CELJE, 24. SEPTEMBER 1981 - ŠTEVILKA 38 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH iN ŽALEC CELJE SEJEM-NAJVEČJI DOSLEJ Na n/em sodeluje okoli 3500 obrtnikov v petek, 18. septembra opoldne, je podpredsednik republiškega.izvršnega sveta Vladimir Klemenčič potem, ko je v govoru opozoril ne samo na to največjo obrtno sejemsko prireditev v Slove- niji in Jugoslaviji, marveč tudi na pomen drobnega go- spodarstva v razvoju našega gospodarstva sploh, odprl štirinajsti sejem obrti in opreme za obrt. Celje in z njo vred hala Golovec sta tako za deset dni stopila v središče sejemske pozornosti. »Na sejmu obrti prikazu- jejo rezultate svojega dela številne organizacije zdru- ženega dela ter obrtniki in drugi nosilci samostojnega osebnega dela. S takšno predstavitvijo sejem prav- zaprav že presega okvir obrti. Postaja izraz prizade- vanj, da drobnoindustrij- ske, obrtne, storitvene in druge dejavnosti drobnega gospodarstva v združenem delu in v samostojnem osebnem delu pokažejo, do kam smo v razvoju teh de- javnosti prišli v Sloveniji. Med govorom Rista Gajška na otvoritvi sejma Primerjave letošnjega sej- ma z lanskim glede števila izdelkov in razstavljalcev, izumov, primerov medse- bojnega sodelovanja zdru- ženega dela z zasebnimi ol- tniki kažejo, da so tudi organizatorji prireditve uspeli napraviti korak na- prej, da nam bolj zaokrože- no in bogato prikažejo po- nudbo tega, kar drobno go- spodarstvo pri nas danes že zna napraviti,« je med dru- gim poudaril Vladimir Kle- menčič in takoj nato izrekel priznanje vsem, ki so sodelo- vali v organizaciji te priredi- tve. Sicer pa je otvoritveno svečanost začel direktor za- voda Golovec Risto Gajšek, ki je med drugim opozoril, da na okoli 6000 kvadratnih metrih razstavne površine sodeluje s svojimi člani 43 obrtnih združenj, 28 obrtnih zadrug, 75 obrtnih organiza- cij združenega dela, 14 po- godbenih organizacij združe- nega dela, 52 obrtnikov, ki prodajajo svoje izdelke in ne nazadnje ljubljanska Metal- ka in celjska Kovinotehna ne samo z informativnim cen- trom, marveč tudi s predsta- vitvijo šestih tujih partner- jev. Po vsem tem je na dlani, da je Celjski sejem povezal domala dobršen del drobne- ga gospodarstva v Sloveniji ali vsega skupaj okoli 3500 obrtnih delovnih organizacij in samostojnih obrtnikov! Izreden odnos nosilcev te- ga dela do Celjskega sejma pa se je pokazal tudi v tem, da je bilo za inovacije pri- javljenih 37, za oceno kako- vosti pa 102 razstavljena eksponata. Uspele so tretje športne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, saj so privabile okoli 1700 tekmo- valcev, svoje prve rezultate pa so dale tudi spremljajoče prireditve, zlasti pomemb- na posvetovanja in raz- prave. Celjski sejem bo odprt do nedelje, 27. septembra. M. BOŽIC ALEKSANDER GRUČ KOV V CELJU Člani širšega političnega aktiva celjskega območja so imeli minuli teden izjemno priložnost, da so prisostvo- vali srečanju s članom pred- sedstva CK ZKJ Aleksan- drom Grličkovim. Med krat- kim obiskom v Celju je Alek- sander Grličkov predaval o mednarodnih odnosih. Z iz- jemno analizo razmer v sve- tu z vidika razredne borbe je tov. Grličkov analiziral mi- nulo desetletje in spremem- be v mednarodnih odnosih, s poudarkom na vlogi napre- dnih delavskih gibanj in neuvrščenih. Na 'osnovi te analize je prikazal tudi per- spektive razvoja mednaro- dnih odnosov v osmem de- setletju tega stoletja, in še posebej poudaril, da je svet soočen s težko krizo. Ce jo bo hotel razrešiti, bo moral rešiti tri osnovna vprašanja- vprašanje vojne, vprašanje lakote in vprašanje odnosov med razvitim severom in ne- razvitim jugom, kjer bodo nujne globalne spremembe gospodarskega sistema v svetu. SB PRIPRAVE NA TITOVO VELENJE v Velenju potekajo pospe- šene priprave za svečan do- godek, ko bodo 10. oktobra b letošnjem občinskem prazniku občine Velenje me- ;o Velenje poimenovali v Titovo Velenje. Tako so člani pripravljalnega odbora pri- ravili tudi tiskovno konfe- lenco, katero je vodil predse- dnik skupščine Velenje Fra- njo Korun, navzoči pa so bili tudi številni predstavniki družbenopolitičnih in delov- nih organizacij ter pionirji začetka gradnje današnjega Velenja na čelu z Nestlom Žgankom. TONE VRABL JUTRI PREMIERA »POLKE« V petek, 25, septembra začenja Slovensko ljudsko gledali- šče Celje letošnjo sezono s krstno uprizoritvijo -Polke" Milana Kleca. Režija je bila v rokah Francija Križaja, drama- turg je bil Aleksander Zorn, lektor Majda Križaj, sceno in kostume je zasnovala Ejti Stih, koreograf je bil Jaka Hafner, živalske maske je izdelal Srečo Papič. Nastopili bodo Nada Božičeva, Milada Kalezičeva, Marjanca Krošlova, Anica Ku- mrova, Mija Mencejeva, Jana Smidova, Zvone Agrež, Borut Alujevič, Matjaž Arsenjuk, Bruno Baranovič, Janez Bermež, Peter Boštjančič, Drago Kastelic, Miro Podjed, Jože Pristov, Igor Sancin, Janez Starina in Bogomir Veras. Nastopili bodo tudi godci »Hruške, med in kri«. Foto: V. Berk MANJ JABOLK Hmezad TOZD Sadjarstvo Mirosan je med največjimi sa- dnimi plantažami v Sloveniji. Letno pridelajo okrog 2500 ton sadja, lani so ga celo 2700 ton. Letos kaže precej slabše. Z obiranjem sadja so pričeli že pred časom in kot prvo obrali sortno zlato parmeno, ki jo je bilo le 15 odstotkov lanske proizvodnje. Sedaj obirajo jonatan, zatem bodo zlati delišes in druge novejše sorte, kot so ajdared, jonagold in gloster, ki pa so ob pozebi 18. aprila skoraj povsem pozeble. Po predvidevanjih bo jabolk letos le kakih 1200 ton. Glede na to, da je jabolk letos malo in pa na sorazmerno nizke cene je povpraševanje precejšnje. Cena jabolk se giblje od 9 do 13 dinarjev, kar je mnogo ugodnejše od napovedi. Na Mirosanu obira okrog 100 ljudi po dvanajst ur na dan, tudi ob sobotah in nedeljah. Računajo, da bodo končali do 3. septembra potem pa bodo pričeli z jesenskimi opravili, ki so nujna za dobro naslednjo letino. T. TAVČAR VLAKBIE81 DVOJNA KOMPOZICIJA Potovalo bo 1400 potnikov v Žalcu so na predzadnji seji Medočinskega koordina- cijskega odbora za organiza- cijo vlaka Bratstva in enot- nosti 81, ki bo iz Slovenije v Srbijo odpeljal v nedeljo zve- <5er, 11. oktobra, sprejeli še nekaj sklepov. Končno je od- ločeno, da bo z letošnjim vla- kom potovalo doslej največ potnikov, kar