POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN (tj n’ /(*< IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.50 Stev. 141 • Maribor, torek, dne 10 decembra 1940 • Leto XV Veliko je krivih prerokov Švicarski dnevnik »La Sentinelle« se v u-vodniku bavi z dejstvom, da danes vse kriči po novi družbi, med kričači so pa takšni, ki hočejo spremeniti le videz, ne gredo pa stvari do dna. Iz članka posnemamo: Danes so si vsi edini v tem, da je treba ustvariti nov svet, novo družbo. Kar se socialistov tiče, je ta zahteva že tako stara kot socializem sam in bi bila izvedba te zahteve velikanska zmaga socializma, saj on ni nikdar nehal klicati po novi družbi-Danes je pa sumljivo to, da so tisti, ki na ves glas kričijo, da je zdaj prišel l>ravi trenutek, ko je treba korenito spremeniti družbo, oni, ki so še nedavno tako srdito napadali socializem, obtožujoč ga prevratnosti, ker je stremel po temeljiti spremembi družabnega reda. Če danes na vseh koncih in krajih govorijo o potrebi nove družbe, ne smemo misliti, da gre pri tem res za zahtevo po popolnoma na novo in temeljito urejeni družbi. Pogosto gre pri tem le za psihološke (duševne) pretresljaje, ki povzročajo zgolj prazno besedičenje brez jasnih namenov. Za vsemi svečanimi izjavami, ki jih je današnji čas ■poln, se skrivajo zelo različne, često popolnoma si nasprotujoče stvari. Nikjer ni videti jasnosti, vse je le površno in navidezno ter ne sega globoko. Neki stari francoski pregovor pravi, , da samo halja še ne naredi meniha. Kar velja za posameznika, velja prav tako za organizacijo, stranko, kolektiv. Družba se lahko imenuje i . dt už^a . , «, >± v '2 ^ V' jr - * *demo-kratično«, a se navdušuje za avtoritativna načela, drugod so zopet »levičarske« stranke popolnoma usmerjene »desničarsko«. Ravno tako lahko govorijo ljudje in gotoye skupine o spremembah, obnavljanju, evolucijah, tihih revolucijah itd., a so z v®o svojo bit-Qostjo tesno povezane s preteklostjo, ki jo hočejo ohraniti. »Novi ljudje, novi programi, nova organizacija, nova družba!« kričijo povsod. Ginljivo je gledati te »revolucionarje«, ki se imenujejo Preroditelji- Najbolj konservativno (ne-Uapredno) časopisje in najbolj reakcio-tvarni nazadnjaški krogi stalno pišejo o **ovi družbi. Zanimivo bi pa bilo vedeti, kaj milijo ti »preroditelji« • » ••<>&*« tir'**’-- plačah, dobičkih, koncentraciji kapitala, razredni razdelitvi d5.užbe, kreditnem gospodarstvu, rev-s^|ni' izkoriščanju dela, konkurenci, pro-tekcijoniiiTiu (pomaganju na šikodo tretjega), carinah, gospodarskih krizah, imperialističnem (zavojevalnem) tekmo-s van.ju. ' jih že kdaj slišali razpra v-jljati in razčlenjevati vzroke nevzdržnih jdružbenih katastrof? Namesto da bi se orili s temeljnimi problemi, ki so vzrok |Sem boleznim današnje družbe in jih ®kušali rešiti, sipljejo ti »obnovitelji« le l*esek v oči in razširjajo neumnosti, ki ^^zkrivajo le strašno siromaštvo njihovega duha. U^ jl..* '■ 4 • «* . t Zato pozor pred tistimi, ki le govo-fijo o spremembah, se pa le navidezno evijo in hočejo ohraniti »starega čio-Vfcka.« i|f Jeklo, tenko kot papir, za letala Zedinjenih držav poročajo o novem iz-ki bo ogromnega pomena v letalstvu. . JNeriSke jeklarne so začele z izdelovanjem rT■ ■ ’-k Plošč, tenkih kot papir, ki pa vzdrže 13.000 kfi na kvadratni centimeter. To i P°P,°'noma nadomestilo aluminij v , 'alstvu, ker prenese trikrat toliko vrjčine, aluminij in ifta je dvakrat težje kriviti aluminif. Izumu pripisujejo enako važnost, tal S^°' čn? uP°ra'bi aluminija za izdelavo le-'• ki so jih poprej delali iz lesa in bla£a. k IVI UJSi Oil Alb I II aitui Po zavzetju Porta Edde In Argirocastra (At. ag. in Reuter). Grške čete so dne 6. t. m. vkorakale v pristaniško mesto Porto Edda v južni Albaniji in Argiro-castro. Porto Edda je najmoderiejše pristanišče, ki so ga Italijani zgradili kot važno oporišče —*;» ;.s ti V**rV» Skozi to pristanišče je prihajala v južno Albanijo vsa italijanska vojska in ves vojni materijal, kakor tudi živež za armado. Pred umikom so zažgali Italijani velike zaloge živil in vojnih potrebščin, katere niso mogli vzeti s seboj. Vendar pa je grški vojski uspelo, da je del velikih zalog rešila pred uničenjem. V luki je ostal en italijanski rušilec, ki ga je dan popreje poškodovalo angleško letalstvo z bombami. Menijo, da je imel rušilec nalogo, da odpelje iz mesta italijanske uradnike in arhive. Italijanska vojska se je iz Porto Edde umaknila proti severu, vzdolž obale, v pravcu kraja Himari, ki leži kakšnih 30 do 40 km oddaljen od Porto Edde. Druga kolona italijanskih čet pa se je podala v pravcu Argirocastra, ker očitno ni vedela, da so isti dan grške čete vkorakale tudi v Argirocastra. Argirocastro je bilo veliko italijansko oporišče v operacijah proti Grčiji v Epiru. Tudi tu so Italijani pred svojim odhodom skušali uničiti vse, kar bi imelo kakšno korist za grško vojsko. Grške čete so vkorakale v goreče mesto in potem takoj krenile naprej po dolini reke Drinos, ki se pri Tepeleniju izliva v reko Vojušo. Severovzhodno od Argirocastra so grške čete, po zavzetju kraja Peremeti, nadaljevale prodiranje po dolini reke Vojuše in so dosegle kraj Rlisuro, v pravcu Tepelenija. Od Peremetija proti severovzhodu, v dolini reke Osum, prodirajo Grki iz kraja Erseke v pravcu mesta Berat v srednji Albaniji. V odseku Korče je položaj za Grke ugoden in prodirajo iz kraja Mosko-polje, po dolini reke Devoli, istotako v pravcu srednje Albanije. V odseku Podgradec so grške čete po hudih bojih na nož zavzele visoke planine Kamia in Mokra ter prodirajo po dolini reke Skumbe v smeri na El-basau v srednji Albaniji. Dne 7. t. m. so vkorakale tudi v mesto Delvino, ki leži med Porto Eddo in Argirccastrom. Iludi boji na cesti proti Elbasanu Na cesti od Podgradca proti Elbasanu se vrše hudi boji med prodirajočimi grškimi četami in umikajočimi se Italijani- Grške čete so še vedno zelo oddaljene od Elbasana in Berata v srednji Albaniji. Gotovo je, da bodo Italijani poskušali vse, da zavro grško prodiranje baš na tem delu, ker bi zavzetje teh krajev utegnilo ogroziti ivso srednjo Albanijo in prisiliti Italijane, da se umaknejo tudi iž Valone. Vrhovno poveljstvo grške vojske o-pozarja javnost, da naj se nikar ne udaja varljivim nadam in prezgodnjim upom. Grška armada prodira, toda mora imeti v vidu možnost italijanskega protinapada in skrbeti za to, da se sproti utrdi na zavzetih pozicijah. Pri Argirocastru je sovražnik skušal kriti umik s tanki. V oistalem pa so boji na nož najobičajnejši način razračuna-vanja na vsej fronti, zlasti pa v visokih planinah, kjer je vrhu tega zapadel še sneg. i Napadi na Valono in Drač Angleško in grško letalstvo je izvedlo doslej 8 velikih napadov na Drač in 12 na Valono. Italijansko letalstvo je bilo zadnje dii manj delavno, kar je pripisovati izgubi letališč vzdolž grške bilo zadnje dni manj delavno, kar je pri-Porto Eddo. Grška poročila povdarjajo neprecenljivo pomoč angleškega letalstva v bojih proti Italijanom. Angleška letala prinašajo grški vojski v prednjih postojankah ne samo hrano, ampak tudi strelivo, strojnice in celo topove. Italijani o svojih uspešnih protinapadih Italijansko vojno poročilo pravi, da so italijanske čete na bojiščih v Albaniji, dne 7. t. m. uspešno odbijale grške napade zahodno od Podgradca. Italijanom je uspelo, da so s protinapadi zavzeli nazaj