Leto XXIII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za 'hleta 00 din, za '/* leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST Številka 49.] Uredništvo: Ljubljana; Gregorčičeva ulica 23. Tet 25-52. Uprava: Gregor« čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — teto«,d«.. Časopis za trgovino. industriio Plača in toži se v Ljubljani. nicl v Ljubljani št. 11.953/ llhaia Tsak P°n«slala monopolska uprava Osrednjemu odseku in ki se glasi: »Na Vašo predstavko št. 374., naslovljeno na finančno ministrstvo in bansko upravo dravske banovine je čast monopolski upravi odgovoriti naslednje: 1. Uprava drž. monopolov nima zakonske možnosti, da bi določala odstotek zaslužka prodajalcem od prodanega tekočega goriva, ker je to stvar svobodnega dogovora med interesenti. 2. Uprava drž. monopolov nima zakonske možnosti, da bi prisilila petrolejske družbe, komu naj prodajajo bencinsko mešanico, ker je to osebna zadeva samih družb. 3. Čas prodaje bencinske mešanice je določen s čl. 18. uredbe št. 3. ter uprava zaenkrat ne more v tem oziru nič spremeniti. 4. Odbor za določevanje cene bencina je pri finančnem ministr-stv — oddelku za carine, ter se je v tej zadevi obrniti neposredno na oddelek za carine kot na pristojno mesto. < Naglasili smo že na kratko, kako je ves ta odgovor monopolske uprave jalov. Zato tudi ni mogel naših trgovcev s tekočimi gorivi niti najmanj zadovoljiti. Odgovor je nasprotno povzročil skrajno nejevoljo, ker dokazuje, da se interesi domače nacionalne trgovine zapostavljajo interesom tujega kapitala. To je Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi tudi jasno naglasil v svojem odgovoru na monopolsko upravo. Odgovor Osrednjega odseka se glasi: »Na Vaš odgovor št. 8t08 z dne 13. marca 1940. na predstavko št. 374 sporoča Osrednji odsek, da ga ta odgovor nikakor ne zadovoljuje. Vaša ugledna uprava jiravi, da nima zakonske možnosti, da odredi procent zaslužka prodajalcem tekočega goriva na drobno, češ da je to stvar svobodnega sporazuma med interesenti. Pa vendar predvideva § 27. uredbe o tekočem gorivu (»Službene novine« št. 145/380 z dne 1. VII. 1938.), da se lahko prodajne cene tekočih goriv na debelo maksimirajo, da celo, da lahko monopolna uprava sebi pridrži in organizira izključno pro dajo tekočega goriva v vsej državi ali le v nekaterih območjih. Zakonski pogoji za prvi kot drugi ukrep so podani. A četudi bi ne bilo zakonskih možnosti za predlagani ukrep,^ je obstoj domače trgovine s tekočimi gorivi pač tako važno vprašanje, da je treba zakonske možnosti ustvariti. Osrednji odsek prav dobro ve, da Vaša uprava ni zakonodajalec, prav tako dobro pa ve, da Vaša uprava lahko predlaga potrebne ukrepe in da lahko pripravi osnutke uredb za resornega ministra, ki bo potem že poskrbel za uzakonitev. Seveda je za to no, in je treba volje za izvedbo. Če so se našle zakonske možnosti — kot odločba ministrskega sveta o spremembi št. 171. uvozne carinske tarife, po kateri plačujejo industrijske rafinerije ali njihova zajcdnica le 1’50 din v zlatu za uvoz 100 kg surove nafte, vsi ostali uvozniki pa 3 din v zlatu — s katerimi se je zatrl razvoj domače veletrgovine s tekočimi gorivi in onemogočil uvoz tekočih goriv našim uvoznikom z domačini kapitalom, se morajo najti tudi zakonske možnosti, da se ohrani še ono malo, kar imamo samostojne nacionalne trgovine s tekočimi gorivi. S spremembo odločbe ministrskega sveta o spremembi št. 171. carinske tarife se more kaj hitro določiti, da so industrijske rafinerije, če hočejo obdržati svoje velikanske privilegije, zavezane prodajati bencinsko mešanico v neomejeni količini ne samo potrošnikom, marveč tudi trgovcem, in sicer po en gros ceni. Glede obratovalnega časa je potrebna le sprememba naredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočih goriv v tem smislu, da velja za prodajo bencinske mešanice čas, kot ga predvidevajo banovinske naredbe o odpiranju in zapiranju obratov bali, spremembah in dopolnitvah uredb v vprašanju tekočih goriv pač ni važno, če se izda še ena nova sprememba. Osrednji odsek ve, da je odbor za določanje cen bencinske mešanice pri oddelku za carine ministrstva za finance. Odsek je le želel, da bi Vaša uprava uvidela, da je upravičeno in potrebno, da pride v ta odbor tudi predstavnik Osrednjega odseka, in da bi zaradi tega predlog Osrednjega odseka priporočila oddelku za carine oz. finančnemu ministrstvu. d V dravski banovini je še približno 150 kolikor toliko samostojnih in neodvisnih maloprodajalcev tekočega goriva na črpalkah. Če se predlogom Osrednjega odseka glede določitve zaslužku in glede obvezne prodaje industrijskih rafinerij z državnimi ukrepi ne bo ugodilo, bodo izginili tudi ti poslednji domači prodajalci tekočih goriv in bodo petrolejske družbe tudi v maloprodaji tekočih goriv absoluten gospodar. Za prevzem popolne preskrbe s tekočimi gorivi po domačem kapitalu je treba razvoja. Sedaj se pa uničujejo naj-skromnejši začetki. Osrednji odsek smatra, da bi se morala Vaša uprava zavedati, da je tudi njena prvenstvena skrb, da neguje v tej stroki domače ljudi z domačim kapitalom. Taki kratki, lakonični in skoro cinični odgovori te skrbi ne kažejo. Osrednji odsek je prepričan, da bo Vaša uprava lahko našla pot, da se predlogom Osrednjega odseka ugodi in s tem reši obstoj domače maloprodaje tekočih goriv.« Rojstni dan kneza-namestnika Pavla Včeraj je praznoval Nj. kr. Vis. knez-naniestuik Pavle svoj 47. rojstni dan. Za vso Jugoslavijo je bil to pomembni dan, pravi narodni praznik, saj je baš v teh dneh posebno jasno pokazalo, s kako veliko modrostjo in dalcknvidno preudarnostjo vodi knez-namestnik Pavle usodo Jugoslavije. Znal je obvarovati Jugoslaviji mir na zunaj, znal pa je s sporazumom ustvariti tudi mir na znotraj. Predvsem zasluga kiieza-iiamestnika Pavla je, če gledajo danes Jugoslovani z zaupanjem v bodočnost. Knez-namestnik Pavle pa ni dal Jugoslaviji le notranji in zunanji mir, temveč je storil še več, da je z odličnimi zvezami na vse strani — in v zadnjem času tudi z Itu-sijo — utrdil ta mir in mu dal močno in zanesljivo podlago. To tudi s tem, ker je skrbel za spo-poluitcv nacionalne sile, ki je zla« sti v zadnjem času tako odlično napredovala, da je že samo ona jamstvo za ohranitev našega miru. Pet in pol let vodi knez-namestnik Pavle Jugoslavijo, pet in pol let je doživljala Jugoslavija pod njegovim vodstvom velike in pomembne uspehe. Navzlic vsem težavam se je razvijala kulturno, gospodarsko in socialno, pri tem pa sta se njena volja po neodvisnosti in njena moč za obrambo te* samostojnosti utrdili tako, da Ju« goslovani z mirom, a tudi odioč-1 nosijo v srcu spremljamo razvoj-velikih dogodkov. Vsi Jugoslovani pa se zavedamo, da se imamo za vse to v prvi vrsti zahvaliti knezu Pavlu iu zato-se spominjamo njegovega rojstnega dne tudi z globoko hvaležnostjo' in z vso vdanostjo zavednih in niti: svojo zavednost ponosnih držav« ljanov. ( Iz vse Jugoslavije, iz vseh st ni naše domovine doni zato n: rojstni dan kneza-namestnika Pavla ena velika želja, da bi bilo p-klonjeno knezu-namestniku Pavl in njegovi visoki družini mnog«! sreče, uspehov in zadovoljstva. i Naj živi knez-namestnik Pavleti Ta odgovor je tako jasen, da ne< potrebuje nobenega dostavka. Tre-i ba le, da bi sedaj naši odgovorni! javni činitelji nastopili in povedali) monopolski