blizu 1400! To pa zahteva dodatne vlakov- ne vagone in tako so se odlo- Čili za dve kompoziciji, ki jih bosta peljali lokomotivi zna- nienitega modrega vlaka. Tudi v letošnjem vlaku bo- do poleg nekdanjih izgnan- cev m njihovih svojcev dele- gacije občin, ki sodelujejo z občinami v SR Srbiji, dele- gacije zamejskih Slovencev, republike in nekaterih dru- gih republik. Z vlakom bo potovala tudi delegacija de- lovne organizacije »Boris Ki- drič« iz Maribora, ki je eden izmed sopokroviteljev letoš- njega vlaka. Veliko zanimanje za letoš- nji vlak BIE 81 gre pripisati tudi letu, ko slavimo številne pomembne obletnice, tako ne nazadnje med drugim tu- di 40-letnico izgnancev, kate- rim je vlak, ki nima primere v svetu, namenjen. Je pa tu- di dvajset let, kar je leta 1961 prvič v svobodi odpeljal vlak v Srbijo in od takrat vsaki dve leti izmenično prevaža ljudi, ki so prijateljstva stkali med vojno ter ga poglabljajo v vseh povojnih letih in ne nazadnje razširjujejo na no- ve generacije. Med obiskom v Srbiji bo več srečanj in manifestacij po različnih občinah in kra- jih oz. vsepovsod tam, kjer bodo prišli na obisk sloven- ski prijatelji. Osrednji miting prijateljstva ob letošnjem vlaku, ki pomeni v letu jubi- lejev največjo manifestacijo bratstva in prijateljstva, bo v ponedeljek, 12. oktobra do- poldne ob 9. uri v amfiteatru 25. maj v Beogradu, ki ga bo prenašala tudi beograjska te- levizija za vse jugoslovansko področje. Takrat bodo vsi udeleženci tudi obiskali Hi- šo cvetja ter tako izkazali svojo spoštovanje tovarišu Titu, ki je bil vseskozi glavni pobudnik in zagovornik bratstva in enotnosti. Vlak se bo vrnil v Slovenijo v pe- tek zjutraj, 16. oktobra. Zad- nja seja organizacijskega od- bora za področje v Sloveniji bo 1. oktobra v Mariboru! TONE VRABL ODKRITJE JAMARJEV Pet članov preboldskega jamarskega kluba je od- krilo na Raduhi veliko in lepo podzemeljsko jamo, ki je dolga 1000 metrov, njeni hodniki so visoki tudi po 30 metrov. Sama jama se pravzaprav ^ačne z ledeniškim jezerom, dolgim 20 in širokim 15 m. Jama ima obliko skoraj enakomernega jamarskega hodnika v katerem so veliki kapniki. O podvigu jamarjev Silva Ramšaka, Zdravka Gorska, Boruta Zabkarja, Danija Prevorška in Darka Naraglava berite v prihodnji številki Novega tednika. 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37 - 24. september KONJIŠKA OBČINA BO PRAZNOVALA Čeprav je do praznika občine Slovenske Konji- ce - 12. oktobra še vrsta dni, se nanj občani skrbno pripravljajo. Pravzaprav segajo pripra- ve že kar leto dni nazaj, saj ni delo po lanskem prazniku prav nič zastalo. Tako se bo lahko letos številnim pridobitvam iz preteklih let pridružil splet novih, pa naj bo to v delovnih organizacijah ali krajevnih skupnostih. Konjičani se bodo lahko s ponosom ozrli na preho- jeno pot, na opravljena dela in občinski praznik bo zopet tisti nevidni mejnik, ob katerem zasta- ne korak, in se preveri opravljeno delo in obliku- jejo načrti za naprej. O številnih pridobitvah občanov Slovenskih Ko- njic bomo še pisali, goto- vo pa velja že sedaj pou- dariti dve najpomemb- nejši - dokončanje Konu- sove v preusmeritve iz us- njarske industrije, ki ima znatno širši kot občinski pomen in najpomemb- nejšo pridobitev na po- dročju družbenih dejav- nosti - nov zdravstveni dom. Ravno zaradi pome- na Konusove preusmeri- tve bo tudi osrednja slo- vensnost ob občinskem prazniku v Konusu. MBP PET LET RAZVOJNEGA CENTRA 1 UVEUAVLJANJE ZNANJA Čas strokovne in samoupravne rasti Pet let je doba, ki v razvoju delovne organizacije pravilo- ma ne pomeni veliko. Ven- dar v primeru Razvojnega centra Celje izjema potrjuje pravilo, kajti v petih letih svojega obstoja je ta delovna organizacija vtisnila Celju, regiji pa tudi širšemu prosto- ru neizbrisni pečat. Razvojni center je zrasel iz spoznanja, da je za hitrejši in kvalitetnejši razvoj občine in regije potrebna v Celju de- lovna organizacija, ki bo z združevanjem strokovnih potencialov lahko nudil združenemu delu strokovno pomoč na področjih planira- nja, projektiranja inženirstva in računalniške obdelave, obenem pa opravljal tudi strokovne naloge na področ- ju družbenega planiranja za družbenopolitične skupno- sti. Obdobje od formiranja Ra- zvojnega centra do danes je pomenilo čas intenzivne sa- moupravne in strokovne ra- sti. Pri tem je šlo predvsem za ustvarjanje novih dimen- zij razvojno prepletenega združenega dela na celjskem območju z namenom, da bi bili vsi skupaj sposobnejši in uspešnejši pri širšem pove- zovanju v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. V obdobju svojega obstoja je Razvojni center razvil vrsto novih strokovnih po- dročij, skoraj podvojil števi- lo zaposlenih in dosegel strukturo, v kateri ima polo- vica delavcev visoko ali višjo strokovno izobrazbo. Po besedah predsednika poslovnih koordinacij Tone- ta Zimska je razvojni center danes že prestopil prag de- lovnega in tehnološkega re- da in da je marsikje bistveno prispeval k racionalnemu in funkcionalnemu organizira- nju dela, gospodarjenja in bi- valne kulture. Tudi vizijo prihodnjega ra- zvoja postavlja kolektiv real- no v prostor in čas. Pomem- ben poudarek daje razvojno- raziskovalnemu delu in usposabljanju za prevzema- nje tako strokovno zahtev- nih, celovitih kot tudi posa- mičnih nalog. Tu gre, kot je dejal Tone Zimšek, »za iska- nje originalnih strokovnih rešitev oziroma obvladova- nje problemov. Še v večji meri se moramo identificira- ti z razreševanjem razvojno- bivalnih problemov ljudi v specifičnih materialnih in kulturnih okoljih in na ta na- čin prerasti raven strokovne konfekcije, ki smo ji priča v ožjem in širšem prostoru. Vse naše ponudbe in projek- ti morajo biti rezultatsko operacionalizirani, tako, da bomo sposobni prevzemati riziko za uspešno realizacijo. Vse, kar delamo, mora biti v največji meri organizacij- ska kooperativnost znanja, dela, dohodka in solidarno- sti v delovni organizaciji, ka- kor tudi do partnerjev. Do- hodkovni odnosi v dolgoroč- nejših delovnih intergracijah morajo biti vsebina in zuna- nji izraz problemske indenti- fikacije in rizične poslovne vzajemnosti. Predvsem na področju razvojno-razisko- valne dejavnosti moramo vstopati v svobodno menja- vo dela, vendar le tam, kjer