različne postojanke. Izkazali so se italijanski planinski polki. Italijansko letalstvo je bombardiralo grška oporišča, čete in skladišča municije. Odstop najvidnejših italijan* skih poveljnikov (Reuter), Dne 6. t. m, je odstopil vrhovni šef italijanskega generalnega štaba Badoglio; skoro istočasno je bil odstavljen poveljnik oz. guverner italijanskega otočja Dodekanez ob obali Turčije, general de Vecchi. Dne 7- t. m. pa je imenovanima poveljnikoma sledil admiral italijanske vojne mornarice Domenico Cagneri. Reuter pravi, da si odstop teh vojaških poveljnikov v Italiji razlagajo na različne načine: Eni pravijo, da se Ba-dogliju pripisuje neuspeh in poraz v Albaniji. Dočim drugi trdijo, da je to samo povod za njegovo odstranitev, v resnici pa, da je bil odpoklican zato, ker ni bil za brezpogojno sodelovame vojske s fašistično milico in proti skupnemu nastopu Italije z Nemčijo De Vecchiju se očita, da je soodgovoren za zanemarjenje obrambe Dode-kaneza, ki ga sedaj blokirajo Angleži, Admiral Caraniari pa je postal žrtev angleškega napada na vojne ladje v Tarentu. Za naslednika Badoglia je imenovan general Cavallero, za naslednika armij-skega admirala Cagnerija državni podtajnik. v mornariškem ministrstvu Ar-turo Riccardi in za poveljnika pomorskih sil podadmiral Jacchino. Dva italijanska generala sta se ubila Med poletom dne 7, t, m. je strmoglavilo med Rimom—-Turinom italijansko vojno letalo s člani italijanske komisije za premirje s Francijo. Pri tem sta se ubila generala Pietro Pinto in general letalstva Albo Pelegrini. Strahoviti letalski napadi Strahovit napad na London so izvedla nemška letala v noči na 9. j nje jeklarne, kjer izdelujejo med drugim t. m. Priletela so v celih rojih in poslu- tudi ladijske vijake in železniške vozo-žujoč se nove taktike, spustila čisto've. Neko letalo je ugotovilo 20 eksplo-niizko nad mesto, kjer so na razsvet- zij v 5 minutah. Vsa jeklarna je bila v ljeno mesto metala cele skladovnice ognju, ko 'so po enournem napadu prve bomb. Bombe so povzročile strahovito razdejanje. Razdejane so bile hiše, tovarne, plinarne itd. To je bil najhujši nemški povračilni napad. Nemci potapljajo ladje. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča, da je neka nemška podmornica potopila dve ladji s 17.000 tonami, neka druga pa dve ladji z 12.000 tonami. V noči na 7, decembra je bil hudo bombardiran Bristol. Pri vodovodu so nastali požari in eksplozije. Na morju sta bili zadeti dve ladji, ki sta začeli goreti- V ostalem pa je bila delovanje letal omejeno na podvige, ki so imeli za cilj oviranje nasprotnika. Angleški napadi nad zapadno Nemčijo in zasedenimi kraji so imeli samo neznaten uspeh. 6 ljudi je bilo ubitih in več ranjenih. 4 angleška letala so bila sestreljena. Nemci tudi poročajo, da je vzdolž vsega francoskega obrežja nastala nova obrambna črta, ki jo je gradil dr, Toth, graditelj Sieglridove črte v zapadni Nemčiji, Ta obrambna črta ima namen preprečiti vsak poskus angleškega izkrcanja na francoskih tleh. CBS. Angleški napadi na Diisseldorf Angleška letala so v noči na 8, t m. napadla Diisseldorf, predvsem tamoš- skupine letal priletela nova letala, ki so metala bombe na kolodvore in plinarno. Razen tega so bila bombardirana o-porišča: Antwerpen, Dunkerque, Ca- lais in Bologie ter letališča v Holandiji in Belgiji. Mnogo bomb je padlo tudi na Lorient, ki je oporišče nemških podmornic olb francoski obali. Na Diisseldorf je bilo vrženih 4000 zažigalnih bomb. V Lorientu so bile zažgane shrambe bencina. 4 angleška letala pogrešajo. Po 24 urah prvi novi napad na London. Reuter poroča, da je dne 8. t. m. popoldne, po 24 urah popolnega miru priletelo prvo nemško letalo nad London in metalo bombe. Tudi nad Kanalom je bilo skoro 24 ur mirno. ' Kaj ovira letalske napade? Tako iz angleških kot tudi iz nemških poročil je razvidno, da se je z nastopom zime delovanje letalstva zmanjšalo. Najbrž gre to na rovaš mraza, ki je silen sovražnik letalskih motorjev. Slabo vreme, kot sneg in dež ter megla, najbrž niti zdaleka ni tako oviralo letal, kot mraz. Ako bo mraz trajal in se stopnjeval, bo temu primemo popuščala tudi delavnost letal. 2500 ameriških letalcev služi sedaj v kanadskih letalskih edlnicali. Kruh na nakaznice Ali je to treba? Na zborovanju »Gospodarske sloge« v Zagrebu je govoril podpredsednik vla- mce. Tako torej izgleda naša preskrba z de dr. V. Maček o težkočah s prehra- vsakdanjim kruhom. Javnost gotovo za no. Od 1. januarja naprej se bo moralo nima, kako je mogoče, da naenkrat primešati pšenični moki po 30 odstotkov vlada pomanjkanje žita za kruh, ki ga koruzne moke. Ako to ne bo zadosto-; nismo nikdar uvažali, ampak lahko val o, se bo uvedlo dvakrat na teden vedno izvažali in ga ne more manjkati, peka kruha samo iz koruzne moke. V pa če tudi lanska letina ni bila dosti mestih pa se bo uvedlo krušne nakaz- prida, lu ^ Madžari dobe prlstanlfie na Reki Po madžarskih in italijanskih vesteh se vršijo razgovori, da bo Madžarska dobila svoje pristanišče na Reki. S so- Sporazum med Bolgarijo In TurZIfo in mir na Balkanu. Bolgarski tisk se obširno bavi z od nošaji med Bolgarijo in Turčijo in ugo- delovanjem Jugoslavije naj bi se od! tavlja, da so bila izvajanja bolgarskega madžarske meje čez Zagreb do Reke , zunanjega ministra Popova iv Turčiji; u-zgradila dvotirna železniška proga, Ita-' godno sprejeta, ker je Popov jasno iz-lija pa bi uredila na Reki moderno pri- razil miroljubnost bolgarske politike, stanišče. S tem bi bila uresničena dav- Listi naglašajo, da bi Bolgarija in Turna želja Madžarov, ki hočejo imeti svo- čija lahko živeli, ob medsebojnem spoje pristanišče, 's , k. ti štovanju narodnih koristi v miru. Doma m §*& st/etu Napetost med Anglijo In Japonsko Po moskovskih vesteh se angleško-ja-ponski odnošaji vse bolj zaostrujejo in postoji možnost vojnega spopada. Japonska koncentrira veliko število vojakov v bližini Honkonga in na otok^i Hainan v južni Kitajski ter v francoski Indokini. Za vrhovnega poveljnika angleške vojske na Daljnjem vzhodu je imenovan maršal Broock-Papon, kar sma- ki sedaj pripada Madžarski. Dne 11. t. trajo v Tokiu za vojne priprave Anglije' m. bo zvečer v radiu govoril predsed proti Japonski. S tem v zvezi se opo-j nik dr. Beneš. Obsodbe Šchuschniggovih režimovcev. Zad- voril Rosenberg v Parizu in kakor pišejo, je njič smo poročali, s kakšnimi velikankimi vso- bil njegovi govor namenjen Francozom, ki so i »! C„ 1 I,foiim nn.nlnm.^val Kil« tuHi nnvoKliPni ’ tami je bivši Schuschniggov režim podkupoval razne heimvvehrovske časopise. Po 8 dnevni razpravi zaradi poneverb podkupovanja z denarjem iz bivših avstrijskih itajnih državnih fondov, je bil obtoženi Benjamin Schier, odličen Schuschniggov predstavnik, obsojen na 2 in pol leta težke ječ«, Hermina Drzmisek na 8 mesecev ječe, Izrael Spitzer na 5 in pol mesecev in njegova žena na 4 mesece. Slednja dva sta bila Žida. Schuschniggov režim se je namreč v boju proti socialistom in drugim, posluževal tudi bogatih Židov. Obvezno delovno službo bo po poročilu agencije Stefani organizirala 'Nemčija v vseli zasedenih krajih. V to svrho bo v kratkem odpotoval posebni pooblaščenec rajlia v Bel-gijo, Francijo in druge kraje. Ideolog nemškega fašizma o francoski revoluciji. V Parizu je govoril v bivšem francoskem parlamentu ideolog nemškega fašizma Rosenberg, ki je med drugim dejal: »Francoska revolucija 1. 