivo!"
In iznova je izpraznil čašo z obrazom človeka, ki v polni meri ve ceniti rujno kapljico.
Vitelija je njegov priljubljeni predmet za trenutek zdramil iz malomarne lenobe.
* Bakus je bil Rimljanom bog vina popivanja.
in
KRITJE STREHE.
3 — popravila na strehi garantirano delo za $4.00. Prevzamemo dela na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let; kot največje to zadevno podjetje v Chicagi. Unijski delavci.
J. J. DUNNE ROOFING CO.
3411 Ogden Ave. Phone Lawndale 0114.
LED!
LEO!
LED!
PRODA SE BRIYNJCA
s hišo vred, ali pa odda v najem v slovenski naselbini.
Za natančna pojasnila sa o-brnite na
JOS.\BERIBAK-A 1811 W. 27nd St., Chicago, 111.
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, i. t. d.
Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori; Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
Ipisano polje
^	J. M. Trunk. --
fcr- 5
'.Ait..«'.'«,1".-—'T.
I SllsJ	A. S. & EDINOST 1
V SWHWillMV	V
fl—BBl	1849 WEST 22ud STREET |g
f? /HllUlfl	CHICAGO, ILL. g
ft (M^^it -
ZA DRUŠTVA
cerkvena, podporna ter razne slav-nosti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri
CLEVELANDCAN JE I
kadar potrebujete pogrebnika ae spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 ali 4550.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za narc< čila premoga, katerega pripe I jam na dom. Prevažam pohištva ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu!
2018 W. 21st Flace CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
—----
Splošno priznanje in vsestransko zadovoljstvo
zavlada med odjemalci "Schrumm & Schnunm izdelkov.
V zalogi imam sledeče izdelke: — EXTRA SPECIAL: — Schrumm & Schrumm preparacija, — vsaki paket vsebuje 4 predmete: importirano nemško hmelje, najboljši sladki malt, steklenica Flavorama cvet, kateri da pivi pravi pristni okus in Gelatitruin-
Iz vsakega paketa se lahko naredi 8 galonov najfinejšega domačega piva. Cena $2.00 paket.
(OPOMBA) Vsaki paket vsebuje coupon, katerega vrednost je 20c.
Dalje imam v zalogi special Heidelberg Brand Malt & Hops, ki je med ljudstvom jako prijubljeoo. Cena: Set $1.00
Na razpolago imam dalje "Krambambuli" — to je preparacija za fino pivo, katerega ni potreba nič kuhati. Cena: $1.00 za preparacijo.	,
Pri naročbi 6 ali več gori — omenjenih predmetov dajem znaten popust.
Dalje prodajam in razpošiljam v vse naselbine najboljše extracte (svete) kot Bourboun, Rye, Scotch. Cognac, Kimel Rum. Dry Gin, e. t. d. Cena: $1.00 steklenica.
Pri večjih naročilih pa dam znaten popust.
Naročilom iz naselbin izven Chicage je pridjati potrebno svoto Money Order ali draft čeku. Moj naslov je:
LEO JURJOVEC
Edini Slov. Zastopnik za "SCHRUMM & SCHRUMM" izdelki v Zdrui. Državah.
1840 West 22nd Place,	Chicago, Illinois
Phone Canal 3839
IS S !i IS
|l* ■
■
1 1

B H B
P P P P P P P
B
u
Ji
Also sprach Zaratustra . . . Znano je, da je bil nemški modrijan ? ? Nietsche v svoji filozofiji že mnogo v četrti dobi, v dobi norcev, saj je revež končal v norišnici. Povedal je pa tudi marsikatero pametno. Nekako slovenski Zaratustra je, se mi zdi, pisatelj Pavel Grošelj, vsaj pri tem, kar piše v štev. 91 v Prosveti. Kar on reče, je pribito. Omenja slavnega Linneja, znanstvenika, kakršnih imamo malo. Pravi, da "kliče Linne v živo priro-do mrtve besede: Tot numera-mua species, quot ab initio creavit infinitum Ens." Mogo
vas ne poznam, in nočem vam delati krivice, a vem, da se marsikateri prišteva znanstvenikom in govori mogočno znanstveno, ko je pa profesor pregledal tako kako čisto navadno nalogo, je pa zapisal spodaj: eben kaum noch genuegend!