se lahko rezultatsko portju- jemo." Da takšna usmeritev ni le vizija, kažejo rezultati že do- seženega, saj je v povezavi s proizvodnimi delovnimi or- ganizacijami Razvojni center delovno prisoten v Črni gori, Nigeriji, z učili pa tudi v SZ in ZDA. BORIS ROSINA ŽELEC O VREDNOTENJU DELA Martin Mlakar in Emil Šuštar na posvetu Pretekli četrtek sta se Ma- rin Mlinar, podpredsednik Slovenskih sindikatov in Emil Šuštar, član sekretaria- ta RS ZSS, udeležila posveta sekretarjev osnovnih organi- zacij sindikata, na katerem so razpravljali o pripravah na 3. konferenco Zveze sin- dikatov Slovenije o socialni politiki in socialni varnosti, o pripravah na volitve in občne zbore ter uresničeva- nju resolucije o družbenoe- konomskem razvoju. Posvet je pričel Rafko Mla- kar, predsednik Občinskega sindikatnega sveta, s poz- dravnim govorom, potem pa se je razvila plodna razprava, v kateri so načeli mnoga koč- ljiva vprašanja. Milan Dolar je na primer načel vprašanje rasti osebnih dohodkov, ki ji je bolj podlaga dviganje cen, kot pa produktivnosti. Menil je, da bi naj v bodoče tega ne dopuščali več. Rafko Mlakar je poudaril nujnost priprave podlag za nagrajevanje po rezultatih dela v združenem delu ter dohodkovnih odno- sov in povezav. Martin Mli- nar je zagotovil, da je pet podlag za nagrajevanje pri- pravljenih in bodo dane v javno razpravo, medtem ko o nagrajevanju za minulo delo še ni nič dorečenega. Srečko Cater je prepričan, da zaradi nekaterih izgubašev v kme- tijstvu ta panoga ni akumu- lativna. Izgube pri proizvod- nji mleka in mesa pokrivajo z dohodkom pri hmelju, spet se postavlja vprašanje spra- vila koruze, saj ni rezervnih delov za kombajne, ker ni deviz za uvoz. Pri kmetijstvu bi pomagalo le intenzivno delo in smotrno gospodarje- nje. Ostala je cela kopica odpr- tih vprašanj, priložnost za ra- zrešitev pa bo na 3. konfe- renci Zveze sindikatov Slo- venije. O mandatu pa je pre- vladalo mnenje, da naj bi tra- jal dve leti z možnostjo pono- vitve. T. TAVČAR ENOSTRANSKO RAZMIŠLJANJE ODKRHNJENO ŽIVLJENJE Živimo lepše, živimo bolje, živimo lažje in... živim^ dlje. Podaljšalo se je obdobje mladosti, dalj časa iah/to uživamo zrela leta in veliko časa nam je danega, da se lahko v miru postaramo. Tako lepo in enostavno je videti vse, dokler se /Ja/jj nekega dne ne razgrne koprena površnosti in ne uvi. dimo, da nas je napredek znanosti po eni strani obda. ril, po drugi strani nam je naložil nalogo, ki je ne znamo dovolj dobro razgrniti. Ko sem pred nedavnim v domu upokojencev 06/. skala starejšo žensko, ki sem jo poznala iz soseščine sem podrezala v navidez mirno sivino starosti. Vedra in marljiva je bila, skromna in zmerom pripravljena pomagati. Vedno je vihtela gospodinjsko orodje in če je sedla h pomenku, ji je med prsti moralo drseti ročno delo. Vsekakor: bila je ena izmed pridnih človeških mravelj, ki pripomorejo, da je naše mravljišče tako prijetno, ki nenehno nekaj delajo in ustvarjajo in ne puste, da bi jih povozil čas in leta starosti. Bila je takšna. Ko so ji doma povedali, da se bo družina povečala, da bo stanovanje za vse pretesno in so potem prišli še jasnejši namigi, je sklenila, da se bo umaknila. Kam? V obljubljeni dom za ostarele občane. Vse imajo tam: lepe sobe, kopalnice, centralno kur- javo, zdravniško oskrbo, hrana je dobra in osebje je prijazno. In vendar so se njene oči skalile, lice pa se ne drži na smeh, kot bi hotelo pokazati: »saj ne jočem, vidite, da ne.« Njene roke so, rahlo trepetajoče obležale v na- ročju - nič več ne ve, kam z njimi, ki niso navajene počivati. Okoli nje pa drsajoči koraki, zamaknjeni obrazi starcev, duh po zdravilih, starosti in smrti. Domovi za stare ljudi so resnična odlična iznajdba. Tam je na voljo vse, kar starostniki potrebujejo. Vse, kar jim lahko dajo tuji ljudje. Mnogi so tam srečni, veliko jih je, ki še nikoli niso živeli tako udobno. Toda večina se je, četudi je preponosna, da bi priznala, spo- gledala s koncem življenja, ko je prestopila prag ta- kega doma. Kajti, naj se še tako trudimo, tisto pravo, dejavno življenje ostaja zunaj. Tam, kjer ni več najti časa, da bi obiskali starega očeta ali napisali pismo teti. Koliko neizkoriščenega znanja in izkušenj je nakopi- čenih v takih domovih. Bogastev, ki bi se prelivala na vse vnučke in pravnučke, čeravno bi silovito udarjala mimo načel sodobne vzgoje. In vedeli bi manj kot vsevedni televizor, povedali manj kot brbljajoči radio. A vendar, tako predajajoče ljubezni in neskončnega potrpljenja kot so ga zmožne babice, dedki, ni moč najti nikjer. In tu se znajdemo v mrežah labirinta, ki ga zapleta sodobno življenje. Med mlado in zrelo generacijo je prepad in do starejših ljudi ne najdemo več poti. Stara velika družina je zgubila pomen in vlogo, mlada, manjša, pa ne daje okrilja vsem. Zdi se, da smo za starejše naredili, kar smo mogli. Nove domove odpiramo in naša vest je čista. Vendar- ni to samo bolj civiliziran način izpostave onemoglih članov naše skupnosti samoti in vegetiranju ? ZDENKA STOPAR FRANC ŠULER Ravnatelj osnovne šole Peter Šprajc-Jur v Žalcu je že drugo mandatno do- bo, sicer pa je učitelj v Žalcu že 21. leto. Tudi to izpričuje, da ima Franci Šuler bogate izkušnje v svojem poklicu. Za šolo živi in se ji razdaja, kajti to je del njega samega. Vedno pa rad obuja spo- mine na tiste dni, ko je še mlad učitelj bil z dekre- tom nameščen v Dobje. Od tam so ga prestavili v Skomarje, od leta 1960 naprej pa je na žalski osnovni šoli. Začetki uči- teljskega poklica niso bili lahki, toda življenje v ti- stih letih in tistih krajih, kamor ni vozil niti avto- bus, je bilo bogato. Nave- zanost na ljudi v kraju, pristni odnosi z vaščani, dobra volja in zagnanost do dela so bile stvari, ki so gradile Francija, sicer doma iz Liboj. Precej se je razdajal na kulturnem področju. To je bil tudi vpliv njegove družine. Vsi so bili kulturni de- lavci. Ko spregovori o učitelj- skem delu v današnjem času, pove, da je delo dru- , gačno. Bolj razširjeni pro- grami so in prilagojeni, tu je vpliv elektronike, ki učiteljem lajša .delo, ven- dar je za vse to potrebne- ga tudi več znanja. Otroci pa brez dvoma sprejmejo tudi več znanj kot včasih. Učitelji morajo danes nu- diti tudi več družinske vzgoje, po Francijevem mnenju pa so na to še pre- malo pripravljeni. Tudi dandanes so učitelji obre- menjeni z izvenšolskim delom. Povezani so v kra- ju, kjer žive. Žalska osnovna šola je nekakšen kulturni center Žalca. 