upravi, da gre interesom domače trgovine prednosti pred interesi tujega kartela. j Nevarnost infla zaradi pretiranih ten kmetijskih pridelkov treba prepričanja, da je to potreb- za ostale stroke. Po tolikih ured- Zlasti strokovni tisk je navedel številne in močne argumente, ki zahtevajo, da se neha s pretiranim dviganjem cen za kmetijske pridelke. Navzlic temu pa pristaši visokih cen skušajo doseči še nadaljnje zviša_nje ali vsaj ohranitev sedanjih pretiranih cen. V naši javnosti pa se je tudi že opozarjalo, da je nevarnost inflacije vedno večja. Vse pa kaže, da so ravno propagatorji visokih cen za agrarne produkte tudi odkriti pristaši inflacije. Politika teh inflacionistov je silno kratkovidna in poleg tega tudi najbolj škodljiva kmetovalcem samim. Najvišjo konjunkturo so imeli agrarni proizvodi v letih 1924 do 1926, ko je bila pše- nica po 400 do 500 din, koruza.) po 250 do 300 din, 100 kg suhihj češpelj po 750 do 1400 din, živin« po 8 do 18 din za kg žive teže itd.; Anketa, ki se je takrat priredila o vzrokih kmetske zadolžitve, pa jej pokazala, da je bil glavni vzrok) gospodarsko-finančne krize naš« vasi ravno ta konjunkturna doba.. Iz te dobe izvirajo vse "težave na-t šega kmetovalca. Pristaši visokih1 cen pozabljajo, da kupujejo koruzo, ki se je podražila za 180“/«, v prvi vrsti kmetovalci, ki so tudi glavni potrošniki vseh drugih' predmetov. Če bi cene agrarnih' proizvodov še bolj rasle, bo nastalo še večje nerazmerje med ce-» nami industrijskih izdelkov in’ kmetijskih pridelkov in to nerat* tnerje ho v škodo samo kmelske-»m ljudstvu. Znova bi prišlo kmetijsko ljudstvo v največje težave in cnova hi tmi bilo treba finančno (Pomagati. Pa še na nekaj se ne sme pozabiti. Naj si nihče ne misli, da ho po vojni povpraševanje po kmetij.»kili pridelkih še tako živo kakor sedaj.’Nikakor se po vojni ne bedo mogle ohranili sedanje pretirano visoke cene. Glavne slabe strani previsokih cen za agrarne produkte padajo »vselej le na kmetovalca. To naj {pomislijo agrarni inflaeionisti! Iz predzgodovine s Sovjetsko Prijavljanje tujcev S čl. 2. uredbe ministrskega sveta o bivanju in gibanju inozcmcev z dne 17. aprila 1940. je predpisano, da se mora tuji državljan v 12 urah po prihodu v kraj biva lisca, najkasneje pa v 38 urah po prestopu državne meje oseb 11 o javiti pri pristojni krajevni policijski oblasti, kateri mora pokazati svoje listine. V istem roku se mo-ra osebno prijaviti tudi vselej, kadar spremeni kraj bivališča. V mestih, kjer so posebna policijska ohla.stvn, se mora prijaviti pri teh oblastvih, v drugih krajih pa pri pristojnem občinskem uradu. Daljši, a največ 38urni rok velja samo tedaj, kadar je od vbodne postaje do kraja bivališča dolga pot. re inezemec med potjo kje izstopi za dalj kakor 12 ur, ali če kje prenoči, se mora tudi v tem kraju osebno prijaviti. Bivati snte samo v kraju, na katero se glasi pri-hodni vizum in samo tako dolgo dokler velja prihodni vizum. Bivanje preko reka dohodnega vizuma dovoljuje po ministrskem pooblastilu ban. Na isti način se mora osebno prijavljati tudi inoze-mee, ki ima dovoljenje za bivanje, a potuje v drug kraj po svojih poslih, ne da bi sicer spremenil kr«,j običajnega bivanja. Vsak ino-zemee, ki se ne bi pravočasno osebno prijavil ali ki bi bival v kraljevini preko reka vizuma in k: ni debil za podaljšanje bivanja posebnega dovoljenja, bo k a z n o-v a n z za p o r o m d o 30' d n i ali z denarno kaznijo d o 1.50(1 d i n. Poleg tega bo po izvršeni kazni takoj izgnan iz kraljevine. S t a n o d a j a 1 e i naj i n o -S e m e a o p o z o r e n n t e d o I ž -n o s t i t a k o j , k o s e p r i njih n a s t a n i. Kraljevska banska uprava dravske banovine. Cena mehkemu lesu pačila V zadnjih dneh jo padla cena mehkemu lesu na domačih trgih za 80 do 70 din za m’, I. j. približno za 10°/». Cena je najprej padla na Sušaku, Gorskem Kotaru jin v Sloveniji, nato pa tudi v Bos-jjii. Vzrok padca je bil v tem, ker jje bil naš les za Anglijo predrag, ker je mogla dohiti Anglija cenejši iles iz Kanade. Tudi v Nemčijo se ije izvoz zaradi visokih cen zmanjšal. Naši lesni trgovci pa so ve (činoma že s padcem cen računali 3000 jut rov bo posejanih z ricinusom Na zadnji seji gospodarsko-fi nančnega odbora ministrov je bila sprejeta uredba, po kateri more kmetijski minister v soglasju finančnim in vojnim ministrom predpisati na državnih, samo upravnih posestvih ter na zaseb nih veleposestvih iznad maksimu ma obvezno sejanje rieinusa. Kme lijski minister more tudi predpisati okoliše, v katerih se mora ricinus gojiti. To odredbo pa nio ra izdati do 30. septembra vsakega leta. Na podlagi le uredbe je izdal kmetijski minister seda odlok, da se za okoliš rieinusa določa donavska banovina in da se morajo 3 odstotki orne zemlje po sejati z ricinusom. S tem bo po sejanih 3000 jut rov z ricinusom kar popolnoma zadostuje za kritje vse naše potrebe na ricinusu. V zadnji številki smo objavili članek našega bivšega odpravnika poslov v Pragi g. Beriea o prvih uradnih razgovorih med zastopniki Jugoslavije in Sovjetske Rusije. Ti razgovori so bili pred 17 leti. Kasneje je prišlo še večkrat do razgovorov med jugoslovanskimi in sovjetskimi zastopniki, le da so imeli ti razgovori bolj zaseben značaj. V zadnjem »Trgovinskem glasniku« objavlja bivši demokratski poslanec V. J. Mi jo vic o svojih razgovorih v 1. 19515. v Moskvi. O tem pravi med drugim: Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli vest o odhodu naše gospodarske delegacije v Sovjetsko Rusijo zaradi sklenitve trgovinske pogodbe med obema državama. Z določitvijo dr. Milcrada Gjorgje-viča, bivšega finančnega ministra ter sedanjega predsednika uprave Beograjske zadruge in člana upravnega odbora Narodne baijke, za šefa te delegacije, je bila zadeva izročena v roke moža, čigar kompetenca za takšne posle je prvovrstna. Nimam namena, da bi razpravljal, iz katerih razlogov niso bili že dosedaj doseženi med Jugoslavijo in veliko slovansko državo normalni mednarodni odnosa ji. Kolikor je meni znano, se največji del političnih ljudi in gospodarstvenikov ni nikdar temu protivil. Nasprotno so se vsi zelo zanimali za vzpostavitev normalnih odnosa je v. Zanimajoč se za pripravljalne odnošaje z Rusijo že v I. 1935., sem govoril o tem s kompefenlnimi uradnimi osebami ter našel |>o-vsod razumevanje ... O tej stvari je bil poučen tudi takratni predsednik kr. ^tade in zun. minister g. Jevtič, ki je prav tako imel |volno razumevanje za delo v tej smeri. V aprilu istega leta sem se obrnil na naše zun. ministrstvo s prošnjo, da mi dovoli potovanje v Rusijo kol zasebniku zaradi možnosti vpostavitve gospodarskih zvez. Dovoljenje sem dobil in v za-etku maja 1. 