1789 je bila upravičen odpor orati duhu cerkvene inkvizicije in proti izrodkom monarhistične dobe, toda s proglasitvijo načela ‘tolerance (strpnosti) proti vsem in vsemu, je nihalo zanihalo predaleč. Ideje tolerance so se polastili v 20. stoletju zločinski tipi, Židje, framazoni in drugi. V duhu te tolerance je trdil nek francoski minister, da ni razlike med belimi in črnimi ter je nek črnec postal celo državni podtajnik. S tem je nastala za Evropo velika nevarnost. Nemčija je sedaj potolkla francosko armado, toda Francijo je rešila njenih strank, katerih se slabotna Francija ni mogla otresti.« — Tako je go- Govor predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča v, beograjskem mestnem svetu, v zvezi z. obiskom madžarskih državnikov v Beogradu, je bil v Rimu sprejet z zadovoljstvom. Kakor naglašajo v Rimu, je bila Italija vedno glavni posredovalec med Madžarsko in Jugoslavijo, zato tudi najnovejše zbližanje med obema državama spremljajo umevno z veliko pažnjo. Staroradikali v Sloveniji so se razdražili v dva- tabora. Od skupine, ki jo vodi znani bivši ban ar. Puc, se je sedaj ločil z nekaterimi tovariši dr. Korun, katerega glasilo radikalov, »Slovenska zemlja«, sedaj hudo napada. V 'sestavku pod naslovom »Za skledo vleče«, Pravi omenjeni list. da so se štirje gospodje z dr. Korunom na čelu preselili v drug tabor, toda ne iz načelnih razlogov'. Medtem so bili tudi izključeni iz dr. Pucove skupine, zato so pa baje stopili na njih mesto že drugi, ki so doslej stali ob strani. Hujših posledic, razen prepira med omizjem dr. Pucovega gibanja, menda v Sloveniji ne bo zaradi tega razkola. Vsekakor pa lahko postane razkol 'tragičen za obe omizji, ki sta zdaj nastali iz poprejšnjega Puc-Korunovega omizja. Za 40 odstotkov se bo zvišala rež jska voznina za železničarje. Kakor nam poročajo iz Beograda se pripravlja zvišanje potniških tirif za 20 odstotkov s 1. januarjem. Za železničarje, (Reuter). Na podlagi pooblajstil če- ki kupujeo režijske vozne karte, pa bo znašalo povišanje celo 40 odstotkov na sedanje cene. To se bo železničarjem že močno poznalo, - - v- M , *■ J ' 1 13 • i m~ ^ r O prodaji olja bo »Prevod« vodil strogo kontrolo nad veletrgovci, ker se-je ugotovilo, da nekateri veletrgovci prodajajo olje neposredno potrošnikom iri na ta način dosežejo večji dobiček, dočim so trgovci z detajlno prodajo vsled tega hudo oškodovani, ker ne dobivajo zadostne količine olja na razpolago. Ali bi ne kazalo, da bi Pristojna oblast prepovedala veletrgovcem vst^o detajlno prodajo olja in drugih življenjskih potrebščin potrošnikom. Mi smo v našem listu že večkrat opozorili na te nemogoče manipulacije, ker vendar ne gre, da nekateri veletrgovci vodijo poleg prodaje na debelo, tudi prodajo blaga in življenjskih potrebščin na drobno. Dokler bo to dovoljeno, je vsaka pravilna kontrola onemogočena, u , > v.i; za nabavo i i zarja, da se vedno bolj vidno razvija scdelovanjfe med Ameriko in Anglijo. Češkoslovaški državni svet v Londonu hoslcvaške vlade v Londonu bo sestavljen 40 članski češkoslovaški državni svet, kateremu bo pripadal tudi en zastopnik za Podkarpatsko Rusijo, bili tudi povabljeni Velika brezposelnost v Franciji. V francoski vojni industriji je bilo zaposlenih 1.6 milijona delavcev, ki so sedaj ostali brez posla. Samo v Parizu in okolici je okrog 800.000 brezposelnih. Francoska vlada namerava .odrediti kredit 46 milijard ,frankov za zaposlitev brezposelnih i. s. ibo izdala 25 milijard za popravilo škode in modernizacijo francoskega gospodarstva, 16 milijard za poljedelstvo in 5 milijard ja pariško okrožje. Znani vodja francoskih desničarjev Flandin bo. kakor se domneva, v kratkem postal notranji minister v Petainovi vladi. Papež bo posial v Francijo tri predstavnike Vatikana, ker deia višja francoska duhovščina, kakor poroča ZPV iz Rima Petainovi vladi težkoče. Vatikanski odposlanci naj bi vplivali na francoske cerkvene dostojanstvenike, da bi se duhovi pomirili. Francoski guverner v Kamerunu Richard Brunot je bil po poročilu Havasa odstavljen. Po poročilu Reuterja sta Richard Brunot in glavni guverner Madagaskarja .Inles Marcel de Coppet, prispela v London. Težka prometna nesreča v Belgiji, kjer sta zaradi megle trčila dva vlaka, je terjala 9 smrtnih žrtev in 60 težko ranjenih. Vojne priprave zahtevajo več dela. Države, ki so v vojni, in one, ki se pripravljajo na vojno oz. obrambo, podaljšujejo delovni Oas. — V SSSR so ga podaljšali od 7 na 8 ur dnevno, v Kanadi pa od 44 na 48 ur tedensko, dočim je v Nemčiji 10 urnik pravilo. Francija pod Bhirnom je poznala 40 urni tednik. !i-- ’* 30 milijonov dinarjev posojila prehrane, je sklenil najeti zagrebški občinski svet. Občinska uprava si bo izposodila IS milijonov pri bančnih zavodih, 9 milijonov pri pokojninskem zavodu za nameščence, 3 milijone pa pri mestni hranilnici. Uredba o ustanovitvi letalske vojne akademije je bila te dni objavljena v »Vojnem listu«. Šolanje na letalski akademiji bo trajalo tri leta in je za sprejem potrebno, da so položili kandidati srednješolsko maturo. Podružnica agencije »Avale« za banovino Hrvatsko je dobila posebne ugodnosti in lahko zlasti tudi odloča sama o nameščanju osebja in poslovanju te ustanove. 220 italijanskih državljanov, ki se vrač.tio iz Grčije v Italijo, je te dni potovalo preko Jugoslavije. Istočasno so s posebnim vlakom potovali preko naše države grški državljani ki jih je vojna zatekla v Italiji. Turška vlada namerava po poročilu DNB prenesti sedež vlade iz Ankare v Carigra« i \ Slovenski nogomet. Preteklo nedeljo igrali razni klubi za ligaško prvenstvo. S Maribor je porazil SK Olimp ,s 13 : 0. Šport1 niki pravijo, da pomeni ta tekma demontaži slovenskega nogometnega športa, ker so Oliffl' povej nastopili tako, da so naravnost osmešili šport in najbrž vzeli gledalcem za dolgo časa voljo, da si še kdaj kakšno takšno tekmo ogle' dajo. — V Kranju sta igrala SK Ljubljana in SK Kranj. Kranjčani so igrali ,samo s 7 možmi in ko so videli, da je žoga nasprotnikov že trikrat potresla njihovo mrežo, so se omejili na pasivno rezistenco ter niso hoteli več dati žoge iz rok, četudi si je sodnik skoro dušo izpiskal. Tekma jie 'bila prekinjena. SK Amater in SK Mars pa sta v Trbovljah lepo zaključila z 2:1 v korist Amaterja. 