80 odstotkov kulturnega živ- ljenja v Žalcu se odvija na šoli. To pa od učiteljev za- hteva še dodatne napore. Še sreča, da je kolektiv takšen, da se med sabo delavci razumejo. Tako je tudi delo lažje. Z veliko ljubeznijo go- vori Franci o naravi. Član žalske lovske družine je, pa ribič... Ni naključje, če na različne načine skrbi za to, da tudi šolarji spoznavajo lepote narave in prizadevanja za ohrani- tev lepega okolja. »Ko bo- do mladi ljudje vzljubili naravo, potem me za nji- hovo življenje ne bo' strah", pravi Franci Šu- ler. In prav ima. JANEZ VEDENIK OBRAZI KS DOLGO POLJE IMELI SO PRVI PRAZNIK V spomin »Ukradenim otrokom« Krajani Celjske krajevne skupnosti Dolgo polje so v ponedeljek praznovali svoj prvi krajevni praznik. Prvo praznovanje so zastavili zelo široko, saj so se ga udeležili številni gostje. Tu so bili ukradeni otroci iz Slovenije, delegacija ukradenih otrok ž legendarne bitke na Kozari in pa predstavniki iz Belgije, Poljske in Francije od koder je okupator prav tako kruto ločil od staršev na stotine otrok. Praznovanje se je pričelo že popoldne s svečano sejo skupščine krajevne skupno- sti na kateri so sklenili, da bodo vsako leto 21. septem- bra praznovali svoj praznik, in ga bodo tudi v bodoče na- menili spominu na »ukrade- ne otroke«. Ob prazniku bo- do podeljevali nagrade naj- zaslužnejšim posameznikom v krajevni skupnosti in pa delovnim organizacijam ter družbenopolitičnim organi- zacijam, ki se aktivno vklju- čujejo v delo krajevne skup- nosti. Kulturna prireditev, ki je sledila, je v pesmi, poeziji in plesu obudila spomine na težke vojne čase. Pripravili so jo učenci osnovnih in srednjih šol z območja te krajevne skupnosti. Udele- ženci praznovanja so si nato ogledali še razstavo Ukrade- ni otroci, ki je ena najboljših tovrstnih razstav v Jugosla; viji, pripravil pa jo je Muze) revolucije iz Celja. V.V.E' Predsednik Sob Celje Jože Marali, je v torek dopol^'!.^ sprejel delegacijo »ukradenih otrok« iz Belgije, Francu, in Poljske ter predstavnika s Kozare. Gostom so pode'' ^ Monografijo mesta Celje, ki naj jih spominja na srečanji »ukradenimi otroci« iz Slovenije. št. 37 - 24. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 KOMUNISTI $0 OCENJEVALI TUDI SEBE CELJE PRESKRBE NE BOMO REŠILI NA SESTANKIH Celjska občinska konfe- renca ZK je v ponedeljek na gvojem zasedanju v središče j.azprave postavila vprašanja Qskrbe in odgovornosti ko- piunistov za njen nemoten potek. Razprava, ki se je ra- zvila, je bila izjemno obširna in konkretna, v svojem bi- stvu pa ni mogla seči dlje od že znanih ugotovitev. Te pa so, da je preskrba z živili in drugim za življenje občanov potrebnim blagom^ v celjski občini, po zaslugi kolektiva ^Ierxa in drugih nosilcev, ra- zmeroma dobra. To pa seve- da ne pomeni, da bo takšna tudi ostala. Merxova dohod- kovna povezovanja in sovla- ganja v nekatere jugoslovan- ske velike prehrambene si- steme ne dajejo dovolj učin- kov. Nepravilnosti se vrstijo in pri tem je nespoštovanje dogovorov še najmanjša, preveč bi bilo naštevati hu- de težave zaradi vezane trgo- vine, nesorazmerja med ob- ljubami in možnostmi, izsi- ljevanja. Pomembno pa se zdi, da je na ponedeljkovi konferenci vsaka od teh ne- pravilnosti dobila svoje ime in da je velika odločenost ko- munistov v celjski občini, da je kakovostno preskrblje- nost treba za vsako ceno do- seči, poudarek pri tem pa mora biti na lastni proizvod- nji in lastnih silah. V zvezi s tem je bilo veliko razprave o porodnih krčih novoustanovljene samou- pravne interesne skupnosti za proizvodnjo hrane in pre- skrbo. Le tri četrtine predvi- denih podpisnikov samou- pravnega sporazuma o usta- novitvi te skupnosti je dejan- sko pristopilo k njej. Ostali stojijo ob strani ali celo za- vračajo podpis. Cas pa neu- smiljeno teče in dejansko je že vprašljivo, če si letos od predvidenih sredstev te sa- moupravne interesne skup- nosti potrošniki in proizva- jalci lahko kaj obetajo. Ni naključje zato, da so na kon- ferenci vnovič opozorili na partijsko odgovornost za iz- polnjevanje sklepov in vno- vič zadolžili komuniste iz or-" ganizacij, ki stoje ob strani, da izpolnijo zadano nalogo. Vprašati se je treba, so meni- li na konferenci, kdo je proti tej skupnosti. Ali res delavci ali pa le poslovodne struktu- re, ki v akciji svojega marsik- je niso opravile. Denarja za vlaganja v zemljo, v hrano, v boljšo preskrbo pa tako spet ni dovolj in še naprej na se- stankih le pametno besedu- jemo o tem, kar bi moralo biti že davno rešeno. Ugoto- vitev iz razprave, da s sestan- ki preskrbe ne bo mogoče re- šiti, je bila zato na mestu. Kot je bila na mestu ugotovi- tev, da ostajajo sklepi neure- sničeni tudi zavoljo tega, ker mnogi menijo, da so s svojim glasovanjem na seji delo že tudi opravili. Konferenca je sprejela vrsto sklepov in nalog, ki za- devajo vse odgovorne za proizvodnjo hrane in preskr- bo, pa tudi vse druge komu- niste v občini k še bolj odgo- vornemu delu. Tako bodo morali komunisti storiti vse za povečano proizvodnjo hrane, davčna politika bo morala biti vzpodbudnejša za tržno usmerjenega kmeta. Več bosta morali narediti kmetijska zadruga in kmetij- ska zemljiška skupnost, pa naj gre za kadre, pospeševa- nje kmetijstva ali zložbe zemljišč. Mnogo več bo treba tudi vlagati v zemljo in proi- zvodnjo hrane in slednjič, za- gotoviti je treba sredstva za SIS za preskrbo, ki mora pri- četi vsaj v letu 1982 funkcio- nirati tako, kot je zamišljeno. V nadaljevanju je konfe- renca poslušala poročilo o uresničevanju nalog na po- dročju usmerjenega izobra- ževanja, kjer so doseženi ve- liki premiki, a vendarle še škriplje, posebej kar zadeva dopolnilno izobraževanje, vlogo inštruktorjev in študij ob delu. Konferenca je izvolila Iva Potočnika za izvršnega se- kretarja OK ZK za področje družbenoekonomskih odno- sov. BRANKO STAMEJClC- učinkovitejše rezultate, so zahtevali komunisti in izpo- stavili svojo lastno odgovor- nost za zvedbo te naloge. Vsak v svojem delovnem okolju mora v polni meri iz- polnjevati zadolžitve, ki jih zveza