1935. sem odpotoval ' Moskvo. Imel sem redko zadovoljstvo, da sem potoval skupno s takratnim pariškim veleposlanikom Patjomkin« m, katerem i sem bil predstavljen. Med potovanjem sem imel priliko, da sem g. Pat-jomkinu razložil cilj svojega potovanja v Rusijo. Zaradi priporočil našega takratnega poslanika v Berlinu g. Živo-jina Balugdžiea, ki ga zelo cenijo v Rusiji, sem bil v Moskvi v komisariatu za zunanje zadeve zelo lepo sprejet od takratnega pomočni-a komisarja Kreščinskega. V komisariatu za preskrbovanje, ožje Rusije: Moskve, Leningrada in provinc, sem bil osebno sprejet od komisarja, bivšega veleposlanika v Berlinu g. Hinčoka, velikega prijatelja Jugoslavije. S priporočili komisarja Hinčuka sem bil hilro sprejet v komisariatu za zunanjo trgovino, kjer smo razpravljali o ustvaritvi gospodar skih zvez med Jugoslavijo in So vjetsko Rusijo. O tem je bil informiran tako komisariat za zunanje zadeve ko komisar g. Hinčnk, k mi je tudi obljubil svojo pomoč, ko tudi Trgovinska zbornica v Moskvi. Na zahtevo generalnega direktorja v komisariatu za zun. trgovino sem izročil pismen elaborat 0 tej zadevi, za kar sem imel že pripravljen material s seboj. Po tem načrtu bi se posli razvijali po »a kompenzacijski podlnei. Obračunavalo bi se v angleških funtih no Sovjetsko ruski banki v Londonu. Mi bi izvažali naše glavne proizvode kakor svinje, slanino, mast, salame, gnjat itd. Iz Rusije bi pa uvažali petrolej, bencin, strojna olja, sol, bombaž, antracit 1 itd. Čeprav je bil načrt o vpost-avitvi gospodarskih odnošajev v komisariatu za zunanjo trgovino ugodno sprejet, se je vendar moral predložiti vrhovni sovjetski instituciji v odložitev. Rezultat tega pa je bil: Načelno ne bo vstopila Sovjetska Rusija z drugo državo v gospodarske odnošaje, če niso z njo urejeni diplomatski odnošaji! Kolikor mi je znano, imajo nekateri pri nas neke pomisleke glede diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Drugi pa zopet mislijo, da ne bi mogli pričakovati od gospodarskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo posebnih koristi. Eno ko drugo mnenje je zmotno. Predvsem ni treba imeti strahu pred političnim režimom v Rusiji. V tem oziru se morejo vedno dobiti od uradne Rusije jamstva, kakršna dobivajo tudi druge države, ki so z njo v diplomatskih od-nošajih. Če pa morejo te države z močnim delavskim gibanjem v mi-razvijati svoje odnošaje s Sovjetsko Rusijo, more to tudi Jugoslavija s svojo mnogo bolj ugodno socialno strukturo. Čeprav je agrarna proizvodnja Sovjetske Rusije zelo razvita, more vendarle še sprejeti mnoge naše agrarne proizvode. V industriji pa more Sovjetska Rusija zadovoljiti mnoge naše potrebe ter v lem oziru uspešno konkurirati z drugimi industrijskimi državami, s katerimi smo glede gospodarske zamenjave vezani. Ravno tako sem prepričan, da ne trdim preveč, že pravim, da nas more Rusija v današnjih napetih časih oskrbovati z mnogimi predmeti, ki so nam zelo potrebni za narodno obrambo. In še nekaj: zmotna je misel, da ni v Rusiji zanimanja za naše nacionalne zadeve. To se najbrže misli zaradi poročil o stanju v Sovjetski Rusiji, ki se črpajo iz tujega vira in katere vesti so skoraj vedno tendenčne. Dejansko pa imamo mi Slovani na jugu, in tu je treba šteti tudi Bolgare, v So- vjetski Rusiji prijatelja. Eden njih je nedvomno bivši sovjetski veie,-poslanik v Parizu Vladimir Petrovič Patjomkin, pa tudi sam komisar za zunanje zadeve Molotov. G. Patjomkin, dosedanji pomočnik komisarja za zunanje zadeve in sedaj komisar za prosveto, je človek visoke naobrazbe, zgodovinar in izredno dober poznavalec balkanskih Slovanov. To nam more zadostovati. G. Molotov ravno tako kakor g. Patjomkin in mnogi drugi v Sovjetski Rusiji na vodilnih položajih, se zanimajo za usodo balkanskih Slovanov. Zaradi lega svojim željam v tem trenutku dodajam še besede: V pravi čas in v srečo! Prvi sestanek jugoslovanske in sovjetske delegacije v Moskvi V petek popoldne je bil prvi sestanek jugoslovanske gospodarske delegacije z zastopniki sovjetske delegacije, kateri načeluje komisar za zunanjo trgovino Mi kuja n. Na sestanku se je najprej določilo, kako se bodo vodila pogaja- 45 milijonov Italijanov zbranih kompaktno okoli kralja in cesarja. Danes ko včeraj je naše geslo: Nezlomljiva vera v Dueeja! Vsi navzočni so nato priredili navdušene ovacije Mussoliniju. Nemški zun. minister v. Ribbentrop je povabil k sebi diplomate in novinarje ter jim izjavit, ua more na podlagi dokumentov trditi, da so zavezniki že davno pripravljati vdor na Norveško, da je bila norveška vlada s tem zadovoljna in da so_ v resnici Nemci z zasedbo Norveške zaveznike samo prehiteli. To je dokazoval Ribbentrop z naslednjimi argumenti: Vse 1. 1939. so Nemci neprestano izjavljali, da hočejo živeti s Francozi in Angleži v prijateljstvu, toda brez vsakega pametnega razloga so 3. septembra napovedali zavezniki Nemčiji vojno Ko pa so spoznali, da ne morejo vdreti čez nemške zapadne utrdbe, so iskali drugod primernih bojišč! Z vsemi sredstvi da so skušali zato zaplesti nevtralne države v vojno. Tako je Churchill že 21. I., kasneje pa še večkrat, opozoril nevtralce, da je zanje najbolje, če se pridružijo zaveznikom. Prva prilika za izvedbo tega načrta je bila finsko-sovjetska vojna, ko so zavezniki izjavili, da bodo poslali skozi skandinavske države na pomoč Finski svoje čete. Ribbentrop je nato nadaljeval, da more na podlagi dokumentov, ki so se našli pri ujetih zavezniških oficirjih in Vojakih dokazati, da je švedska res hotela ostati nevtralna, da pa je bila Norveška pripravljena boriti se na strani_ Anglije. Poveljniki angleških cet so imeli ukaze že 6. in 7. aprila, da se izkrcajo na Norveškem. Mine so polagali zavezniki zato, da bi mogli nemoteno izkrcati svoje čete. Ko je Hitler slišal o tem, da so zavezniki izjavili norveški vladi, da ne prizna- nja ter razdelilo delo. Delo je bito I vajo več norveške nevtralnosti, ;e razdeljeno na več sekcij, ki so se ludi že konstituirale. Sodi se, da bodo pogajanja (ra jala dva do tri tedne. V Moskvi so globoko prepričani, da bo po sklenitvi trgovinske pogodbe prišlo tudi do vpostavitve diplomatskih odnošajev med obema državama. Enaka vest prihaja tudi iz. Beograda. Dopisnik »United Press« poroča i/. Beograda, da je njen dopisnik v Beogradu dobil uradno izjavo o bodočih otlnošajih Jugoslavije in Sovjetske Rusije. Po tej izjavi bo Jugoslavija takoj po sklenitvi trgovinske pogodbe vposta-vila tudi diplomatske odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Grška ‘m meno gosp Letos se na Grškem proslavlja IlOlelnica osvoboditve izpod tur-kega jarma. Višek proslave je bil marcu. Zaradi sedanjih napetosti v Evropi ima la proslava še poseben' pomen. Grška pa je za nas kot soseda tudi gospodarsko zelo važna. Po uporu proti Turkom se je 1. 183(1. v Londonski pogodbi priznalo novi državi ozemlje 47..>16 kvadratnih kilometrov, kjer so leta 1839. našteti samo 823.773 prebivalcev. Pozneje si je pridobila še Jonsko otočje, Tesalijo in južni del Epira, leta 1912. pa del Ma-cedonije, Kreto in Egejske otoke, leta 1913. še del Macedonije in po svetovni vojni Trači jo, tako da meri 129.978 km- s 7 milijoni prebivalcev. Lanski državni proračun je znašal 13 milijard drahem. Za narodni dohodek so najvažnejši živinorejski in kmetijski pridelki (za 53'8% prebivalcev). 189% površine je obdelane. Vrednost pri delanega tobaka, žila, vinarstva in oljarstva se ceni na dobro polo vico vse proizvodnje, v izvozu pa celo na 85%. Dve tretjini potrebne pšenice pridela Grčija doma Izvaja se zaščita kmeta in pospešuje’ se predvsem živinoreja. Za Grčijo pa je zdaj spel zelo važna njena trgovinska mornarica ki je bila v zadnjih vojnah skoraj popolnoma uničena. Po podatkih za leto 1937. ima zdaj okrog 700 ladij z obsegom do treti milijonov ton, ki so prepeljale isto telo okrog 15 milijonov ton blaga. Bila je nekako na 9. mestu v svetu: Oil svetovne vojne dalje je na •ukazal, da morajo nemške čete nemudoma na Norveško. Angleški transporti, ki so bili že na poti na Norveško, da so bili odpoklicani, ko so Angleži zvedeli, da je nemško vojno brodovje odplulo v Severno morje. Iz vsega torej sledi, da so Nemci zaveznike le prehiteli, ko so zasedli Norveško. Angleški uradni odgovor na Ribbentropov govor je objavljen še isti dan. Odgovor pravi: 1. Zavezniki so položili mine. da preprečijo nadaljnje zlorabljanje norveške nevtralnosti. 