700 pevcev je nastopilo minulo nedeljo v Splitu. Pripeljala so se iz raznih krajev Hrvaške pevska društva, ki so včlanjena v hrvaški župi »Matije Gubca«. Pod Ratitovcem se je ubil delavec Šefkija Marovec iz Novega Pazarjla. Padel je po neki strmini in si razbil glavo. Ropsrjt na poslu. Kdo bi se čudil v sedanj# razmerah, ako se pojavljajo po deželi ropati1 in rokovnjači. Pri Sv. Miklavžu na Dravske® polju so vdrli iz podstrešja v hišo kmeta Gornika. Bili so trije. Dva sta strahovala domače, eden pa je brskal za denarjem. Odšli so brez plena, za njimi pa sosedje in orožniki, V fcrfnlnico so vlomili neznanci v Št. Petru pri Novem mestu in odnesli din 18.000 plena. Le dve vrsti testenin bodo po poročilu »Agenzije Stefani« odslej izdelovali v Italiji. Popolnoma se izloči iz prometa dosedanja najfinejša vrsta testenin, ki je bila izdelana iz čiste moke ozimne pšenice. Testenine se bodo izdelovale le iz mešane moke, za katere pa se bo znižala cena za 0.5 lire pri kg. S premogom je treba štediti. Italijanski »Cor-riere della Sera« poziva prebivalstvo v Italiji, da štedi z inozemskim premogom. Reuter pripominja, da je ta poziv posledica razdejanj, ki 'Sh povzročajo angleške bombe v Porurju na železnicah in v premogovnikih, vsled česar Nemčija ne more dobaviti Italiji obljubljenih en milijon ton premoga mesečno. Smrtno kazen 2a poskuse uporov je po poročilu DNB odredila romunska vlada, ki te izdala v 'to svrho poseben zakon. Obtoženci se bodo morali zagovarjati pred posebnim sodiščem, ki ga tvorijo trije generali in proti sodbi ni priziva. Vsaka obsodba se mora izvršiti tekom 10 ur. Preiskava v romunskem »Rotary klubu«. Bu-kareški dopisnik »Volkischer Beobachterja«J poroča, da je napravila komisija za namestite^! iz vsled potresa podrtih hiš evakuiranega prebivalstva naglo preiskavo v domu »družbe vele-finančnikov« v Bukarešti. Ob tej priliki je policija baje ugotovila, da je nagrmadil upravitel) kluba ogromne množine živil. Izvedli so potem preiskavo v vsem poslopju in je pri tem prišla policiji v roke cela vrsta dokumentov o delovanju »Rotary kluba« in framazonske lože. Mnogo bivših vodilnih politikov je baj« na ta način kompromitiranih. 100 tisoč ton aeroplanskega bencina bo dobavila Romunija Italiji. 123 Parižanov je bilo Pretiranih ob prililo proslave ' premirja v svetovni vojni, na Champs-Elysees, ki se je vršilo dne 11. novembra t. I. v Parizu. (AB.) »Delavska Politika" m dM/a M&ettiU su&u&tcii, zato p#' COVHOi ftOCOCMM taUfy! A. M. de Jong: v [13 .6TR OSK A LETA MEREYNTJEJA G E Y S E N A‘~] Ko je Flirefleter odvzel župniku talar, ga je ta podražil: , . , >Hm, dragi moj, priznam, da me nisi varal v mojem pričakovanju. Prav izvrstno si opravil svojo nalogo, tako, da te morem samo pohvaliti!« Cerkovnik je renčal kot popadljiv pes. *In latinski znaš, kot da bi se bil učil v semem- šču« Kdo ve!« je del odurno Flireileter. »Zelo sem zadovoljen z novim cerkovnikom«, je nadaljeval župnik dobre volje. »Upam, da bova >e več let delala skupaj, dragi moj, kaj ne?« »Gospod župnik«, je rekel cerkovnik grozeče, »ako želite, da še danes odidem, potem le nadaljuite tako še nekaj časa. Popoldne bom izginil kot kafra, na to lahko vzamete strup!« »No, no, no!, le ne tako naglo, Flirefleter,« ga je miril župnik skesano, »saj bom držal jezik in te pustil, da v miru delaš!« Flirefletet je nekaj godrnjal v odprto omaro, v katero je zlagal vse stvari, katere ije rabil župnik pri maši. Nato sta odšla skupaj v župnišče, kjer jima je Jans pripravila zajtrk. Okrog osmih je stal M)ereyntje pri vratih cerkvenega vrta in čakal na novega cerkovnika. Komaj je ta ''stopil z dolgimi koraki in mračnega pogleda iz župnišča, mu je pohitel Mereyntje naproti in ga vprašal, laskajoč se mu: »Flirefleter, ali smem s teboj zvonit?« Ko 'je dolgin zviška pogledal nanj, je še brž dodal: »Gospod župnik me je tudi vedno vzel s seboj, veš.« Izgledalo je, kot da se je Flirefleter na nek a) spomnil, kajti njegov obraz je postal prijaznejši in je odgovoril: . »Hm, župnik je moj in tvoj gospodar, kaj ne. In pomočnik prav gotovo ne sme biti manj bedast, kot pa je mojster. Tu imaš ključe. Pojdi naprej. Gotovo poznaš stopnišče bolje kot pa jaz.« _ Ponosno je vzel Mereyntje ključe. Odklenil je škripajočo ključavnico vrtnih vrat in stekel proti cerkvenemu vhodu. Cerkvena vrata so se odpirala z velikim ključem. Ves poten od napora, je skušal zavrteti ključ, toda mehanizem velike ključavnice se ni zganil. Vprašujoče se je ozrl preko rame na cerkovnika, ki je stal za njim, se smejal in ga dražil: »Ali ne gre?« »Ne«, je vzdihoval Mereyntje, »pretežko je za mere.« »No, daj sem!« Z eno samo kretnjo svoje velike roke, je obrnil ključ v škripajoči ključavnici in odrinil vrata. »Ti si pa močen!« ga je občudoval M,ereyntje. »Gospod župnik je moral vedno odpirati z obema rokama in poleg tega je še vzdihoval, tako težko mu je šlo.« Flirefleter se je smejal: »Vse ima svoj čas. Ti si še premlad za to, gospod župnik pa je prestar. Tako je ta reč!« Že mogoče«, je menil dečko. »Sedaj pa tu sem, tu se gre na kor . ..« Ko sta dospela gori, je zgrabil cerkovnik za zvo-novo vrv in že po par krepkih potegljajih je 3il° čuti prvo bučanje zvona. Takoj nato pa je jacci ples veselih zvokov, ki so zveneli tako prijetna >n glasno ter tako krepko, da je Mereyntje od veseli* in nepotrpežljivosti kar trepetal. Zvonova vrv v N refleterjevih močnih rokah je drsela v čudo^ krepkih potegih gori in doli, nad njunima glav^j pa je plavala bronasta pesem zvona, širna in te in se v hitrih zvočnih valovih širila čez polja v ^ Ijavo, kjer so delavci na njivah vzravnali svoje čene hrbte in zastirajoč si z dlanjo oči, gledali p vasi, mrmrajoč: ., »Šment! Kaj le se je pripetilo našemu župni u ^ Mereyntje je od vzhičenja zaploskal z ro ama vzkliknil: F1irefleter? Oh, ti. »Ah se smem obesiti za vrv, pusti me vendar?« , . . Smejoč se je vzel zvonikar deč a na ro> e in\ dvignil kvišku, še višje, kot ,e bil sam velik sedal je visel Mereyntje grozno visoko od tal m vrv ga ) v naglih potegih vlekla zda, gon, zda, dob. O* se mu od strahu razširile toda držal se 5e krfievg^ čvrsto in pri tem občutil kljub strahu m tes ^ prave nebeške sladkosti. Srce mu jc bilo hitre, ^^ pa je občutil vršenje divjega nihanja kot h id pra ^ te v svojem telesu. In ko je zvon umolknil ter 1 ^ sopljen sedel na klopi ob oknu zvonika, se veselja smejal in rekel hvaležno-: & znaŠ »Tako visoko se pa še nisem gugal!... T» P zvoniti, Flirefleter!« lo raztresen, da so pritožbe gospodinj popolnoma upravičene, ker morajo tekati od enega konca do drugega predno si lahko nabavijo vse kar rabijo za kuho. Razen nakupa te parcele ni bilo doslej mogoče opaziti še nobenih priprav, da bi se pričelo z gradnjo nove tržnice, dasi se je o tem vprašanju že v javnosti, kakor tudi v mestnem svetu na dolgo in široko razpravljalo. Mnogo občanov si je želelo, da bi bila mestna- občina zgradila tržnico ob mostu, kjer sedaj gradijo palačo »Vzajemne zavarovalnice«. Če se teh želj ni vpoštevalo, naj se sedaj vsaj na novem mestu, ki ' je bil zato določen, postavi tržnica in pride končno od obljub k dejanjem. Nova realna gimnazija v surovem stanju dograjena. Po petmesečni gradnji je bilo te dni poslopje II. realne gimnazije v surovem stanju dograjeno in se je vršil takozvani likof, katerega so se udeležili tudi predstavniki oblasti. Stavbo gradi gradbeno podjetje Gabrijelčič iz Ljubljane, prattako bo ostrešna tesarska dela izvršila neka ljubljanska tvrdka, ki bo te dni pričela postavljati ostrešje. Ce bo vreme dopuščalo, bo stavba v par dneh pod streho. Pozim bo mestna občina izvršila kanalizacijska dela, tako, da bodo lahko spomladi z gradbenimi deli nadaljevali. Celotni proračun za vsa gradbena dela nove stavbe znaša 8 milijonov dinarjev. Verjetno pa ta znesek z ozirom na to, da se cene gradbenemu materijalu še niso ustalile, ne bo zadoščal. Na Meljskem hribu je še vedno živo, »Na-bavljalna zadruga« namreč zopet nadaljuje z rigolanjem starega vinograda, ki ga prekopavajo kaznjenci mariborske kaznilnice. Vinograd bo postal pravi kras mesta, ki ga že sedaj prav radi občudujejo ob sončnih dneh zlasti potniki, ki čakajo na mariborskem kolodvoru, odkoder je ta vinograd lepo videti. — Zadruga je pravkar obnovila tudi nasade breskev in marelic med trtami, ker so jim letos skoro vse pomrznile. Na desnem pobočju Meljskega hriba pa rastejo nove hišice v hribovit sadonosnik. Bodoči