Pred vsem, prosim, ne mešajte katoliške cerkve s protestanti. Kaj te sekte počnejo, kako razlagajo to in ono, to nas katoličanov prav nič ne briga. Ako kak Bryan res hoče znan-stvu zamašiti usta, ali kdo drugi trdi, da je zemlja šele 5925 let stara, ali hoče kaka zakonodajna oblast napredek
če se je Linne motil, jaz mis-1 zajeziti . . . potem se obrnite lim, da tudi v tem slučaju ni!na dotični naslov, katoliki za še, saj se vsak znanstvenik v to niso odgovorni.
kaki stvari, pri kakem- vpraša-
Ako pa vi kričite, da je ka-
Srce automttbila je baterija!
here's}* nen■ one /blisk Pep f~"
S FIDELITY
Slabe baterije pov-ročajo vedr^težave pri avtomobilih,, featerija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri.
Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicage.
B SI 9 SI B
e
B
si
B 0
B 0
FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street,	Chicago, III.
PoStfen*
Clevelandčaitje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJACNICA.
ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHKX
>QO»9 O U »^»^»»»^^»»^CafrfrS'S^^S^&gMfrft a^G tx>9OOP I'
KADAR HOČETE
prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Ce ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM j
hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HIS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
nju lahko moti. To so učenja- toliška cerkev znanost vedno ki in znanstveniki sami prav zatirala in jo še, potem pa ima- < ponižno pogostoma pripozna- te opraviti z orjakom, eerkvi-li. Ampak čudno je, da se najr jo, katerega ne boste prema-dejo ljudje, ki se smatrajo tu-jgali. Kakor Don Kišot se zale-di za učenjake, pa razen plan-,tavate v — mline na veter, karja niso ustvarili niti kake Najraje bi vam jaz zaklicali trohice na znanstvenem polju,! Pravim samo to, da bi vi ne pa si domnevajo, da so abso- mogli pisati nobenih listov in lutno nezmotljivi, in če še ta- tam pošiljati po Ameriki vašo ko udarijo v — planke. Znan- dozdevno modrost, ko bi kato-stveni fundamentalist i. Nihče liške cerkve ne bilo. Bržkone naj me napačno ne razume, j bi hodili vi okoli še v kožuho-V znanstvenih stvareh se jaz vine zaviti, brez srajc in hlač. j smatram za "duševno revše," j Vidite nekaj prahu v srednjem ki jo vsak trenutek lahko za- veku, a celih gor resnice pa no-gazi. Za brezpogojne naše čete videti.
znanstvenike, p. do. plankarje Stalna lajna "znanstveni-lmam jaz rek. ki se glasi :"Un- kov„ da bi bila zemlja sta-seltges Mitteldmg zwischen En- ra pQ gv pismu še]e 5925 (E_ gel und Vieh, Gott gab dir die nakopravn. štev. 115) ali 5685 Vernunft, und du gebrauchst Jet (Glag Svob štev. 53). Par
sie me." ^	|stQ let gospodom ne dela te-
žav. V Prosveti štev. 80 čve-