2. Zavezniki so hoteli poslati svoje čete Finski na pomoč skozi skandinavski državi, a so to namero opustili, ker ni bil prehod čet dovoljen. 3. Norveška vlada jc stalno odklanjala prehod zavezniških čet skozi njeno ozemlje. 4. če bi zavezniške čete res pripravljale izkrcanje na Norveško, bi mogle priti Norveški takoj na pomoč. 5. Ce bi zavezniki polagali mine samo za kritje izkrcavanja svojih čet, ne bi objavili vsemu svetu, kje so položili mine. 6. Nemški radio je povedal, da je bila nemška vojska za Norveško pripravljena za več dni pred položitvijo min po zaveznikih. 7. Splošno je znano, da so pripravili nemško izkrcanje nemški agentje. 8. Niti ena nevtralna država ni mobilizirala iz strahu pred napadom zaveznikov. 9. Vojna se je razširila na Skandinavijo zaradi premišljene akcije nemške vlade. Ribbentrop niti no poskuša, da bi opravičil nemškega napada na Dansko. Na Švedskem so se po Ribbentropov! izjavi oddahnili, ker so prepričani, da se zaenkrat nimajo bati nemškega vpada. Objavljen je bil dekret o imenovanju nemškega komisarja na Norveškem. V dekretu se pravi, da je Nemčija v vojnem stanju z Norveško. Naloga komisarja bo, da bo branil nemške interese in izvrševal vrhovno civilno oblast na uorve-škem ozemlju, ki so Ea ^vzele nemške čete. Komisar more uporabljati tudi nemško P ‘C1J0.V hovna oblast pa <*'tone se niadaije I v rokah poveljstva nemških cet. Nemško poročalo prav., da more io nemške čete na vseh norveških bojiščih zaznamovati lepe uspehe. Nemške čete so razpršile neki angleški oddelek, ki je prišel od Andalsnesa, ujele 200 mož ter našle pri njih veliko število politično in vojaško zelo važnih dokumentov. Tudi pri Steinkjeru so ujeli Nemci nekaj angleških vojakov. V naglem pohodu so nemške čete prodrle preko Roresa 350 km daleč. Tudi letalske sile Nemčije so bile uspešne. ' . . Angleško poročilo pa pravi, daUe bil nemški napad pri Kvamu ou Grškem zelo napredovala industrializacija. Leta 1917. je bilo 2850 podjetij z močjo 70 tisoč KS 35.000 delavci. Te številke so se odtlej za dvakrat povečale in industrija krije že tri četrtine domačih potreb ter dela do 7/>» *■ domačimi surovinami. Zelo bogati so rudniki železa, svinca, cinka magnezija, boksita in pirita. Zaradi preselitve Grkov iz Tur-uje se je zelo pogrčilo tudi zaledje Soluna, ki je postal drugo kulturno središče Grkov in gospodarsko *danes najvažnejše prista nišče Balkana z jugoslovansko svobodno luko. Tujski promet Grčije pomeni še vedno velik dohodek, kot nevtralna država pa ima Grčija sedanjih razmerah tudi splošno največje možnosti za ugoden gospodarski razvoj. Politične vesti Fašistična korporacijska zbornica je končala svoje zasedanj. sednik Grandi je nnudaril govor v katerem je zlasti poudaiil, da se odigravajo P? svetu dogodki ki morejo spremeniti karto Evrope. Fašistična Kalija ne more ostati narod*^' zaveda! da gre sedaj^za I bit z velikimi ‘izgubami za■ življenjske koristi sedanjih in bo-1 nika. Pri Steinkjeru je^potoz^ j ^ dočih pokolenj. Niso pa sedanji dogodki Italije presenetili, ker je Mussolini Italijo 20 let pripravljal duhovno in vojaško. Nato se je obrnil k Mussoliniju ter dejal: Vi ste vodili italijanski narod k zmagi, Vi ga vodite k delu in miru, kakor ga vodite tudi v borbo. Vi ste mu dali nezlomljivo vero in moč! Vi ste mu dali imperij. Italijanski narod je zato z Vami. Od Alp pa do Indijskega oceana je spremenjen. Izvidnice so ujele ne kaj nemških vojakov. Druga angleško poročila potrjujejo, da obvladujejo Nemci zvezo med Harnar-iem 'in Trondheimom. Angležem pa se je posrečilo, da so že napravili več letališč in so zato mogla njih lovska letala že stopiti v boj z nemškimi. Na splošno pišejo zavezniški listi, da se položaj za zaveznike popravlja, ker imajo premoč na morju. Štev. 49. Denarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 22. aprila navaja naslednje spremembe (vse v milijonih din): Kovinska pudinga se je [x>veča-la za 5'5 na 2.062'2. Devize izven pudinge so padle za 52‘7 na 930‘2. V sola kovanega denarja je ostala s 418'2 skoraj nei/.premenjena. Kskont bunuv narodne obrambe se je dvignil za 261 na 2.220. Razita aktiva so narasla za 18,2 na 2.1547. Obtok bankovecv se je povečal za 103‘4 na 10.529'6. Obveza na pobuz so narasle za J4»n na 2.071 '4. Razna pasiva so se zvišala za 3'7 na 372'8. Skupno kritje sc je znižalo od 2<>'()4% na 26'18%, samo zlato pa od 26'34% na 25'82%. Obrestna mera je ostala neiz-premenjena. OUZD v l j p Proizvodnja kavčukaste obutve se bo omejila do skrajnosti lz Beograda se poroča, da nameravajo izdati pristojne oblasti ukrepe, s katerimi bi se proizvodnja kavčukaste obutve v naši državi do skrajnosti omejila. Do lega koraka ho prišlo zlasti iz dveh razlogov. V državi je zelo veliko surove kože, ki se potrebuje za proizvodnjo kmetske obutve, kavčuk pa, ki se uvaža, se potrebuje za druge namene. Devizna direkcija 1)0 zato omejita uvozna devizna dovoljenja za kavčuk za obutev, dajala pa več deviz za kavčuk, iz katerega se izdelujejo drugi predmeti. Izvoz železa iz Narvika Izvoz železne rude iz Narvika v Nemčijo je po izbruhu voj ne silno nazadoval, kakor piše ameriški list »Journal of Com-mers«. l*o uradni norveški statistiki se je gibal izvoz ž.elezne rude iz Narvika takole (v tisoč tonah): januar Icbruar Nemčija 1939 1940 477 281 475 09 Anglija 1939 1910 07 148 70 131 Ameriški list je mnenja, da bodo mogli Nemci skozi švedska pristanišča, ko se la oprosle ledu, uvoziti devet desetin rude, ki so jo dosedaj uvažali iz Narvika. Občni zbori Jugoslovanske tekstilne tvornire Maiitner d. d. imajo 17. redni občni zbor v četrtek dne 9. maja o poli 11. v sejni dvorani Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice treba položili najmanj 0 dni pred občnim zborom. Tovarna ogledal in brušenega slekla »Krista!« d. d. v Mariboru inia 17. redni občni zbor dne 10. maja v prostorih podružnice Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Delnice treba položili 0 dni pred občnim zborom. Konkurzi - poravnave Razglašen je knnkurz o premoženju posestnika in gostilničarja Alojza Vogrinčiča v Korovcih. Konkurzni komisar dr. Planinšek konkurzni upravnik odvetnik dr! Fleek Friderik. Prv, zbor upnikov pri sodisčn v Murski Soboti dne 3. maja ob 9., oglasitveni rok do 23. maja, ugotovitveni narok dne 30. maja ob 9. Odpravlja se konkurz Marije Groznik, trgovke v Višnji gori, ker je bila sklenjena prisilna poravnava. Potrjuje se poravnava, ki jo je skleni! trgovec Jakob Zavernik s svojimi upniki. Ravnateljstvo Okrožnega urada na svoji seji dne 16. aprila 1940 razpravljalo o računskem zaključku urada za leto 1939. Iz obsežnega linančno-gospodar-skega poročila navajamo najbolj zanimive podatke, ki so imele odločilen vpliv na gospodarstvo urada. Znano je, da vrši OUZD povsem samostojno le zavarovanje za primer bolezni. Kot krajevni organ Osrednjega urada, ki je nosilec socialnega zavarovanja za celo dižavo, pa posreduje v zavarovanju za primer nezgode, v zavarovanju