komunistov terja od svojih članov. Pravzaprav smo tako že pri samem odnosu odgovor- nosti do dela. O njej se šmar- ski komunisti niso izrekli na- čelno, ampak so izpostavili to zahtevo tudi v dejstvu, da celovito z vsemi nalogami na gospodarskem in družbe- nem področju ožijo krog od- govornosti od primera do primera. Seveda pa pri tem ne bi smeli izgubiti izpred oči vidika celovitosti tega vprašanja, ki ni lahko in je ravno sedaj močno izpostav- ljeno v širši družbeni skup- nosti in ne samo v šmarski občini. Posebnost včerajšnjega za- sedanja OK ZK Šmarje pri Jelšah je bilo tudi v tem, da niso sprejeli določenih skle- pov na seji, amapk bodo po- samezne ugotovitve obliko- vali v strnjenem beseailu, ki ga bodo dosledno upoštevali pri vseh ravneh nadaljnjega načrtovanja v občini. Ugo- tovljene slabosti, in pokaza- telje iz dosedanje pozitivne prakse bodo osnova nadalj- njega usmerjanja vseh druž- beno pomembnih akcij v ob- čini. D. M. LAŠKO ČLANSKE POČITNICE KOMUNISTOV? Obravnava gospodarskih in stabilizacijskih rezultatov na seji občinske konference ZK je bila kritična. Kritič- nost razmer je razodela že analiza Komiteja za družbe- no planiranje, izredno kriti- čen je bil uvod v razpravo, ki ga je podal predsednik kon- ference Andrej Mavri, za njim pa na enak način malo- ne vsi prispevki k razpravi. Ker so kazalci gibanja go- spodarstva v drugem pollet- ju slabši kot v prvem, po be- sedah sekretarja komiteja ZK Cveta Kneza, Zveze ko- munistov, predvsem v de- lovnih organizacijah, ni bilo čutiti, vsaj v smislu napreza- nja, da bi ustvarili plodnejšo družbeno klimo. Tako je na- zadoval izvoz, mesečno obravnavanje uresničevanja planskih nalog nima veliko haska, če do obravnave pri- de, disciplina popušča, siste- mi nagrajevanja so plesnivi in od prvih pravilnikov ni menda nobenih bistvenih sprememb, ki bi bile spod- budnejše za proizvajalce. Srečko Sentjurc se je vpra- šal, če v ZK še velja princip demokratičnega centrali- zma, ki obvezuje sklepe veči- ne. Pri tem ni dregnil samo v razmere na »svojem nivoju«, temveč v oportunizem v vr- hovih, kjer administrativne ukrepe, sprejete na isti ravni, prvi zaobidejo. Navedel je primer TLG (Tovarne lesne galanterije), ki je nekoč sko- raj v celoti izvažala, pa je izvoz šel po zlu zaradi različ- nih vzrokov, od kadrov, do nerazumevanja potreb po obnovi strojnega parka itd. Tone Zupančič bi se seve- da izneveril samemu sebi, če bi ponovno ne opozoril na drago družbeno režijo, ki bremeni gospodarstvo. Ob primeru zaostajanja železni- ških vagonov, ki jih dovolj hitro ne raztovarjajo, je ome- nil, da je danes težko komu ukazati nekaj nadur, tudi če je to neizogibno potrebno. Ob zaključku razprave so ugotavljali, da že dolgo ni bil v nobeni delovni organizaciji vodilni član ZK klican na partijsko odgovornost zaradi neizpolnjenih gospodarskih nalog v podjetju. Tu in tam kak član ZK, navadno pre- prost delavec, »pridela« par- tijsko kazen zaradi tega, ker ni poravnal članarine. Seveda so na koncu spre- jeli sklepe, v katerih ni nič novega od junijskih, le da jih je to pot treba dosledno izpe- ljati, tudi za ceno neslove- snega odhoda odgovornih. Na koncu so sprejeli sklep, da bodo volivne konference v osnovnih organizacijah od 25. oktobra do 25. novembra. Predsednika Andreja Mavri- ja pa bo do izvolitve novega občinskega vodstva zaradi odhoda v politično šolo v Kumrovcu nadomestoval Roman Mavri. J. KRAŠOVEC NA PREVORJAH ODKRILI SPOMINSKO OBELEŽJE v nedeljo 20. septembra so se zbrali številni preživeli borci, aktivi- sti, gostje in domačini pri Bevčevi domačiji na Prevorjah ob odkritju spominskega obeležja. Na tej domačiji seje 7. februarja 1944 prvič po pohodu na Štajersko ustavil štab 14. devizije. Od tu je načrtoval nadaljni pohod svojih brigad. Tukaj so se sestajali tudi aktivisti Kozjanskega okrožja. Slavje je bilo ob krajevnem prazniku KS Prevorje. Ob tej priliki so predali v uporabo tudi novo zgrajeno športno igrišče. Najzaslužneji- šim pa so podelili priznanja. G.F. NOGAVIČARJI ZA MLEKARNO IN DEVIZE v petek so v hotelu Prebold podpisali aneks k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo regijske mlekarne v Rušah pri Arji vasi. Po tem sporazumu bo SOZD Hmezad zagotovil v šestih letih tovarni nogavic v Polzeli 220 milijonov deviz, za to pa bo tovarna nogavic namenila 110 milijonov sredstev za pokritje naložbe. Gre za delež, ki naj bi ga po prvotnem načrtu zagotovila Beogradska banka. Tovarna nogavic bo tako preskrbljena s 30 do 40 odstotki porabnimi devizami za normalno obratovanje. Podpisa so se poleg predstavnikov SOZD Hmezad in tovarne nogavic s Polzele udeležili tudi predstavniki Ljubljanske banke Splošne banke iz Celja. JANEZ VEDENIK O DELU KOMUNISTOV V OBČINI SLOVENSKE KONJICE Konjiški komunisti se bodo danes zbrali na razširjeni seji občinske konference ZKS Slovenske Konjice. Udeležil se je bo tudi predse- dnik Centralnega komiteja ZKS France Popit in nekateri člani de- lovne skupine CK KZS, ki so v času od 10. do 12. junija tega leta v občini obiskali osem osnovnih organizacij ZK in aktiv komunistov- delavcev neposrednih proizvajalcev. V teh razgovorih so prišla v ospredje vsebinska vprašanja dela osnovnih organizacij ZK, ak- tualna idejno-politična vprašanja nadaljnega samoupravnega in družbenoekonomskega razvoja krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in občine. MBP ŠMARJE PRI JELŠAH CELOVITO GLEDANA ODGOVORNOST Delegati OK ZK Šmarje' pri Jelšah bi se morali sestati že 16. septembra pa niso bili sklepčni. Zato pa so na pone- deljkovi seji poudarili, da ne bodo več pristajali na takšne »hipoteke« preteklosti, kajti čas terja drugačen odnos do dela. Šmarski komunisti so se tako pridružili celjskim.in la- škim, ki so tudi v teh dneh izrekli nekaj resnic o svojem delu. V Šmarju so najprej ocenjevali gospodarske re- zultate in novost te ocene je bila radovednost, ki je segala za številke, ki jih navadno imenujemo pokazatelji go- spodarjenja. Bistvo ozadja teh številk pa je razkrilo marsikaj zanimivega (tako kot tudi v drugih občinah): stroškovna struktura močno vpliva na dohodek, zato ne kaže le dvigovati cen, ampak spremeniti odnos do storil- nosti in napraviti druge ka- kovostne korake za poveča- nje skupnega prihodka in