lastniki ličnih hiš tudi sedai odkopavajo mastno ilovico in jo odvažadb na travnik pod vinogradom, kjer so nekoč ilovico uporabljali v opekarni, ki je stala nasproti sedanjemu, žal razpadajočemu vojaškemu skladišču. Lepo telovadno dvorano si je zgradil na bivšem dr. Schmiderjevem posestvu v Vrbanovi ulici, sedaj dr. Pipuševi ulici, mariborski »Kulturbund«. Letošnjo jesen so dvorano še znatno povečali in postavili kotlarno za centralno kurjavo. Zapnkrat je to najlepša telovadna in družabna dvorana v Mariboru. Razen tega ima »Kulturbund« svoje prostore za centralno pisarno na Aleksandrovi cesti 14 in za posebne odseke še v Fedročijevi palači v Strossmajerjevi ulici. Najživahnejši promet pa je ipred telovadnico v Dr. Pipuševi ulici, kjer že nastopa' nemška mladina tudi v črnih krojili. Tudi iz okolice pridno obiskujejo člani dvorano. Transporti ovc in koštrunov. Skozi Maribor še vedno prevažajo z juga ovce in koštrune, ki j so namenjeni za Nemčijo. Sanitetna oblast je določila, da bi morale ostati ovce v Mariboru vsai 48 ur na odmoru, ker prispejo sem zelo izčrpane. Zato so jim pripravili na travišču I pod kolodvorom, nasproti Franzovega mlina,! okole, kjer ovce krmijo s senom', po tleh pa: leže korita, v katere nalivajo ovcami pitno | vodo. Po okolici se že prav močno širi duh j po ovcah. Te dni sta morala intervenirati tudi dva stražnika. Turčin, ki prihaja s par po- magači, s transportom ovac, bi namreč moral i javiti vsako obolenje ovc živinozdravniku in pogin ovc konjedercu. Nekaj ovc namreč sikoro pri vsakem transportu pogine. Prihaja jih skoro dnevno po tisoč glav. Čuvaji ovc so takšne poginule žrtve sami odrli, da rešijo kožo & volno, ki bi jo sicer dobil konjederec, a odrte ovce so zmetali v košaški potok, ki teče tam mimo, pa jih je oko postave našlo in tako sta prišla stražnika delati red. Musliman, ki hodi s fesom na glavi med svojo čredo ovac, je obljubil spoštovati predpise. | lepimi glasovi. Strojnik A. Gabrijan je nato j lepo zapel B. Ipavčevo »Ciganka Marija« iti J. Pavčičevo »Pred durmi«. S klavirjem ga je spremljal V. Živko. Sledil je dramatičen prikaz kako je človek skozi vekove z veliko muko poskušal svoje misli ovekovečiti in jih zapustiti potomcem, dokler ni Gutenberg izumil početek modernega tiskarstva. Dramatični prikaz ie spisal in priredil grafičar I. Kleč iz Celja. Igralci so dobro poaali svoje vloge, j Ob zaključku je vojaška godba zaigrala ko-i račnico. Vsi sodelujoči so se kar najbolj po-| trudili in želi za svoja izvajanja toplo prizna-! nje. Gledališče je bilo zasedeno. Tridesete obletnice smrti Leva N. Tolstoja se bo spomnila naša »Vzajemnost« danes, v ponedeljek, dne 9. t. m. in se bo s predavanjem s. Antona Tanča oddolžila delu velikega pisca z Jasne Poljane. Predavanje se bo vršilo ob 20. uri v dvoriščni dvorani na Ruški cesti 7. Stolp mariborske pomožne radio - postaje, ki ga bo dobavila in zgradila neka tvrdka iz Nemčije, je baje že prispel na tukajšnjo carinarnico. Pričakovati je torej, da bodo stolp v kratkem postavili in nato pričeli z montažo aparature, da, bomo končno 'tudi v Mariboru lahko poslušali ljubljansko oddajno postajo. Zimski izlet smučarjev »Kulturbunda«. V nedeljo so priredili smučarji mariborskega »Kulturbunda« prvi smučarski izlet na Pohorje k svoji zimski koči. Z večernim vlakom so se smučarji in smučarke vračale s koroškim vlakom ter prepevale svoje novejše nemške pesmi. Na kolodvoru so se ločili in pozdravili s svojim »gaufiihrerjem« pastorjem g. Baronom z društvenim pozdravom »Meil«. Povratek sezonskih delavcev. S Posebnimi transporti se zadnji čas vračajo naši sezonski delavci iz Nemčije, kjer so opravljali poljedelska dela. Te dni je spet prispel transport 400 delavcev na tukajšnji kolodvor, od koder so delavci in delavke po opravljenih carinskih formalnostih odpotovali na svoje domove. Nezgoda pri delu. V tovarni Pengg v Melju je spojka velikega gonilnega jermena, ki se je odtrgal, s 'tako silo odletela v ključavničarja Ivana Kertnela, da mu je zdrobila ko0»t na nogi. Zdravi se v tukajšnji splošni bolnišnici. Samomor vojnega invalida. Te dni se je ustrelil vojni invalid 44 letni posestnik Alojz Vogrinec v Ruperčah. V svetovni vojni je bil težko ranjen v glavo, kar mu je vso povojno dobo povzročalo domala vsak dan hud glavobol, zaradi tega je že večkrat skušal izvršiti samomor, kar so pa svojci vedno pravočasno preprečili. Na šest mesecev strogega zapora je bil te dni pred tukajšnjim sodiščem obsojen Stanko Novak s Pobrežja, ki je od mariborskih odvetnikov izsiljeval denar. — Rudolf Koražija s Pobrežja pa je bil obsojen na 2 leti težke ječe, ker .ie na goljufiv način dvignil pi;i tvrdki Hutter in dr. v Presledkih 75.000 din za dobavljen brezov les. Prevara se mu je posrečila, ker je ponarejal zneske na dobavnicah. Mlada hišna poinočntea Jožefa Trančakova je po navedbi svoje gospodinje Fride Vrhunc odšla pred enim tednom k zdravniku, ker je tožila, da ima bolečine v želodcu. Od tega dne se ni več pojavila. Stara je šele 19 let. Otvoritev razstave mariborskih likovnih umetnikov »Brazda« bo v torek, dne 10. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Svoja dela bodo razstavili umetniki: Karel Jirak, Maks Kavčič, Zoran Mušič, Ivan Kos, Golob Karel, Lojze Šušmelj in Klavdij Zornik. Cank?rjeva spominska predstava v gledališču se bo vršila na predvečer 21. oblet. Cankarjeve smrti, v torek, dne 10. t. m. Vpri/.o-ri se Cankarjeva duhovita satira »Za narodov blagor«, katere dovršenost pred 40 leti se Proslavi obenem s to spominsko predstavo, pred katero bo imel g. prof. dr. Dornik kratek nagovor. POZOR! Božiček bo letos obiskal prav vse stanovalce mesta Maribora in okolice, obdaril jih bo z zelo koristnimi darili, n. pr.: z dobro jedačo in pristno pijačo, z dišečimi cigaretami, lepo obleko, toplimi čevlji, zabavnimi igračkami itd. Vse bo nakupil s sredstvi, ki jih zmore vsakdo, nasvet pa boste našli v vseh naših časopisih pod oglasi ali v tekstu v sredo, dne 11. decembra pod označko J, G. »Božiček mora biti letos v vsaki hiši.« KRANJ Preklic! »Voglar Jožef, posestnik in mizar v Naklem preklicujem, kar sem govoril dne 29. 9. 1940 v gostilni Ferjane v Strahinju o zas. tožilcu Strupi Primožu, delavcu v »Jugočeški« v Kranju, kot neresnično in izjavljam, da j« očitek, ki sem ga takrat izrazil, da je Struipi Primož 1. 1936 kot delavski zaupnik dobil denar ob priliki štrajka od tovarne »Jugočeška«, torej da je bil podkupljen, neresničen in ne-osnovan.