za nezgode, v zavarovanju za onemoglost, starost in smrt; prav tako pa posreduje Okrožni urad razne poele za Delavsko zbornico in za Borzo dela. To po-redovanje obstoja v tem, da predpisuje in pobira prispevke, oziroma doklade, ter opravlja vse posle, ki so v zvezi z izvajanjem ostalih panog zavarovanja. Za posle, ki jih Okrožni urad opravlja prenesem delokrogu prejema od nezgodnega in starostnega zavarovanja posebne odškodnine; delavska zbornica prispeva za te posle 8% od pobranih doklad, borza dela pa 5%. Te odškodnine knjiži urad deloma v dobro svojih upravnih stroškov, deloma pa v dobro stroškom za zdravila, zdravnike,, vzdrževanju amhulatorijev itd. To se pravi, da so te odškodnine v zaključnem računu že upoštevane. Leto 1939. je bilo zelo pestro na zunanje-poliličnih senzacijah, ki so imele velik vpliv na gospodarstvo sploh. Ker je pa prav socialno zavarovanje najbolj zanesljiv instrument, ki reagira na vsako najmanjšo spremembo v gospodarstvu, ni čudno, da so se vsi izredni dogodki leta 1939. s tako ostrostjo odražali v poslovanju Okrožnega urada. Za OU/.D je bilo 1. 1939. eno najbolj neugodnih poslovnih obdobij, odkar je v veljavi novi zakon o zavarovanju delavcev. Urad je zaključil v letu 1939. svoje |)oslovanje z din 1*33 milij. poslovnega primanjkljaja. Vzrok temu je, ker so poleg gospodarskih težav imele porazen vpliv tudi neugodne zdravstvene razmere, kar je posebno očito v visokem odstotku bolnikov. S tem v zvezi so se skoro vsi glavni izdatki znatno zvišali. Povprečno število zavarovancev je znašalo v letu 1939. — 99.995 (98.780 v letu 1938.). Izredne razmere so povzročile, da je slalež zavarovancev v obdobju med septembrom in oktobrom padel od 108.401 na 98.857, t. j. za skoro 10.000 oseb. Kljub močnemu nihanju je povprečje v letu 1939. za 1.227 zavarovancev višje kakor v let n 1938. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v I. 1939. — 2577 din (24'80); povišek znaša 0'37 din. Celotni zavarovani zaslužek je dosegel v letu 1939. din 788 milijonov, za din 10 milij. manj kakor v I. 1930. Povprečni odstotek bolnikov je dosegel 1*39% — 2-90% (272%). Izredno visok odstotek bolnikov je povzročila že v prvih mesecih 1939 zelo razširjena hripa tako, da je bil že takrat odstotek visoko nad normalo in znašal januarja 3’35%, februarja 311%, marca pa 3 18%. Spričo tega se ni čuditi, da ni bilo mogoče doseči koncem leta nižjega povprečja, saj je bilo za izravnavo nadnovmalnega odstotka bolnikov na razpolago razmeroma kratko obdobje dobrih treh poletnih mesecev. V tem času pa m mogoče paralizirati visokega oi -stotka stanja iz začetka leta. Podpore nad 26 tednov je izplačeval urad v 1. 1939. deloma iz likvidacijske imovine bolniškega zavarovanja, in sicer din 0’62 milij., po izčrpanju te imovine pa iz sklada za dajanje večjih podpor din 0 49 milij., skupaj torej din 1 -OH milij. Zbiranje zakonitih sredstev — izterjava zaostankov je uradu povzročila veliko dela in stroškov. Neredno plačevanje prispevkov je stalno ogrožalo likvidnost urada. Pogosto je pri plačevanju nastal tak zastoj, da je bilo onemogočeno izplačevanje rednih podpor. Druge obveznosti pa je urad poravnal z velikimi zamudami. Zaradi tega je moral urad v 1. 1939. uvajati prisilno izterjavo v 91.773 primerih za znesek din 51 81 milijonov. Opominov je urad razposlal 24.079, izterjavo po političnih oblastvih je uvedel 13.728, po sodiščih pa 8.059; poleg tega je urad v zadevi izterjave prispevkov razposlal 45.907 dopisov. Pri vsem lem pa znašajo zaostanki neplačanih prispevkov koncem L 1939. — din 25-45 milijonov ali 24-50% od skupnega predpisa din 103 (51 milijonov. bol- Skupni dohodki so znašali v letu 1939. din 5477 milij. (5250); predpisani bolniški prispevki din 53-28 milij. (51-34); povračila din 0-34 milij. (0-35); dohodki lastnih kopaliških naprav v Ljubljani, Mariboru in Kranju din 0 39 (0-40), obresti din 0'45 milij. (0-38); prispevki članov za zobno nego din 0'27 milij.; razni dohodki din 0 03 milij., poslovni primanjkljaj din 1-33 milijonov. Skupni izdatki so znašali 5(1 10 milij. din (52-17); hranarina din 10-57 dri lij. ali 30'25% (1510 do 28-78%); porodniške podpore in dajatve din'3-29 milij. — 0 02% (3-14—5-99%); pogrebnine 0-34 milijonov din — 0-62%; zdravniški stroški din fi-05 milij. — H 00% (5-67— JO’81%); zdravila — člani in svojci din 5'86 milij. — 1071! (5-8!)—11*22%); oskrbnine v nišnieah din 6-72 milij. — 12 (5'93—11-31%); zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih din 3-24 milij. — 5'92%, zdravljenje zob 1-20 milij. 2-20%; vzdrževanje am-bulalorijev din 1‘44 milij. — 2-03 odstotkov; upravni stroški din 64)7 milij. — 1273% (6-44-12'28%); stroški samouprave din 0-11 milij. 0'21 %; laična kontrola bolnikov din (>'28 miilj. — 1'5Q%; odpisi in vzdrževanje inventarja din 0-41; obresti din 0-36 milij.; dotacija skladu za odpis neizterljivih prispevkov din 1-33; dotacija skladu za,pokritje primanjkljajev 133 milijona din. Zavarovancem je urad v 1. 1939. izplačal na podporah din 20*21 milijona — 36-89%. Premoženje Gotovina in naložbe din 2'32 (od lega pod zaporo 0'81); vrednostni papirji 0'03; premični inventar 2-28; delodajalci za pri- spevke, regrese in drugo 36-94; razni dolžniki 051; osebni račun 0 0H; pologi pri poslovalnicah 0-03; prehodni računi 0'56; Osrednji urad 2 02; zaloga tiskovin in materiala 0‘68; depoziti 1"29; dubioz-ni prispevki in doklade 4-37; poslovni primanjkljaj 1-33 milijona; skupaj din 42-47 milijona. Obveznosti Upniki (vse v milijonih din) 670; Osrednjemu uradu 16-84; De lavski zbornici 0-57; Borzi dela 3'20; depoziti 1-29; prihrana za pokritje izrednih izdatkov 1'82; sklad za dajanje večjih podpor 2'31; protituberkulozni sklad in sklad za višje dajatve Tbc bolnikom 0'38; sklad za odpis neizterljivih prispevkov za primer bolezni 4-85; sklad za brezplačno popravilo zob in zdravniške preglede vajencev 0-10; dubiozni prispevki 4-37; skupaj din 42-47 milijona. Urad je v letu 1939. prispeval dvema skladoma, in sicer: skladu za odpis neizterljivih prispevkov in skladu za pokritje primanjkljaja, vsakemu 2-5% od predpisanih bolniško zavarovalnih prispevkov; skupna dotacija je znašala Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide zaradi tarifarnih praznikov J. in 2. maja kot tedenska številka v soboto 4. maja. Dobave - licitacije 2. hidroplanska komanda v Di-vuljah sprejema do 17. maja ponudbe za dobavo raznih baterij; 18. maja orehovih in hrastovih desk, hrastovih gredic ter jesenovih in brestovih desk ter jelovih in borovih desk in gredic raznih vrst. 2. hidroplanska komanda v Di-vuljah sprejema do 10. maja ponudbe za dobavo raznih gum; dne 11. maja 150 parov opank. »Mornariška izvidnička komanda« v Šibeniku sprejema do dne-10. maja ponudbe za dobavo raznega platna za zastave; 11. maja modre galice, karbida, salmijaka. LICITACIJE: Dne 10. maja bo v tehničnem oddelku ispostave banske uprave v Splitu licitacija za dobavo kera-mitnih ploščic v novi zgradbi v Splitu. Dne 11. maja bo pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za adaptacijo konjušnice vojašnice v Mariboru. Dne 15. maja bo pri Direkciji šum v Sarajevu pismena licitacija za zakup katastralnih parcel v ob- tedaj din 2 (56 milijona. Na prvi po- I čini Prača donja v svrho eksploa- gled so te dotacije res nekoliko visoke. Ako pa primerjamo neznatne poslovne prebitke zadnjih let, je zbiranje rezerv neobhodno potrebno, kajti sicer bi se moralo pri takih razmerah pristopiti k reformam zakona — zvišanje pri- tacije barita. Dne 16. maja bo pri štabu zrako-plovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo akumulatorskih baterij; 17. maja strojnih nožev, krožnih žag in pil. Dne 16. maja bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 55.500 kartonskih škatel spekov in znižanje dajatev, kar bi I-/j3l cigarete; 17. maja 200.000 plo . ■ i .. .1 „ * . I I a I onoin nofilrv člrotol tnho 1/ • dni prizadelo delodajalce in delojemalce. Krajevni organi doslej niso imeli niti primernih Unjžinih, še manj pa likvidnih rezerv. Poslovne primanjkljaje je pokril Osrednji urad z ustreznimi deli poslovnih prebitkov aktivnih uradov. Ta način izravnavanja šibkih in dobrih gospodarskih enot je bil pred met stalne kritike in očitkov, da morajo aktivni krajevni organi kriit primanjkljaje onih uradov, ki so skoro vedno pasivni. 