Zarkomet me je v št. 122, ka neki A. P., da je "Niagara poslal v — vice. Ko bi bilo Falls star približno 30.000 let" res! Za vicami sledijo nebesa, in vprašuje: "Kje ste imeli vi I Pred vsem lepa hvala za —; vašega "boga" v tem času?" klofuto. Vi dvomite, da bi jaz Enako kvasi Glas Sv. štev. 52 veroval v vice. Veste, kaj mi o nekem odtisku, starem 10.-s tem zalučate v obraz? Pač, 000 let . . . in o bibliji, ki pra-da sem grd hinavec. Govorite vi, da je svet star šeie 5685 o nekem znancu — duhovniku let . . . potem o modernistih, i in o tem, kako se je izrazil, funaamentalistih .* . . muzeju. Ko bi po Vašem jaz Vam re- mestu, ob' Muddy River . , . ikel ,da tega ne verjamem, bi V verskih rečeh nihče ni tako bilo to toliko, kakor bi rekel nestrpen, kakor svobodomiselc. Vam v obraz: Vi ste lažnik! On hoče, ti naravnost zapove-Ali bi bilo Vam to ljubo? dnje, da moraš nekaj verovati, Verjamem Vam, "da je takih n. pr. v tem slučaju, da je zem-: mnogo med vami . . ." dasi ne lja stara 5685 let ... in po-bo tako hudo, ker pri kakem tem le brca . . . Če mu poveš prijateljskem razgovoru pade svoje stališče, pa zopet kriči, marsikaj, kar se ne vzame pre- da "jezuitsko zavijaš." Ne za več resno. Pa naj bo. Samo ne take "vernike," ki verujejo, da sklicujte se na druge. Sem že morajo katoličani verovati, da omenil, da se je sošolec sklice- ! zemlja nima niti 6000 let, val na me. ko sem imel pod temveč za tiste, ki bi bili po klopjo odprto knjigo, a sva jo takem kričanju morda ni-alo oba dobila po hrbtu.	zbegani,, povem vsaj nekaj te-
Konec je pa slab. Na to bi ga' kar ? *eh vPrašanJih P*e lahko sami prišli. Ravno, ker z.naiu naS Dr' R Lampe: "Sv* ve to samo Vsevedni, duhov- icerkcv m n,c določila, kako nik presumira. Le en slučaj je: ** ra^gajo besede sv pi-J krščeno dete tako do dobe, ko *mo * * " in dalJe ' - * "BoS !še ne ve, kaj je hudo, kaj do-Pe vsemogočen; njemu je vse-:bro. Saj ste bili morda že pri eno: ustvariti ®vet na jeden-| kakem takem pogrebu. Ali ste krat ali v MIL^ONIH LETIH 'slišali kakega duhovnika, da > * (Z^od- sv- Pism* I- del, bi bil molil za mir otroške du- stran 38)" To je katol«ko in tuše? Jaz še ne. In če je kaka dl moje stališče- Nihče ne pri-duša, se ne mašuje za dušoide z vero liavskriž> ako sledi deteta. Grešni smo, dvomi ta- jzatrdilom znanstvenikov, da rejo vsaj mene . . . špekulan-|Se. Je zemlJa razvila v teku miti in vedoma hinavci pa vsaj |!lJOnOV.Iet* KaJ_Pa menijo pro-vedno nismo, saj smo katoliški |testanti • • • aIi kd<> drugi, pa duhovniki, ki lahko zaženemo!na? katoli^anov prav nič ne kolar, ako pridemo morda s brig"a-
prepričanjem navskriž in si Svobodomisleci pa bojo laj-poiščemo kako drugo službo, s nalj .na svoJe lajne, ker oni starimi haruspices, ki so se hočeJ° drugače, smehljali, z bonci, derviši pa , .G!a?u Svob°de bom ob prili
1824 W. 22nd Place
Phone
CANAL 7130
Chicago, III.
ki dal nekaj orehov, ker me hočejo prisiliti, da naj razlagam sv. pismo tako, kakor ta "pismouk" hoče. Vse ob svojem času.
nas rte smete primerjati. Ko bi Vi na molitev kaj dali, bi Vas prosil, da molite še zame,
da vjamem _ — vice.
* * *
Znanost, znanstvo . . . katoliška cerkev jo je vedno pobijala??? in zdaj jo. hoče zadrgniti Bryan in jo zatirajo po zakonih. Ne vem, odkod to,
da so uredniki naših napred-jnakoliko angleško. Dopra nla-mh listov tako v skrbeh za ča. Poizve se pri Josefa Ker-
vin, c. of Dr. Lagorio, 417 Ros-
2^Š1RITE A. S. & EDINOST.
IŠČE SE SLUŽKINJA sobarica, Slovenka, dobro je če razume
..... '_________________
_
znanstvenost. Kako je pa bilo tedaj, gospodje, ko ste vi študirali na kaki gimnaziji? Jaz
att
coe St., Chicago, 111. Phone: Wellington 8821.