znotraj njega učinkoviteje iz- tisniti dohodek. Razveselji- vo pa je dejstvo, da je na pri- mer Steklarna povečala fi- zični obseg proizvodnje in tako prebila magično mejo tega stalnega problema. Ce- loten akcijski plan za stabili- zacijsko bitko so šmarski ko- munisti ocenili kot dober, saj vsebuje realne in kon- kretne naloge ter prvič po dolgem času zavrača načelna in abstraktna reševanja za- pletnih ekonomskih vpra- šanj. Samoupravne interesne skupnosti materialne proi- zvodnje se bodo morale te- sneje povezati in skozi dru- gačne pristope dela dati tudi MOZIRJE: DANES SEJA OKZKS Danes dopoldne bo v delavskem domu v Na- zarjah redna seja članov občinske konference Zveze komunistov Mozir- je, na kateri bodo ocenili aktualne družbenoeko- nomske in politične ra- zmere v občini in hkrati razpravljali o poročilu po- sebne delovne skupine CK ZKS, ki je na začetku junija letos obiskala ne- katere osnovne organiza- cije Zveze komunistov, delovne kolektive in druge. MB POGLED V SVET S kovmotehno POLJSKI TRENUTKI ODLOČITVE Bolj ko gre leto v jesen, bolj se na Poljskem ostrijo družbena, politična na- sprotja, se kopičijo gospodarske težave in s tem tegobe ljudi. Ostrejše so tudi besede, izjave, kritike, obdolžitve. Ce je bila za prejšnje mesece, za zadnje leto dni značilnost poljskega političnega pri- zorišča predvsem prizadevanje sesti za zeleno pogajalsko mizo, razplesti vozle sporov s pogajanji, tudi s kompromisi, je zdaj na dnevnem redu beseda »kon- frontacija-: spor, spopad, vprašanje, kdo bo koga. Že vnanji okvir tega dramatičnega do- gajanja je napet kot struna. Prvi del kongresa »Solidarnosti«, poziv delega- tov Solidarnosti sindikatov sindikalne- mu članstvu držav varšavskega pakta, kar je zbudilo silovito uradno ogorčenje in pritisk predvsem na poljsko partijsko vodstvo in vlado, naj stopi na prste »So- lidarnosti". Ta pritisk od zunaj sprem- ljajo tudi določene gospodarske sankci- je, kar dela podobo še bolj črno. Poljska vlada je imela celo serijo izre- dnih sej; v sedmih dneh tri. Pol i t biro poljske partije je ostro, v marsičem uiti- mativno posvaril radikalne kroge v So- lidarnosti. Vlada je proučila priprave na izredno stanje. \a ulicah so patrulje mi- lice in vojaške policije. Jutri naj bi se začel drugi del kongresa »Solidarnosti'; nihče ne more še natan- ko povedati, ali se bo res začel. Za konec tedna so menda sklicali sejo CK poljske združene delavske partije. Obenem je poljska vlada že v tretje prosila evropsko skupnost za pomoč v hrani. Tokrat pričakuje 1,21 milijona ton, med drugim milijon ton žita, 200.000 ton riža, 50.000 ton mesa, 30.000 ton suro- vega masla, 50.000 ton limon. Hkrati sta zahodnoe vropska socialnodemokra tska voditelja, Willy Brandt in Bruno Krei- sky naslovila na Poljake malone i sto vet- Piše: JOŽE ŠIRCELJ ni poslanici: začeti je treba delati, to je najbolj potrebno. Ob takšnih pomirjevalnih pozivih, pri kanclerju Kreiskem pogojenih tudi z re- lativno odvisnostjo Avstrije od dobav poljskega premoga, ob pozivu papeža k razsodnosti in pomiritvi, pa se krepijo prvine spopada, utrjevanja lastnih bari- kad, priprav na odkriti obračun. Partija in vlada napadata Solidarnost, da brede čedalje hujše v vode avanturizma, da želi prevzeti oblast. Iz vrst »Solidarno- sti« je slišati glasove, češ, vlada se pri- pravlja, da s trdo roko uvede »red«, za- tre pridobitve poljskega delavskega ra- zreda. V odprtem pismu je predsednik zveze poljskih novinarjev Štefan Bratkowski dramatično zapisal: »Ne smemo se vdati blaznosti in sovraštvu. Kdor bi poskusil z nasiljem reševati naše probleme, bo preklet za vse večne čase. Tudi vsi tisti iz aparata oblasti, ki jih srbijo prsti, naj si skušajo zamisliti posledice uporabe sile. Katastrofa odkritega konflikta za nas ni nikakršen izhod.« Partijsko glasilo »Trybuna ludu« je pri priči zavrnilo Bratkowskega, češ da »deva v nemar protidržavne, protipar- tijske in protisovjetske težnje pa dejav- nosti«. Spor se zaostruje. O dialogu med partijo in vlado na eni ter Solidarnostjo na dru- gi strani zdaj in za zdaj ne more biti govora. Poglavitna teza proti Solidarno- sti se glasi, da je ta odvrgla sporazume z vlado, ki jih je bila podpisala, da se iz sindikata čedalje bolj spreminja v opo- zicijsko stranko, ki želi prevzeti oblast. Poljsko torej čakajo trenutki odloči- tve. Vsak korak skriva v sebi stotero nevarnosti hudega konflikta, s posledi- cami, ki jih je težko natanko predvideti, od katerih pa večina skriva nevarnosti za poljsko neodvisnost in za socializem na Poljskem. Pravi prijatelji Poljske, neodvisnosti in socializma seveda želi- jo, da bi Poljaki lahko sami, po mirni poti, brez posegov od zunaj lahko našli izhod iz dramatičnega položaja. 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37 - 24. september OKROGLA MIZA O IZVOZU - OKROGLA MIZA O IZVOZU - OKROGLA MIZA O IZVOZU - AKTIVIZEM NE POMAGA - UČINKOVITI DOLGORuuNI Sodelovali so: Janez Lenasi, Vlado Gotišek, Marjan Osole, Stane Seničar, Zvone Hude/, Boris Rosina in Damjan^ Ju|:osIovansko izvozno uvozna-bilanca navzlic opozori- lom, da kaže v izvoz letos usmeriti prav vse sile, tudi pred vstopom v zadnje letošnje četrtletje ni videti ugodna. V vsej državi konvertibilni izvoz močno zaostaja za predvi- devanji, plačilnobilančne obveznosti pa najslabše izpol- njuje Slovenija, kjer gospodarstvo tudi ni izpolnilo sicer velikih izvoznih načrtov. Kakšna pa je uvozno-izvozna slika na celjskem ob- močju? Kako gospodarstvo izpolnjuje svoje izvozne plane in kje so problemi, ki jih čutijo izvozno usmerjene organi- zacije združenega dela? Na ta vprašanja smo želeli odgo- voriti v pogovoru, ki smo ga v uredništvu Novega tednika in Radia Celje pripravili s predsednikom Medobčinske gospodarske zbornice Celje Janezom Lenasijem, direktor- jem SOZD Hmezad Žalec Vladom Goriškom, direktorjem Uniorja iz Zreč Marjanom Osoletom, predsednikom kolek- tivnega poslovodnega organa Zlatarn Celje Stanetom Se- ničarjem in pomočnikom glavnega direktorja v Aero Celje Zvonetom Hudejem. ^ POVEČAN IZVOZ NA KLIRINŠKO PODROČJE J. LENASI: Slovensko go- spodarstvo je v polletju letos le z 52% pokrilo uvoz z izvo- zom, izvoz na klirinško po- dročje pa je porastel za 62%. Zakaj tako? Združeno delo je z izvozom na