7. uvedbo stalne in enakomerne dotacije rezervam je povezanost v toliko spremenjena, da vsi. krajevni organi enako prispevajo in da morajo primanjkljaje pokriti v prvi vrsti iz lastnih rezerv. Okrožni urad ljubljanski bo pokril poslovni primanjkljaj iz leta 1939. iz prihrane za pokritje izrednih izdatkov, od katere sme porabiti v enem letu največ 75%. Silne finančne težave povzroča uradu neredno plačevanje predpisanih zavarovalnih prispevkov, kar dokazujejo razmeroma visoki zaostanki. Ne samo urad, temveč vse druge ustanove in dobavitelji, bolnišnice, lekarnarji občutijo posledice tega zastoja. čevinastih škatel za tobak; dne 18. maja za dobavo 41.000 kg žebljev; 21. maja raznih spojnic in dne 22. maja za dobavo kleja, vse za potrebe tobačnih tovarn. Dne 17. maja bo v inženirsko-tehničnem oddelku Štaba mornarice v Zemunu licitacija za dobavo raznega azbestnega materiala. Dne 20. maja bo pri vojno-teh-ničnem zavodu v Hanrijevu pri Skopi ju licitacija za dobavo smrekovih desk. Dne 27. maja bo v pisarni uprave smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo amonijakovega solitra; 28. maja kalijevega solitra; 29. maja aluminija v prahu; 30. maja preje iz konopije; 31. maja lesenih krogi,lic; 3. junija olja za kam-niktit in dne 4. junija jelovih trupcev. TRODAJA: Dne 14. maja bo pri Upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za prodajo odpadkov raznega blaga; 17. maja v Sarajevu; 18. maja v Nišu; 15. maja v Zagrebu in dne 16. maja v Užič-ki Fožegi. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Zunania trgovina Reorganizacija soviet. gospod Vrhovni gospodarski svet, ki vodi vse gospodarstvo Sovjetske Rusije, je reorganiziral vodstvo gospodarstva Rusije. Vrhovni gospodarski svet, kate-emu načeluje Molotov, je organiziral sedaj 6 gospodarskih svetov oz. odborov. Na čelu vsakega sveta je otl sl e j po en namestnik predsednika sveta narodnih komisarjev. S tem so okrepljene kompetence Vrhovnega gospodarskega sveta, ki je imel dosedaj samo to nalogo, da koordinira delo 23 narodnih komisariatov (ministrstev). Kompetence so sedaj razdeljene lakole: Gospodarskemu svetu za kovinsko in kemično industrijo so podrejeni narodni komisariati za železno, kovinsko in kemično industrijo ter direkcija industrij sulfatov, špirita in hidrolitina. Temu svetu načeluje Bulganin. 2. gospodarskemu svetu za strojno industrijo (načelnik Mališev) so podrejeni nar. komisariati za težko strojno industrijo ter novi komisariat za električno industrijo. 3. gospodarskemu svetu za oboroževalno industrijo (načelnik Voj-nesenski) so podrejeni komisariati za letalsko, orožno, munieijsko industrijo ter komisariat za ladje-delstvo. 4. gospodarski svet za industrijo goriv in motorjev kontrolira delo ministrstev za premog, petrolej, motorje ter vso lokalne komisariate za gorivo. Načeluje temu svetu Pernikin. 5. gospodarskemu svetjj za potrošniško blago (načelnik Kosigin) so podrejeni komisariati za tekstilno industrijo, za industrijo živil, mesa, mleka in ribe. 6. gospodarskemu svelu za kmetijstvo in za ustvarjanje zalog so podrejeni komisariati za kmetijstvo, za državna posestva, za sov-koze in komisariat za ustvarjanje zalog. Načelnik tega odseka še ni imenovan. Delajte za napredek trgovskih organizaciji Devizni odbor pri Narodni banki je sklenil, da se izvoz cementa in drv stavi pod izvozno konrolo. Angleška družba EMCO je že začela poslovati v Bukarešti. Tudi predstavništvo v Beogradu se je že ustanovilo. Cisti dobiček romunskih petrolejskih družb je znašal lani 46,5 milijonov 'lejev, dočim je znašal v 1. 1938. samo 2,64 milijona lejev. Bolgarska je začela na vso moč pospeševati gojitev riža. Grčija je prepovedala prodajo trgovskih ladij v tujino. Prodati se smejo samo ladje, ki so že 40 let v prometu. Ce je ladja v prometu 30 do 40 let, jo sme lastnik prodati v tujino, če nabavi namesto nje novo. Madžarska narodna banka je v zadnj;m času ustavila dovoljenja za izvoz strojev v Turčijo, ker da so cene na turškem trgu preveč nizke za madžarske izvoznike. Dalija je dosedaj elektrificirala 5000 km železnic. Sedaj je vlada sklenila, da bo elektrificirala še nadaljnjih 2500 km železnice. Med drugimi bo elektrificirana tudi proga iz Tarenta v Brindisi in dve veliki železnici v Siciliji. Nizozemska je prepovedala iz deviznih razlogov uvoz konfekcije. Tudi v Sovjetski Rusiji sc je začela velika akcija za zbiranje starega železa. Tvornicam za orožje in stroje je naloženo, da morajo zbrati najmanj 1,9 milijona ton starega železa. Tvomice. ki ne bodo zbrale določene jim količine starega železa, ne bodo dobile novo železo. Trgovinski register Vpisale so st* naslednje firme: Fr. Brcar, trgovina 7. mešanim blagom na drobno, nakup in prodaja vseh tehničnih in drugih potrebščin za mline, žage, razne industrije in za vse vrste strojnih podjetij na drobno in komisija s takimi predmeti, Ljubljana. Lastnica: Franja Brcar, trgovka v Ljubljani. Kopirni zavod »Papirol«, lastnik Ivan Lavrenčič, Ljubljana. Obratni predmet: izdelovanje, prodaja in razpečevanje kemičnih izdelkov, kemično tehničnih papirjev, sve-tlopisnih papirjev in drugih v kemično tehnično stroko spadajočih predmetov kakor tudi ročno slikarstvo blaga ter kopirni zavod. »Ingo-promet«, invalidska gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet: pridobivanje in izvrševanje koncesij in posebnih pravic iz § 99. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je vplačana v celoti. Poslovodje: Zdravko Rus, Zagorica p. Bled, Ivo Marinko, prokurist, Ljubljana, Franjo Per, kapetan v p., Ljubljana, Matko Je-vak, trg. zastopnik v Ljubljani. Družbo zastopata po dva poslovodja. Pinter Anton, Tezno, občina Pobrežje: obratni predmet: Industrijski obrat proizvajanja sukanih lesenih in kovinskih potrebščin za tekstilno industrijo. Vpisale so se naslednje izpre-niemhe in dopolnila: Kern Adolf, tvornica čokolade, keksov in čajnega peciva, družba z o. z., Kranj. Družba se je raz-družila in prešla v likvidacijo. Likvidator Adolf Kern, industrialec v Kranju. »Alpina« izdelava in prodaja alpinističnih potrebščin, družba z o z. v Ljubljani. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Saša Kovač, trgovec v Ljubljani. »Sladkor«, družba z o. z., Ljubljana. Izbrišeta se zaradi smrti po slovodja Josip Verlič in Ivan Ravnikar, vpišeta pa se poslovodji Ana Verlič, trgovka v Ljubljani, in Božidar Ravnikar, trgovec v Celju. Zdraviliška družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Hinko Šumer, vpiše pa novo postavljeni poslovodja Ivan Gračner, ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini. Hartner Ferdinand, trgovina lesom in gradbenim materialom, Murska Sobota. Obratni predmet odslej: Trgovina z, lesom in gradbenim materialom, žagarstvo, ope-karniška in mlinarska obrt. Conrad Fiirst & sinovi, trgovina z deželnimi pridelki, Ptuj. Izbriše se zaradi smrti javni družbenik Fiirst Conrad jun. Odslej edini lastnik Fiirst dr. Konrad, trgovec v Ptuju. Firma se glasi odslej Conrad Fiirst & sinovi, lastnik Fiirst dr. Konrad. Norbert Zanier & sin, trgovina z raznim blagom, deželnimi pridelki, vinom in hmeljem, Sv. Pa vel pri Preboldu. Besedilo firme odslej: Norbert Zanier & sin, trgovina z raznim blagom, deželnimi pridelki, vinom in hmeljem — lastnika Cvenkel Anton in Cven kel Nadina. Slaščičarna žužek, družba z o. z. Škofja Loka. Družba se je razdru žila in prešla v likvidacijo. Likvi da tor Viktor Žužek, slaščičar Škofji Loki. Podravska družba R. Hilty &Co Zgornja Polskava. Obratni pred inet: pridobivanje in izkoriščanje zemeljskih barv in surove gline in trgovanje z njimi. Vstopila sta kot javna družbenika Marenec Emilija žena tesnega trgovca v Mariboru In Jožefa Hrenek, zasebnica v Ma riboru. Samostojna prokura je podeljena Marencu Matiji, lesnemu trgovcu v Mariboru. Družbo zastopata [K) dva družbenika kolektivno. Strojarna iu usnjarna v Žirch, ružba z o. z. Izbriše se poslovodja Anton Grom, vpiše pa novi poslo-odja Ivan Zajc ml., čevljarski mojster iz Dobračeve. I. Andrašič, družba 7. o. z. Kranj. Osnovna glavnica se je zvišala na 250 tisoč din in je vplačana v gotovini v celoti. Brcar & Co. družba z o. z. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Brcar Franja, trgovka v Ljubljani. »Condor«, trgovska družba z o. Ljubljana. Besedilo firme od-lej: »Goldniichel-Ccmdor«, družba o. z. Obratni predmet: Sestava n prodaja nalivnih peres znamke Coldmichek in tovarniški biro za Jugoslavijo izdelkov »Goldmichel Werke Wolf voti Schutter« v Mo-nakovem. Dental-depot Dentes, družba z o. z. v Ljubljani. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Pintar Janko, trgovec v Ljubljani. Jugoslov. Fuld, družba za avtomatsko telefonijo, Ljubljana. Se- dež družbe odslej: Količevo pri Domžalah. R. Miklnuc pri Škofu, Ljubljana. Izbriše se zaradi smrti javni družbenik Franc Drofenig, vpiše pa javni družbenik Andrej Šmid, v Ljubljani. Družbo zastopata javni družbenici Drofenig Marija in Drofenig Karolina, vsaka samostojno. Papirol, družba z o. z. Ljubljana. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Lavrenčič Ivan, trgovec v Ljubljani. Prva jugoslovanska tovarna hladilnih strojev, družba z o. z. Ljubljana. Izpremenila se je družbena pogodba. Besedilo firme odslej v slovenskem in srbohrvatskem jeziku: »Tovarna troskolit izdelkov, družba z o. z. Obratni predmet odslej: izdelovanje hladilnih strojev, gramofonov in njih prodaja, nakup, izdelava in prodaja vsakovrstnih tehničnih potrebščin, zlasti nakup, proizvajanje in prodaja izdelkov iz troskolita (iz plavža železne troske), nakup in prodaja v ta namen služečega materiala in potrebščin. Izbriše se Francetu Kačarju iz Ljubljane podeljena prokura. Sveiana otvoritev zagrebškega veleseima V soboto dopoldne je bil v Zagrebu svečano otvorjen zagrebški pomladanski velesejem. Predsednik Zagrebškega zbora Rudolf Er-ber je najprej pozdravil odposlanca Nj. Vel. kralja Petra II. polkovnika Peiea ter se zahvalil kralju za njegovo pozornost do ZZ. Zaklical mu je trikratni živio, ki so ga vsi navzočni navdušeno ponovili. Nato je pozdravil zastopnika voditelja hrvatskega naroda in podpredsednika vlade dr. Mačka, podpredsednika HSS inž. Košutiča, bana in podbana ter številne zastopnike civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, konzularnega zbora ter številne zastopnike vseh glavnih kulturnih, gospodarskih in socialnih organizacij. Nato je nadaljeval: Srečno naključje je hotelo, da smo se zadnjič zbrali na oni srečni dan 2(i. avgusta, ko je bil podpisan sporazum med vodjo hrvat-kega naroda dr. Mačkom ter predsednikom vlade Dragišo Cvetko- potrebniini industrijskimi izdelki, da se poveča njegova kupna moč in s tem tudi blagostanje vsega naroda. Industrializacija je našemu narodu potrebna, ker koristno zaposluje presežek prebivalstva ter povečuje gospodarske dobrine. Danes ni več čas, ko bi se gospodarska iniciativa določevala le po načelih rentabilnosti. Danes se mora vsak gospodarski človek zavedati, da nima samo pravice na dobiček, temveč tudi dolžnost, da njegovo podjetje služi, določenim narodnim namenom. Če bomo tako delali v banovini Hrvatski, bomo dosegli, da l»o gospodarsko močna in da bodo zadovoljni vsi sloji prebivalstva. Načelnik dr. I.amer je nadaljeval. Znano vam je, da poklanja banska uprava posebno pažpjo gospodarskim vprašanjem. Oblast si prizadeva, da sistematično in po načrtu izvede osnovne ideje hr-vatske gospodarske politike ter je zato posvetila tudi posebno pažnjo prireditvam ZZ. Želeč največji vicem. Zagrebški zbor je imel to j uspeli prirediteljem spomladan srečo, da je mogel kot prvi po-1 zdraviti ta veliki zgodovinski do-1 godek. Kmalu nato je izbruhnila vojna. Naravno je, da sta tako spo-azum ko vojna vplivala tudi na ZZ. Vendar pa more ZZ kljub vojni zabeležiti zelo pomemben uspeh. Nato je predsednik Erber podal na kratko pregled letošnjih prireditev na spomladanskem sejmu Pred mikrofon je nato stopil zastopnik banske oblasti načelnik dr. Lamer. Naglasil je, da se ta velesejem otvarja prvič v banovini Hrvatski. Ta otvoritev v vojni je dokaz naših urejenih mednarodnih odnošajev, pa tudi podjetnosti in energije naših lastnih razstavljal-cev. Kakor na vseh velesejmih tako se tudi na ZZ manifestirajo vidno produkcijske in trgovinske moči države ter njena povezanost s tujino. Na tem velesejmu pa se vidita tudi moč in sposobnost hr-vatske gospodarske delavnosti ter njena povezanost z gospodarstvom vse državne zajednice Jugoslavije V novem gospodarskem redu, ki ga ustvarjamo, zavzema ZZ važno mesto, ker more s svojo iniciativno in propagandno funkcijo vidno izraziti smernice naše gospodarske politike. Ker je osnovno načelo gospodarske politike, kakor jo zastopa politično vodstvo hrvatskega naroda, da se pravično urede od-uošajji med vasjo in mestom, upam, da bo dal ZZ' temu posebno viden izraz, da posveča posebno pozornost industrijski delavnosti v tem smislu, da bi se kmetsko ljudstvo čim ceneje oskrbelo z njemu skega velesejma, proglaša v imenu banske oblasti 39. Zagrebški zbor kot otvorjen. Na povabilo predsednika Erber-ja so si nato vsi gostje ogledali velesejem ter glasno izrazili prirediteljem svoje priznanje k po-srečenosti vseh razstav na velesejmu. Popoldne se je začelo na velesejmu živahno običajno velesejin-sko vrvenje. Doma in po svetu Zun. minister dr. Cincar-Marko- vič je napisal za velikonočno številko »Politike« izjavo o naši zun. politični situaciji. V svoji izjavi pravi med drugim: Dočim vodijo vojskujoče se države ogorčene boje, skušajo nevtralne države z enako odločnostjo preprečiti, da bi bile potegnjene v vojno. Naša vlada izvaja dosledno politiko nevtralnosti. Ker pa se vojna vodi tudi na gospodarskem polju, se razširjajo težkoče