« Voglar JožeL POSLEDNJE VESTI Italijansko vojno poročilo javlja, da je 9. italijanska armada na albanski fronti odbila ponovne napade Grkov. Z 8. decembrom je italijanska armada zaključila svoj umik v Albaniji. Najdeno je bilo sestreljeno angleško letalo in v njem 1 težko ranjeni častnik. — V severni Afriki so bili pognani v beg sovražni odredi. — V zračnih bojih so bila sestreljena 4 angleška letala. — Angleži so brez uspeha napadli z letali mesto Bengazi v Libiji. Grško vojno poročilo javlja, da so Grki dne 8. t. m. zavzeli v Albaniji nove važne postojanke nasprotnika. Sedaj imajo v svojih rokah eno četrtino vse Albanije in sicer njen najbogatejši del. — Grška vlada je izdala belo knjigo z dokumenti, ki so bili najdeni v Albaniji, o dolgotrajnih pripravah za vojno proti Grčiji. Angleško vojno poročilo pravi, da je v noči na 9. t. m. angleško letalstvo bombardiralo Porurje in oporišča- ob Kanalu. — Podrobnejše poročilo bo objavljeno. — V Afriki je bilo na letališču Benito uničenih 8 italijanskih letal. Nad Anglijo sta bili sestreljeni 2 nemški letali. — Dne 9. t. m. je eno leto in 109 dni od začetka vojne. Preseljevanje narodov je mogoče samo tedaj, ako morejo izseljenci dobiti zemljo. — Preseljevanje bolgarske in romunske manjšine v Dobrudži je ustavljeno, ker nobena izmed obeh držav ne more izseljencem nuditi posestev, na katerih bi jih naselile, • Novo cesto Podused—Ptuj bodo začeli graditi. Izpeljana bo ob železniški p^ogi. Gfikm.no ceno za sladkorno peso je določil ministrski svet na din 42 za ItiO kg. Sladkorja ne bo zmanjkalo. Cena bo ostala kot je, do nove kampanje prihodnje leto. IZ CESKE Znamenita »Zgodovina češke literature« pisatelja Jaroslava Vlčka je izšla te dni v novi monumentalni izdaji na 1800 straneh. Pesnik josip Ifbra je izdal 16. zvezek svojih pesmi »Zahrada Popelčina« v založbi Fs. Borovy. Češki, listi pišejo, da je vložil v to zbirko pesnik Mora tudi dve krasni pesnitvi z bogato vsebino »Rekviem« in »Pepelka prebira grah«. Posebna društva za študij življenja pisateljev. Cehi imajo v Pragi posebno »Literarno-historično družbo«, ki v odsekih preiskuje življenje in delo čeških pisateljev in pesnikov. Na ta način se zbira sistematično ves potreben materijal za knjige o zaslužnih čeških kulturnih delavcih, iz katerih črpa narod izobrazbo in v teh časih ‘tudi neomajno vero v boljšo bodočnost. Pravkar je ta »Literarna družba« ustanovila posebno sekcijo za študij pesnika in pisatelja Julija Zeyerja. čigar znameniti roman »Jan Marija Plojhar« je preveden tudi v slovenščino.. Sekcija mora pripraviti vse potrebno za dostojno proslavo 100-letnice rojstva tega ipeshika, ki bo 26. aprila 1941. Ne sežigajte sadnih dreve?! Tudi na Češkem je lanski mraz napravil ogromno škodo med sadnim drevjem, ki se je pa povečini šele v letošnji jeseni posušilo in ga kmetovalci sedaj podiraio. »Narodna Zajednica« pa opozarja po listih kmetovalce, naj bi ne sežigali debel sadnih dreves, ker se dajo koristno uporabiti za pohištvo, za kar bi morali sicer uvažati drag les iz inozemstva. »Narodna Zajednica* organizira zbiranje takih -podrtih sadnih debel in prodajo. Iz Sltvalk« Med Slovaško republiko in Sovjetsko zvezo je bil po poročilu Tassa te dni podpisan trgovinski sporazum. Slovaška bo dobavljala Sovjetski zvezi električne motorje, kable, prejo, uvažala pa bo iz Sovjetske zveze žito, volno itd. Reorganizacija armade po nemškem vzoin. V okvirju reorganizacije slovaške armade so po nemškem vzoru ustanovili častniški in podčastniški zbor. Slovaška armaaa namreč doslej ni poznala ustanove poklicnih podčastnikov, kakor nemška vojska. Obsedno stanie v Turčiji se po poročilu DNB nanaša le na evropski del in na področje Dardanel, dočim v ostali Turčiji niso oili izdani izredni ukrepi. Pri nadomestnih volitvah v angleški parlament je bil te dni v Northamptonu izvoljen kandidat konservativne stranke Sommers, ki je dobil 16.587 glasov, dočim je njegov protikandidat, ki je nastopal pod geslom »krščanskega pacifizma«, dobil le 1167 glasov,.k, t Kanadski parlament je odgoden in se bo prvo zasedanje vršilo šele 17. februarja 1941. Proglas o odgoditvi zasedanja parlamenta navaja, da se v slučaju potrebe lahko parlament skliče že poprej. Za 8 milijonov dolarjev opija so po poročilu Reuterja zažgali v provinci Šansi, ker hoče vlada Cankajška odpraviti kajenje opija. Mehiška vlad? bo nabavila v Zedinjenih državah več starih rušilcev, za kar bo nudila Ameriki razne koncesije. V Ameriki gradijo ogromne doke, kjer bodo izdelovali največje vojne ladje na svetu do 60.000 ton. Z gradnjo prve take velike vojne ladje bodo začeli prihodnje leto. Pravtako gradijo v Fordovih tovarnah 8500 specijalnilt avtomobilov za ameriško vojsko, na katerih bo nameščena po ena težka in po ena lahka strojnica. Zaradi prepovedi izvoza železa iz Avstralije in Zedinjenih držav na Japonsko, je nastalo na Japonskem silno pomanjkanje železa, kar lahko postane usodno za Japonce. S tem v zvezi so po poročilu CBS iz Tokia odstopili ravnatelji petih japonskih železarskih industrij. Stran % *WCAVSm POLITIKA. Štev. 141 KISUCE Dr. IVAN HALEK D SOCIOLOŠKA RAZPRAVA ZDRAVNIKA O GORATIH KRAJIH SLOVAŠKE Dr. France Gabrovšek, odvetnik iz Kranja, nam je pred svojo tragično smrtjo na Razori, kjer se je ubil pri plezanju dne 21. julija 1940, poslal v objavo v slovenskem prevodu slovaškega zdravnika dr. Ivana Haleka »'Kisuce«, sociološko razpravo o goratih krajih Slovaške. Pošiljki je bilo priloženo spremno pismo, ki se glasi: Kranj, 28. 10. 1939. Dr. Halek, ki je napisal »Kisuce«, je ibil še lansko leto primarij v bolnišnici v Žilinu na Slovaškem. Po bratu medicincu mi je prišlo v roke njegovo delo, ki je pisano s topoloto in ljubeznijo do ljudi, kot sem jo malokje videl. Pisal sem avtorju, če smem delo prevesti na naš jezik, pa mi je dovolil. Lotil sem se posla in ga tudi končal. V*. . ".Ji 4 V Za honorar mi ni. Le škoda bi bilo, da bi prevod brez uspeha propadel. Prosim Vas, da prevod preberete in mi. o tem sporočite svoje mnenje. Avtorjevo dovoljenje sem pošiljki priložil. Najlepše pozdravlja Dr. Gabrovšek France. Dr. Gabrovšek še naglaša, da želi objaviti sestavek v unDelavski Politiki«, ki j ima pravi smisel za te vrste socialne razprave. Studii slovaških razmer je pa važen za vse eugenike* in asanatorje**, (Pismo in rokopis je dobil s. dr. Avg. Reisman, ki si je dopisoval z dr. Gabrovškom.) UVOD Mnogo naših zdravnikov se spočetka z zanosom loti svojega dela med ljudstvom. Poznajo zdravila in sredstva moderne medicine, s katerimi se da danes zajeziti in ozdraviti že skoraj sleherna bolezen. Ko pa pride življenje s svojimi tisočerimi nadlogami, spoznajo, kako malo jim vsa njihova veda in ves visoki razvoj moderne medicine pomaga. Zdravila, s katerimi se uspešno ozdravi bolezen, so draga, dragih zdravil si pa ljudje ne morejo kupovati. In bolezen razsaja med revnimi sloji mnogo huje kot med imovitejšimi, ki si draga zdravila lahko privoščijo, ki lahko hodijo menjat zrak v penzione na morje, ki lahko plačajo drage operacije veščih in izkušenih zdravnikov, ki so pa prav zaradi tega nad vse dragi. Vse to 'bi zdravnik rad priporočil ibolniku, rad bi mu pomagal, zlasti ko ve, da je teoretična medicina *) eugenik = človek, ki se peča z raz-iskoVaniiem dednosti. **) asanator = človek, ki se peča z ozdravljenjem nezdravih prilik, n. pr. na vasi. : iznašla lek njegovi bolezni, pa mu ne more, ker bolnik nima denarja. Nemo stojita oba' pred boleznijo in bolezen gre mirno svojo razkrajajočo pot. Zdravnik, ki vse to sprevidi, ali skuša najti vzrokov bolezni in odpravljati te vzroke, ali pa postane navaden zdravnik posameznih »primerov«, ki jih pač zdravi s sredstvi, ki jih bolnik zmore plačati ter se spoprijazni s svojo usodo opazovalca ginevanja človeških življenj. Če pa išče vzrokov, gre po lažji poti, Ne skuša najti vzroka tam, kjer leži v resnici, kjer mu je pa ob obstoječih gospodarskih razmerah najtežje priti v okom, ampak ga išče drugod, kjer bi ga bilo mogoče kolikortoliko odpraviti tudi v današnjih gospodarskih rrz-merah: v splošnih nehigijenskih razmerah, v katerih živi naše ljudstvo, v slabi odpornosti telesa, ter v pijančevanju, ki naj bi bilo krivo vsega tega zla. In tako pišejo dan na dan po