klirinško po- dročje dosegalo večje do- hodkovne učinke kot z izvo- zom na konvertibilno po- dročje, zato je seveda usmer- jalo izvoz tja, kjer je bil večji dohodek. Primanjkljaj v pla- čilni bilanci se je tako večal, saj so surovine in reproduk- cijski material v glavnem pritekali iz konvertabilnega področja. To je seveda nare- kovalo sprejetje nekaterih restriktivnih ukrepov, tako da bo lahko slovensko go- spodarstvo do konca novem- bra uvozilo pri sedanjem trendu izvoza le za 170 mili- jonov dolarjev surovin in materiala. To pa bo seveda povzročilo precejšnje težave. NT: Kako pa kaže na celjskem območju? J. Lenasi: Tudi na našem območju so gospodarske or- ganizacije povečale svoj izvoz na klirinško področje in v primerjavi z lanskim le- tom je pokrivanje uvoza z izvozom na konvertabilnem področju znatno upadlo. Za- to je nujen zelo aktivističen pristop za povečanje izvoza do konca leta in veliki napori za plansko vzpodbujanje izvoza v naslednjem letu. Kajti jasno je, da v teh nekaj zadnjih mesecih letošnjega leta ne bo mogoče kaj dosti storiti. Še posebej zato, ker planske obveznosti za zdru- ženo delo niso zavezujoče do te mere, da bi odstopanja od sprejetih nalog tudi sankcio- nirali. Seveda pa bodo ome- jitveni ukrepi prizadeli tudi tradicionalne izvoznike, ki rabijo za nemoteno proi- zvodnjo del surovin ali re- produkcijskega materiala iz uvoza s konvertibilnega po- dročja. Zato bo treba najti poti, da izvozno usmerjene organizacije ne bodo priza- dete in da bo tudi primarna proizvodnja tekla brez večjih zastojev. NT: Pa bo mogoče pla- ne doseči? J. LENASI: Ne, mislim da ne. Slovenija lahko doseže do konca leta 200 do 300 mi- lijonov dolarjev izvoza, nika- kor pa ne 600, kot smo pre- dvidevali. VSAK TOZD NAJ IZVAŽA NT: V Hmezadu imate že nekatere tradicional- ne izvoznike. Kako pa prizadevanja za večji izvoz razširjate tudi na ostale delovne organiza- cije v okviru sozda? V. GORISEK: V Hmezadu smo spoznali, da mora posta- ti izvoz sestavni del gospo- darske politike znotraj soz- da. Zato smo jasno opredeli- li, da mora postati vsaka te- meljna in delovna organiza- cija v prihodnjih letih izvoz- nik. Letos smo postavili do- kaj napet izvozni program, ki pa ga želimo do konca leta še za 10% preseči. Izvažamo v glavnem hmelj, zdravilna zelišča in nekatere druge proizvode, večina izvoza pa gre na konvertibilno področ- je. V prihodnjih letih želimo v izvoz usmeriti poleg hme- lja še povrtnine, jabolka, krompir, pa tudi stroje za obiranje hmelja, organizirali pa bomo tudi proizvodnjo ovčjega mesa in brojlerjev, ki bo šla pretežno v izvoz. Rad bi še povedal, da smo z Nigerijo podpisali pogodbo o izgradnji mlekarne in ko- košje farme, kar bo po- membno povečalo naš izvoz. Ne smemo namreč pozabiti da se nam v deželah tretjeg t sveta odpirajo velike možno sti za izvoz naših izdelkov. NT: Tudi Zlatarne Ce- lje sodijo med pomemb- ne izvoznike na našem območju. Pa vendar se sedaj otepajo z velikimi težavami. Zakaj? S. SENICAR: V razmišlja- njih, kako čimbolj povečati izvoz v Jugoslaviji in Slove- niji, moramo gledati na vpra- šanje celovito, ne pa samo posamezne kolektive. Kajti usoda kolektivov je vezana tudi na vrsto sistemskih ukrepov ter dolgoročne in tekoče ekonomske politike. Ce pogledamo nekoliko po- bliže sestavo slovenskega gospodarstva, vidimo, da ra- bi za svojo proizvodnjo veli- ko repromateriala, surovin in opreme iz uvoza. Dotlej, ko bo sestava našega gospo- darstva taka, bomo seveda ugotavljali, da izvažamo za vsako ceno. Zlatarne so že tradiciona- len izvoznik, ki svoje izdelke prodaja pretežno na konver- tibilnem področju. Toda ob- seg izvoza je glede na mož- nosti premejhen. Problem so surovine. V Jugoslaviji proi- zvedemo letno 6 do 7 ton zla- ta, od te količine pa Zlatarne praktično ničesar ne dobijo. Zato moramo zlato uvažati. V zadnjem času smo se z Bo- rom pričeli pogovarjati o skupnem izvozu. Toda vse dotlej, ko bodo sistemski za- koni tako nelogični, da je izvozna stimulacija enaka za surovino kot za izdelek viso- ke obdelave, vse dotlej ne bo nobene motivacije niti pri predelovalcih za to, da bi našli skupen jezik pri izvozu. Mi smo Sloveniji ponudili tudi zanimiv projekt, ki pa v zdajšnji situaciji ni bil spre- jet. Lahko bi namreč izvozili za 25 milijonov dolarjev na- ših izdelkov letno, če bi lah- ko prav za tolikšen znesek uvozili surovin in dragih ka- mnov. Bilanca Slovenije se tako ne bi nič spremenila, ker pa je v 25 milijonih dolar- jev vloženega za 20% dela, bi slovensko gospodarstvo z našim izvozom pridobilo 5 milijonov dolarjev na račun živega dela. Zlatarne letos ne bodo ure- sničile načrtovanega izvoza. S sprejetjem tako imenova- ne črne liste surovin in mate- rialov, ki jih ne bo mogoče uvažati, pa so nam praktično zaprta vrata za uvoz potreb- nih surovin. Mi sedaj iščemo rešitve iz nastale situacije v sporazumevanju in dogovar- janju z domačo surovinsko bazo. Vendar so tu še težave. Izhod pa vidimo tudi v pove- zovanju z nekaterimi ino- zemskimi partnerji, tako v Nigeriji, na Malti in v ZDA. Hočem reči, da Zlatarne do- bro poznajo poti, po katerih morajo stopati v naslednjih letih, vendar pa je kljub te- mu kolektiv trenutno v neza- vidljivem položaju. IZVOZ v 73 DEŽEL NT: Unior iz Zreč je de- setletje dolgo dosegal pomembne izvozne zultate. Kako pa letos'> M. OSOLE: Letos smo na. črtovali izvoz v višini 25 milj" Jonov dolarjev, vendar ga ^0 bomo dosegli. Najpomemb. nejši vzrok za to so težave prj postavitvi obrata za proi. zvodnjo nekaterih delov 2^ firmo Volkswagen. Pogodb^ smo podpisali za izvoz vviJi. ni 10 milijonov mark, oprg_ me pa nismo mogli montirati zaradi znanih omejitev. Tako bomo letos izvozili za okoli 20 milijonov dolarjev blaga, Unior se je že pred deseti, mi leti usmeril v izvoz. Bili smo prisiljeni izvažati, ker je Jugoslavija živahno uvažala vse vrste ročnega orodja, ki so naš najpomembnejši izde- lek. Sedaj izvažamo v 73 držav sveta. Seveda pa ima- mo vrsto težav. Kriza v avto- mobilski industriji doma in v svetu se je močno odrazila tudi pri nas, o težavah z IMV bi lahko na široko govoril, veliki so problemi s surovi- nami in še bi lahko našteval, Dejstvo je tudi, da je izvoz na klirinško področje dohod- kovno bolj zanimiv kot na