sedanjega stanja tudi na nevtralne države. Vlada se neprestano trudi, da te težave odkloni, na drugi strani pa da ohrani go spodarske zveze z obema taboroma. Pri tem pa ima pred očmi vedno en cilj: da ohrani nevtralnost države in ji zagotovi čim mirnejši gospodarski razvoj. Od vprašanj, ki so se pojavila, zavzema zelo važno mesto vprašanje plovbe po Donavi. To vprašanje je bilo rešeno s sporazumom podonavskih držav. Da imamo zveze z vsemi velesilami, je vlada sklenila sklenitev trg. pogodbe s Sovjetsko Kusi jo. Kar je storila kralj, vlada v zadnjih mesecih v gospodarskem, vojnem in finančnem pogledu, je tako okrepilo položaj naše kraljevine, da moremo mirno gledati v bodočnost. Na Donavi je nastala nova napetost, ker je promet po Donavi zopet ustavljen zaradi trčenja in potopitve grškega in italijanskega parnika. Nemci trde, da sta bila pilota obeh parnikov v službi neke tuje velesile in da sta nalašč potopila parnika. Zato zahtevajo, da se tudi Nemci pritegnejo v nadzorstvo nad plovbo po Donavi. Madžarska je na pobudo Nemčije to tudi predlagala. Druge podonavske države pa se temu naravno upirajo, ker bi potem isto zahtevah tudi Francozi in Angleži ter bi s tem postal položaj le še bolj napet. Konferenca zaupnikov SDS v Sloveniji je bila prejšnji teden v Ljubljani. Konferenco je vodil dr. šuklje. Konference sta se udeležila senatorja Vilder in Sava Ko-sanovič, dočim je bil minister dr. Budisavljevič zadržan in se konference ni mogel udeležiti. Kot glasilo SDS v Sloveniji velja mariborski »Večernik«. Kongres rezervnih oficirjev, ki bi moral biti 12. maja v Ljubljani, bo iz tehničnih razlogov dne 19. maja v Beogradu. V Zagrebu bodo sezidali palačo za gospodarsko visoko šolo. V ta namen je določenih 10 milijonov din od posojila, ki ga je dobilo prosvetno ministrstvo od Drž. hip. banke. Vprašanje brezmesnih dni v naši državi bo v kratkem rešeno. Ni še odločeno, če se uvedeta dva brezmesna dneva ali celo trije. Cena koruze je v zadnjih dneh padla na naših trgih za 20 dinarjev pri 100 kg. Po tej znižani ceni je odkupil Prizad 100 vagonov. Na bosenskih ozkotirnih železnicah se sedaj natovori vsak dan okoli 1300 vagonov blaga. Kapaciteto železnic je bilo mogoče tako zelo povečati, ker je bilo veliko število vagonov popravljenih. Komunski kralj je podpisal dekret o pomilostitvi oseb, ki so bile obsojene po zakonih o državni varnosti. Predsednik francoske vlade Rey-naud je dal na seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve obširen ekspoze o zunanje-političnl situaciji ter o vojnih dogodkih. Na koncu je tudi govoril o odnošajih z Italijo ter naglasil, da ni krivda Francije, če še ni prišlo do lojalnih odnošajev med Francijo in Italijo. „ . . Madžarski dopisniki poročajo iz Italije, da ni nobenih znakov, da bi se odnošaji med Francijo in Italijo popravili. Posebno je bila neugodno v Italiji sprejeta vest, da so francoske vojne oblasti v Tunisu prepovedale tuniškim Italijanom proslavo obletnice ustanovitve Rima. S tem so, pravijo madžarski dopisniki, v Italiji zopet oživele stare italijanske želje, izrazene geslu: Tunis, Džibuti in Suez! »Ko zazvoni veliki čas, bo svet videl novo čudo, čudo, ki se bo imenovalo italijanska zmaga. Kdo si upa misliti, da se bo mogla Italija, ki je protagonist revizije krivičnih pogodb, sprijazniti s tem da ostane izza kulis ali mirno počivajoč na naslonjalu, če bi ji zgodovina poslala poziv? Ni naslonjala za narode, ki niso nikdar bežali pred pozivom zgodovine!« Tako piše »Popolo d’Italia«. Sovjetski poslanik v Sofiji je bil nujno poklican v Moskvo v važni zadevi, ki se tiče južnovzhodne Ev rope. Poslanik je z letalom odletel v spremstvu sovjetskega vojnega atašeja v Moskvo. Letalo mu je dala na razpolago bolgarska vlada Belgijski ministrski predsedniK Pierrlot je na prošnjo kralja Pre' klical ostavko svoje vlade• . Izvršilni odbor demokratsk ke v Atlanti je nominiral 72 voli nih mož, ki naj na strankinen občnem zboru določijo n didata stranke za pieaseo USA. Vseh teh 72 mož se Je so-! glasno izjavilo za Roosevelta. Do-| sedaj je Rooseveltu zagotovljenih! 275 glasov proti 53 glasovom za, njegovega protikandidata GarneraJ Švedska vojna mornarica je se-l daj po mnenju ameriških listov gospodarica Baltiškega morja, ken je pretrpela nemška mornarica taJ ko velike izgube, da je švedskaJ mornarica močnejša od nje. Švedska vlada je naročila že pred več meseci v Italiji štiri rušilce, ki so sedaj gotovi in ki so že na potu švedsko. Francoski mornariški minister^ Campinchi je sporočil, da so fran-i coski rušilci uničili v sredo v Ska-geraku dva nemška torpedna čolnaj in 750tonsko nemško podmornico.) Poleg tega so potopili še neko nem_ ško patrolno ladjo. S tem so po-ašnjene vesti o pomorski bitki V; sredo v Skageraku. Zavezniška komisija za nabave! objavlja, da je v zadnjih 15 dneh; podpisala z ameriškimi tvrdkami) pogodbe za nabavo letal in letal-j skih motorjev v skupni vrednosti) 200 milijonov dolarjev (okoli 10 milijard din). »Osservatore Romano«, ki je izhajal pred začetkom vojne v 12.000 izvodih, izhaja sedaj že v 120.000 izvodih. 24 nemških časopisnih poročevalcev je bilo dosedaj ubitih. Poročevalci morajo sedaj biti v prvih vrstah in zato so izgube iz njihovih vrst tako velike. Italijani poročajo, da imajo Nemci na Norveškem 1300 letal, od katerih je 800 težkih bombnikov, 200 lahkih bombnikov in lovskih letal ter 300 samo lovskih letal, zavezniške zračne sile tem nemškim Letalom niso kos, pravijo Italijani. Prizad kupuje vino V 7,adnjih 10 dneh je kupil Pri-! zad 100 vagonov vina. Dosedaj je odkupil 290 vagonov. Vino je pla-al po 15—23 din za liektolitrsko stopnjo. Prizad je začel v Srbiji kupo-ati tudi žganje ter je nakupil že 100 vagonov žganja. Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2% 11 Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravjel Zafo vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC barva, plasira la Ze v 24 urah ssvsS Itd. Skrobl in svetlolika srajc«. •*»«-nike la maaiete. Par«, suši. moaga U 111» doma*« p»HI» tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-*. »elenburgova «1. t Telefon It 82-72. vrv tistega * rdečimi srci, našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užifekl Bivanje inozemcev Po uredbi ministrskega sveta »1 bivanju in gibanju inozemcev * dne 17. aprila 1940. sme tuj dr-i žavljan stanovati samo v kraju, kil je označen v dovoljenju za biva<-< nje. Vsi oni inozemci, ki imajo! veljavna dovoljenja za bivanje^ smejo stanovati samo v kraju, kjerj so stanovali takrat, ko so vložili) prošnjo in ki je označen v njihovem naslovu v dovoljenju za bivanje. Če hoče inozcmec spremeniti svoje bivališče, mora po predpisani poti vložiti novo prošnjo) na bansko upravo. Inozemec, ki bi brez dovoljenja banske upravd premenil kraj bivanja, bo kamoi van po čl. 3. navedene uredbe * zaporom do 30 dni ali * d e n a r n o k a z n i j o d o L500 d i n. Poleg tega bo po izvršeni kazni izgnan iz kraljevine Jugoslavije. Kraljevska banska uprava dravske« banovine. t Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal j Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo jo smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki, ne dopuščajo odlašanja. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander. Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi y Ljubljani,,