S SKUPNE SEJE PREDSEDSTEV OK SZDL IN OS ZSS
Investicijska vlaganja pod lupo
Osredpja točka te skupne seje obeh predsedstev je bila pregled in ocena inve-stidjskih vlaganj v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje tekočega leta. S to obravnavo se obe družbenopolitični orga-nizaciji pravzaprav vključujeta v odgovor-no akdjo širše družbene ocene gibanja investicij glede na zastavljene cilje stabili-zadjskih in resoludjsldh dljev. Odgovor-nost aktivnosti pa mora biti tehtnejša ob dejstvu, da delegati republiške skupšane v juliju niso izglasovali zakona o omejeva-nju negospodarskih investidj.
Iz širšega uvoda predsednika izvršnega sveta Boruta Mišice ter predloženega gra-diva medobčinske gospodarske zbornice je bilo moč izluščiti naslednje ugotovitve in dejstva: število investicij se na splošno v občini v zadnjih letih močno zmanjšuje, npr. pred leti je bil porast investicijskih gradenj predstavljen z indeksi nad 100, medtem ko je sedaj 58; investicije, ki se v občini realizirajo, se v popolnosti skladajo s cilji, ki smo jih zapisali v resolucijo ter po svoji usmerjenosti (izvoz, kmetijstvo) za-devajo globalne razvojne usmeritve; v strukturi investicijskih vlaganj zasledimo korenito spremembo v udeležbi lastnih
sredstev (pred leti je bil odstotek lastnih sredstev domala simboličen, sedaj pa je ta že 58 odstoten medtem ko kreditna sred-stva predstavljajo 19 odstotkov ostali de-lež pa predstavljajo sovlaganja).
V  tem letu sicer beležimo porast nego-spodarskih investicij - ob presoji na skup-ni seji je bila dana ocena, da gre za resolu-cijsko začrtane investicije - vendar pa je pri tem nujno potrebno upoštevati, da je več kot tri leta bil v veljavi zvezni zakon o omejitvi negospodarskih investicij.
V sami razpravi smo sicer slišali, da re-gijska   in  republiška   komisija   dosledno »preštudirata« do potankosti vse predloge za odobritev investicij,  »filter« je torej opravljen, pa vendar je bila dana povsem umestna pobuda, da bi morali oživiti po-sredovanje soglasij oziroma mnenj občin-skih izvršnih svetov. Morda v ilustracijo, v tem letu investicijska vlaganja v program samoprispevka III. v Ljubljani znašajo 50 milijard, le malo nižji se pravi 48,5 milijar-dni znesek pa je v Ljubljani namenjen za poslovne prostore bank in SDK! Pri oce-njevanju investicij bi sicer morali temeljito opredeliti ali podrobneje orisati usmerje-nosti saj je marsikatera negospodarska in-
vesticija posredno v funkciji združenega dela, ali izvoza ali kmetijske proizvodnje. Ta predlog bo nedvomno potrebno upo-števati že ob analizi investicij v občini, ki
bo pred skupščinske delegate prišla pred-vidoma v novembru. Kako ocenjevati in obravnavati komunalne investicije, ki so v porastu, je široko vprašanje, dejstvo pa je, da brez teh vlaganj ne more iti.
Precej pripomb pa se je pravzaprav na-našalo na ugotovitev, da so gospodarska vlaganja v naši občini še vedno občutno prenizka, da je premalo čutiti interese za sovlaganja s strani večjih delovnih organi-zacij, premalo pa investira v sodobno te-hnologijo, na splošno pa se moramo odloč-neje zavzemati za modrernizacijo proiz-vodnje. Prvi zaključek oziroma stališče je zatorej bflo, da se v občini upadanje inve-stidj glede na odstotek družbenega proiz-voda nadaljuje. Nadaljnje usmeritve naj bi bile namenjene večjemu izkoriščanju po-gojev za vlaganje (npr. industrijska cona RP-2), aktivnosti dmžbenopolitičnih orga-nizacij v OZD in KS pa usmerjene pri obravnavi investicijskih vlaganj za smotr-nejše odločanje v skladu z zakonotn, s prioritetnimi usmeritvami v izvoz, proiz-vodnjo hrane, ob tem pa se zavzemati za večjo združevanje sredstev.
Še to. Najbrže pa širša družbena presoja ne bi bila v bodoče potrebna pri tistih vlaganjih, ki so namenjena oddihu delav-cev, saj gre za sredstva iz skladov skupne porabe o namembnosti katerih odločajo delavci sami.
J. DOMITROVIČ