listih, tednikih in mesečnikih o nehigijeni ter o prokletstvu uživanja alkohola, ki je krivo zdrastvenega, pa tudi gospodarskega propada našega ljudstva. Na tej stopnji svojega nazora in deloma navadno tudi ostanejo. Globlje ne gredo. Pisatelj pričujoče razprave, dr. Ivan Halek, primarij bolnišn. v Bytčici na Slovaškem, je šel drugo pot. Od tolstojanca, ki mu je bil preprost, reven človek, vzor človeka, je ob masovnem umiranju otrok v prvih letih življenja, degeneraciji prebivalstva ter njegovi revščini sprva mislil, da je pijančevanje krivo vsega zla. Vrgel se je zato z vso vnemo na protialkoholno delo. Kmalu je pa začel spoznavati, ko se je jel seznanjati z razmerami, v katerih je živelo ljudstvo, ki ga je zdravil, z napornim garanjem od rane zore do pozne noči, z njihovimi umazanimi bivališči in načinom prehrane, da ni pijančevanje krivo degeneracije, izumiranja in revščine, ampak narobe, da leži v revščini prvi vzrok vsemu temu družabnemu zlu in da se more zato zgrabiti stvar s tega konca, če hoče človek z uspehom začeti in končati delo, ki si ga je zastavil. Razprava sama za nas ne bi bila tako važna, saj popisuje razmere na daljnjem Slovaškem, če te razmere ne bi bile tako presenetljivo slične našim razmeram, zlasti po Halozah, na Pohorju in Kozjlaku. Enaka revščina, enako množično umiranje otrok, enaka degeneracija, pijančevanje, fantovski pokolji, pogoste bolezni in epidemije. Enaka prizadevanja, odpraviti vse to zlo z zatiranjem pijančevanja, s prepo-vedaniem sajenja trt raznih vrst in končno enaki uspehi, kot so doleteli vse podobno delo tudi na Slovaškem. Zato je razprava za nas pomembna, saj slika pisatelj pravzaprav naše razmere ter išče in odkrije lek tudi nam kot ga najde Slovaški. Prevajalec. (Nadaljevanje prihodnjič.) Hotutk sodmžic MEŽICA Bučnega olja je manjkalo precej časa v našem kraju in menda v vsej Mežiški dolini. Naši ljudje so navajeni na bučno olje, zato so ga tem bolj pogrešali. Pretekli teden se je obrnilo na bolje. Upajmo, da nam olja ne bo treba pogrešati, dasi smo v splošnem precej v skrbeh, kako bo, ker smo kot industrijsko okrožje navezani na uvoz življenjskih potrebščin do zadnje mrvice moke. Nakaznice za petrolej pridejo, do danes pa jih še nimamo. Petrolej je že prispel in trgovci ga imajo, samo izdajati ga še ne smejo, ker ni dovoljenja. Menda bo dovoljenje izdano, čim bo občina imela jia razpolago nakaznice. Cena petroleju bo din 9 in je uradno določena. Ambroževanje so priredili mežiški čebelarji v soboto, dne 7. t. m. pri Toffu. Kakor znano, smatrajo Ambroža za zaščitnika čebelarjev, ki Pa letos ni opravičil nad, katere so stavili vanj. Tudi paša na ptujskem polju ni pomagala, dasi je prepeljavanje iPanjev združeno s precejšnjimi stroški. Kljub temu pa letošnji slab uspeh ni mogel skaliti dobre volje naših čebelarjev, ki jim predseduje naš Karel Potočnik, kakor je pokazal potek večera, na katerem ni manjkalo humorja in so naši čebelarji vprizorili pravo tekmo z, lovsko latinščino na račun zdravljenja revmatičnih s če-belnim pikom. Vsi upajo, da se bo drugo leto cedil med, če že mleka ne bo. Tamburaškl odsek je ustanovila naša »Vzajemnost«. Glasbila smo si že nabavili in začeli v vajami. Mladina ima sedaj novo področje 7.a svoje kulturno udejstvovanje, ki ga je treba gojiti. Godbenim odsekom »Vzajemnosti« po drugod priporočamo,1 da kupijo glasbila samo pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu. CRNA PRI PREVALJAH Zvezo za vse življenje sta sklenila 4. t. m. poslovodja podružnice Konzumnega društva za Slovenijo s. StoPajnik Miloš in gdč. Štefka Lojen. S. Stopajnik je marljiv delavec v našem socialističnem kulturnem gibanju. Mladima zakoncema naše čestitke, z željo, da bi nam ostala zvesta sodelavca v našem po-kretu. SELNICA OB DRAVI Nova šola! Žalostno je dejstvo, da še niso razpisana dela za nabavo notranje opreme. Vsakdo danes vidi, da čim dalje se čaka, tem dražja bo vsaka stvar. Že sedaj je mnogo zamujenega, ali s časom bo še vse dražje! Pri gradnji mora biti v naprej izdelan načrt m sredstva preskrbljena. Mar bi se sicer lotili dela, ki bi po našem računu stalo tri in pol milijone dinarjev? Izvedeli smo, da so nekateri za to, da se samo polovico šole izgotovi. Mi v to resnično dvomimo, takih polovičar-j jev ni med ljudmi, ki so polni trgovskega ‘duha in imajo vso reč v rokah. Delavstvo je nestrpno; mi imamo svojo deco v slabih prostorih sedanje šole, kjer se tišči od jutra do večera. Vsakdo uvidi nujno potrebo, da se šola takoj dogotovi. Upoštevajte naš dobronamerni nasvet, razpišite vsa dela in koristili boste občini. Vsak dan čakanja stane davkoplačevalce denar; čim kasneje bo dobavi notranje opreme, tem bolj draga bo in tem višje bodo doklade. Ne pozabite razpise objaviti vsaj z rokom 14 dni, da ne bo prekratek rok. Ure vseh vrst pa zlatnino in srebrnino ima stalno na zalogi urar FISCHBAHER EDVARD Trbovlje II Vsa popravila izvršuje točno in najceneje Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova cesta 11 priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike Itd. kot zelo praktična B o 2 H n a Stavbne parcele Več klasnih stavbnih parcel in njiv naprodaj v bližini Celja. Poizve se v uoravi »Delavske Politike", Celje, Delavska zbornica ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Rokavice, nogavice, pletenine, blu2e, jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Obiekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke. Šlvllske potrebščine, galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg). Dolžnosti naših izobraženk j Vse premalo stoje naše izobraženke delavski j in kmečki ženi ob strani, vse premalo ji nudijo podpore. Žal vse preveč je med njimi ozkosrčnih skopulj, ki le za sebe nabirajo in hranijo duševne in umske zaklade, vsi drugi pa bi lahko umrli od duhovne lakote in žeje. Naša delavska društva so stalno v stiski za dobra j predavanja, naši listi so premalo pestri, ker j je premalo sodelavcev. Oni, ki znajo in vedo, l se vse premalo zavedajo, da so svoje znanje dosegli na račun širokih ljudskih množic, da jim pa zato izobraziba narekuje tudi socialno dolžnost, pripomoči po svoje k razmahu in procvitu izomike. Luč ne sme biti postavljena pod mernik, ampak na viden kraj, da bo na široko preganjala temo. Ni prav, da delajo vedno le nekateri in nekatere, vsi ostali pa iz varnega zapečka ogledujejo njih delovanje in ga strokovnjaško ocenjujejo. Vsakdo mora po svoje pripomoči k širjenju prosvete, tudi žene morajo krepko poprijeti, če hočemo, da bo stavbi naše prosvete dosegla potrebno višino. Boj pozabljivosti! Mnogo je gospodinj, ki si s svojo veliko pozabljivostjo občutno otežujejo vodenje gospodinjstva. Pravkar pridejo s trga, pa ugotove doma, da jim manjka sol in kis, da kosila ne morejo skuhati. Ne preostaja drugega, da se spet oblečejo in hitijo v trgovino. Tako se včasih zgodi, da beži gospodinija po vsako stvar posebej v trgovino, veliko bolj se utrudi in še vedno nekaj doma manjka, pa ,fe vsa družina nezadovoljna s sitno gospodinjo. In vendar se da tako lahko odpomoči taki pozabljivosti? Vsaka gospodinja si naj spravi v kuhinjo na primeren prostor, najbolje v kak predal, majhen zvezek s svinčnikom, pa si naj vedno sproti zapiše, kaj ji manjka, kaj bo treba kupiti, katera dela mora opraviti in do kedaj, pa še vse drugo, kar je v gospodinjstvu važno. Kadar ,gre z doma, pa si vse potrebno prepiše na listič, pa ne bo nič več ieze zaradi te nesrečne pozabljivosti. Terpentin v gospodinjstvu. Terpentin ie zelo uporaben in bi ne smel manjkati v nobenem gospodinjstvu. Steklenico s terpentinom pa moramo vedno zelo d:>bro zamašiti. 1. Če dodamo pri pranju malo terpentina, postane perilo lepo belo in lahko umazana mesta hitreje izperemo. 2. Če dodamo škrobu nekaj kapljic terpentina, se potem pri likanju likalnik ne oprijem-lje poškrobanega perila. (Tudi dodatek bo-raksa pomaga.) 3. Zofe, naslanjače, zavese, preproge itd. skrtačimo z vodo, kateri smo dodali terpentin; I na ta način osnažimo blago, istočasno pa osve- j žimo barve 4. Madeže katrana, smole, kolomaza in fir-neža odstranimo s terpentinom. Če so madeži trdovratni, jih namažemo s čisto svinjska mastjo, nato pa izpiramo menjaje z vodo in terpentinom. 5. Molji ne prenesejo terpentina. Če namažemo omare znotraj s terpentinom, ne pridejo molji v omaro in uničimo zalego. 6. Miši preženemo s terpentinom. 7. S terpentinom preganjamo tudi stenice. Ker ne zapusti sledov, lahko kote postelje ifi. podob, kjer se stenice najraje skrivajo, namažemo s terpentinom. 8. Terpentin je tudi zdravilo. Če kanemo nekaj kapljic terpentina na vročo ploščo štedilnika in soparo vdihavamo, imamo dobro sredstvo proti astmi in raznim pljučnim boleznim. 9. Madeže oljnatih barv na oknih in vratih, ki so nastali pri pleskanju, odstranimo lahko samo s terpentinom. 10. Oljnate slike osnažimo prahu in nesnage, če vlijemo žlico terpentina v poldrugi liter mlačne vode. Staro, mehko platneno cunjico pomočimo v to vodo, rahlo ožmemo, hitro umijemo sliko in posušimo s suho cunjo. 11. Vrata in okenske okvirje, ki so zelo umazani, osnažimo z vodo, v katero damo malo sode, da se voda zmehča, nato pa dodamo enako množino terpentina in salmijaka. 12. Če so v smrekovih tleh mastni madeži, vlijemo na nje malo terpentina in ga pustimo nekai minut na madežih. Maščoba stopi na površje in jo lahko odstranimo z nožem, s katerim drgnemo naglo sem ter tja. Nato po-ribam.o s sodo in vodo. 13. Madeže na parketih odstranimo, če jih namažemo s terpentinom, nato pa poribamo z žično krtačo. 14. Madeže ojnatih ibarv na peščencu in cementu pokrijemo z ilovico, vlijemo na njo ter-pentin; pustimo nekaj časa in nato odstranimo. 15. Če dodamo vosku terpentin in malo bencina, dobimo dobro parketno mazilo. 16. Lakasti čevlji se spet Svetijo, če jih namažemo s terpentinom. 17. Če se pohištvo več ne sveti, ga uiočno namažemo s terpentinom v smeri, kakor tečejo lesna vlakna, nato pa krepko poliramo z mehko cunjo, 18. Rumene in rujave čevlje, ki so že zelo umazani, osnažimo najlepše s terpentinom, nato jih pa namažemo s kremo. 19. Železne peči počrnimo tako, da dodamo barvi še malo terpentina, ker potem ne rjavijo tako hitro. 20. Če so vijlaki zelo zarjaveli in se ne dajo odviti, kanemo na robove malo terpentina in ga pustimo nekaj minut delovati. Potem n alo potrkamo vijake in jih odvijemo. Če še to nfr pomaga, moramo segreti od spodaj s kako lučjo. Delavski pravni svetovalec Delavčeve pravice pr! gradnji žele/nice (Črnomelj) Vprašanje: Bil sem zaPoslen pri gradnji železniške proge Črnomelj—Vrbovško. Odpustili so me brez odpovedi, plačan nisem bil niti po minimalni mezdi in za časa vojaških vaj tudi nisem dobil nobene mezde. Med službovanjem sem bil enkrat bolan in mi. ravno tako niso ničesar plačali. Izgovarjali so se, aa oni tega ne plačujejo. Vprašani, ali spada gradnja železniške proge pod zakon in ali so to dolžni plačati ali ne? Odgovor: Ce bi gradil to železniško progo kak zasebni podjetnik, bi veljal za pravice in dolžnosti delavcev pri tej gradnji obrtni zakon. Ker pa gradi progo železniška uprava v lastni režiji, ne velja za Vas obrtni, ampak obči državljanski zakon. Ce nimate sklenjene kake posebne kolektivne pogodbe ali delovnega reda, ki bi bil oaobren od ministrstva železnic ali železniške direkcije, Vlis ščiti le o. d. z. Glede odpovedi velja § 1159 o. d. z., po katerem bi Vam mogli službo odpovedati po 3 mesecih službovanja, ali če ste dobivali plačo na teden, le prvi delavnik za konec koledarskega tedna. Ce ste torej bili odpuščeni koncem tedna, Vam morajo plačati za odpoved ves 'Prihodnji teden, ako pa so Vas odpustili kak dan sredi tedna. Vam gre mezda od tistega dne naprej do konca prihodnjega tedna. — Olede bolezni velja § 1154 b o. d. z., ki je enak §-u 219 o. z. in morate glasom tega dobiti v bolezni ravno tako plačano mezdo za en teden, a služboda-jalec Vam sme odtegniti od tega hranarino, MALI OGLASI FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. 1 Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski dom 11 z 8. z Maribor, Frankopanova ulica 1. Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20 Izvršuje vsa v grafično stroko spadajoča dela najceneje in najhitreje. ki ste jo v tistem tednu prejeli pri OUZD. — Tudi za čas orožnih vaj bi Vam morali izplačati v smislu §-a !154b o. d. z. mezdo za en teden. — Ce pa- ste se vrnili iz vojaške službe po 1. septembru 1939, velja 'tudi za Vaše službovanje zaščita »Uredbe o ureditvi službenega razmerja ob vpoklicu službojemnikov v vojaško službo« z dne 7. julija 1940, po kateri bi Vas morali zaposliti še najmanj 4 tedne in šele po 4 tednih bi Vam lahko službo odpovedali 14 dnevno. Ako so Vas prej odpustili, Vam morajo po tej uredbi hlačati mezdo za teh 6 tednov. —• Glede prekočasnega dela pri gradnji železnic pa odloča po uredbi ministrskega sveta z dne 23. februarja 1939 minister za Promet s posbenim odlokom za vsak pri-'Jier posebej. — Glede minimalnih mezd določa čl. 33 Uredbe o minimalnih mezdah, da veljajo za pomožno osebje državnih podjetij določbe, poslovni redi in statuti o njihovih prejemkih, če je njihovo službeno razmerje urejeno s statutom. Enako govori o minimalnih mezdah pomožnega osebja državnih podjetij in samoupravnih teles čl. 1 banske odredbe o minimalnih mezdah z dne 30. januarja 1940. Ker Vaše službeno razmerje pri režijskem odboru gradnje železnice ni ureieiio s statutom, veljajo po našem mnenju tudii za Vas minimalne mezde. Gradnja železnic s.oa-da pod a) oddelek razpredelnice minimalnih mezd in Vam gre torei od I. februaria 194ff naprej din 3.— , od 1. oktobra 1940 naprej minimalna mezda din 5.— na uro. Plača ob orožnih vajah (Mežica). Vprašanje: Bil sem zaposlen pri stavboC,l> podjetju in sem moral po treh meseci orožne vafe. Po orožnih vajah sem en ffl'0S®c delal, a nato sem moral zopet na orožne val*; Ali mi pripada mezda za en teden >n *as po ponovnem vpoklicu? Odgovor: V mislu § 219 obrtne** zakona delojemalec pravico do mezde *a na*vec 'J'1 e den, če ie bil po vsaj 14 dnevnem s uz ova niu brez krivde zadržan opravliati službo l važnih razlogov, (to je ravno graška služba^ ki zadevajo njegovo o«bo. Stavbenik vam torej mora plačati mezdo za dvakrat po teden. Koliko /naša proizvodnja romunskih P^ro-leKH'1 vrelcev. Poročila iz Romunije nagi*-So da dajo petrolejski vrelci dnevno 400 vagonoV nafte, dočim so 1. 1936 dajal; še 19W vagonov- Pravijo pa. da je nazadovanj P* b.vodnie v zvezi s pomanjkanjem va^ /a odvoz, petroleja. Mtandlt rohni In povsod ra In petim Iz Delavske pekarne v Huntom KSjgj Z« fnztrti! tzdaia In Adolf Jelen v Maribtru. « Tiska Ljudska tiskarna d, d v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen \> Mariboru.