konvertibilno področje kar seveda podira prizadevanja v republiki za povečanje izvoza na Zahod. Ce vsem te- žavam prištejemo še dejstvo, da smo vsi skupaj slabo or- ganizirani, potem je treba še toliko več naporov za to, da se izvoz poveča. NT: Aero Celje je dolgo let uvažal veliko sesta- vin za svojo proizvodnjo. Kako se ta praksa odraža v sedanji situaciji? Z.HUDEJ: Res je, Aero je bila organizacija, ki je v pre- teklih letih uvažala velike surovin za proizvodnjo. Zato je nemogoče, da bi čez noč presegli tako prakso, čeprav smo marsikaj spremenili na bolje. Letos smo planirali za nekaj nad 15 milijonov do- larjev izvoza, za to pa bi po- trebovali 17 milijonov dolar- jev uvoza surovin. Tako je jasno, da planiranega izvoza ne bomo dosegli zaradi re- striktivnih ukrepov pri uvo- zu surovin. V Aeru je bila letos zaradi pomanjkanja su- rovin motena proizvodnja v več obratih, nekaterih proi- zvodov ne proizvajamo prak- tično že pol leta. Kljub temu pa se izvoz povečuje, ker v to usmerjamo vse sile. Poleg omenjenih pa so še drugi problemi, ki nam onemogo- čajo uresničitev načrtov. La- ni smo na primer veliko izva- žali v Iran in na Poljsko, ta izvoz se je letos močno zmanjšal zaradi znanih za; pletov v teh državah. Sedaj se pogovarjamo o uveljavitvi trajnejšega sodelovanja z ne- katerimi deželami v razvoju kot so Malta, Angola, Nigeri- ja in Sirija, obenem pa se nam zaradi izteka nekaterih licenčnih pogodb odpirajo možnosti za plasma naših iZ' delkov na zahodnih tržiščih- V IZVOZ PREDVSEM VIŠKI NT: Iz dosedanjega razgovora je moč razbra- ti, da se tudi delovne or- ganizacije, ki so po- mambni izvozniki, sre- čujejo z velikimi proble- mi. Zakaj tako? J. LENASI: Vzrokov za to je več. Dejstvo je, da je Se premalo delovnih organiza' cij usmerjenih v izvoz in snrio zato sedaj v situaciji, ko 1^ del združenega dela krvavi v naporih za povečanje izvoza- Slovenija bi morala izposta; viti izvoz do te mere, da t)' združeno delo ustvarilo zna- Od leve proti desni: Zvone Hude j, Damjana Stamejči, Janez Lenasi... ... Boris Rosina, Marjan Osole, Vlado Gorišek, Stane Seničar 37 - 24. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 OKROGLA MIZA O IZVOZU PROGRAMI $tamejčič, ki je pogovor pripravila jgf, presežek nad uvozom in .j tako na svetovnem trgu za- gotovilo primerne surovine proizvodnjo. Rad bi pou- jjril še, da slovenska izvoz- bilanca ni problem posa- Tiezne delovne organizacije, jginveč celotnega slovenske- ga združenega dela, ki posre- dno sodeluje pri potrošnji, ki ,g vezana na ta izvoz. Tretje, jzvoz na konvertibilno po- jročje je zaenkrat žrtev, ki jo plačujejo s ceno nižjega do- hodka tisti tozdi, ki se širše vključujejo v ta izvoz. In slednjič, osnovni karakter slovenskega in jugoslovan- skega združenega dela je do- slej bil ta, da je bila proizvod- nja namenjena domicilnemu tržišču, v izvoz pa so bili na- menjeni predvsem viški te proizvodnje. Nujno je zato pripraviti izvozno usmerjene programe, ki bodo lahko prodrli na zahodna tržišča. Iz konkretnih razgovorov s predstavniki združenega de- la na celjskem območju pa je mogoče razbrati naslednje: sredstev za te programe je dovolj, tudi vrata bank so odprta, toda na celotnem ob- močju ni niti enega samega projekta, ki bi ga lahko ozna- nil kot izvozno usmerje- nega. S.SENICAR: Dokler bo- mo imeli proizvodne kapaci- tete v naši delovni organiza- ciji neizkoriščene za večje izvozne dosežke, ne moremo razmišljati o izvoznih projek- tih na domačih tleh. Lahko razmišljamo le o projektih, ki vključujejo višje tehnolo- ško sodelovanje s tujino. M.OSOLE: Menim, da je problem širši. Projekt mora biti tak, da po eni strani za- gotavlja kvaliteto izdelka, po drugi strani pa^ prikaže pozi- tivno kalkulacijo za delovno organizacijo. To pa je v tej situaciji težko. Kajti produk- tivnost je slaba, izkoristek delovnega časa je slab, pa- pirja je preveč, strokovnega kadra premalo v proizvodnji. Te stvari bo treba spremeni- ti, potem pa se bomo lahko spopadali s produktivnostjo in kvaliteto na tujem trgu. Z. HUDEJ: V Aeru se zave- damo teh problemov, zato veliko pozornost namenja- mo integralni kontroli kvali- tete naših izdelkov. Seveda pa se zavedamo, da je po- trebna pripravljenost vsake- ga delavca, če hočemo dose- gi dobre rezultate in da mora sleherni od zaposlenih vloži- ti vse svoje znanje v delo. To Pa je težko, kajti doslej smo bili vajeni delati drugače. Vse bolj pa nam vendarle po- staja jasno, da bodo imele Večje možnosti razvoja tiste delovne organizacije, ki bo- do dajale prednost znanju in kvaliteti. NESPODBUDNE SPODBUDE NT: Koliko pa lahko k Večjemu izvozu pripo- morejo izvozne spod- bude? J.LENASI: To je relk^iien Pojem v času obstoječe infla- ^'je. Naj tovariš Osole pove konkretno, kaj pomenijo '^^ozne spodbude. M.OSOLE: Dejstvo je, da '^ozne spodbude ne pokri- '^lo niti delno tistega, kar iz- ^^binio na dinarskem po- J''očju. Za 20% smo realno ,Jjj_žali osebne dohodke, za T/o investicije, izvozniki da- Ji^o 40% na oltar mflacije. , ^ vemo, kje so brezna, v j^tera mečemo. Jasno nam j^' da moramo v Sloveniji in j^^goslaviji pokriti zunanje- ySovinski primanjkljaj. ^■idar: nimamo dinarsko rešenih problemov, nimamo devizno rešenih problemov, nimamo surovinsko rešenih problemov, nimamo admini- strativno rešenih proble- mov, nimamo kadrovsko re- šenih problemov... Za to pravim: ena doba se izteka, druga se začenja, ko bomo lahko tudi na zunanjem trgu delali za dohodek. S.SENICAR: Sodim, da je Osole zadel bistvo in ilustri- ral, zakaj imamo težave pri dohodkovnih računicah v vsakem kolektivu. Pa bi ilu- striral z našim primerom; Zlatarne so sposobne doseči podjetniško produktivnost kot v katerikoli državi na svetu, sposobne so doseči tu- di kvaliteto izdelka, niso pa sposobne doseči ceno, ki bi bila tej produktivnosti in kvaliteti primerna. To pa za- to, ker imamo znotraj Jugo- slavije neurejene dohodkov- ne odnose. Naj navedem pri- mer: svetovna cena srebra je 10 tisoč novih dinarjev, na domačem trgu je ta cena 25 tisoč dinarjev. Ali imamo to- rej računico izvažati srebrni nakit, ko pa se v domači ceni skriva družbena in podjetni- ška neproduktivnost tistih, ki nam to surovino dajejo? In nobena izvozna spodbuda ne more rešiti te razlike, kajti spodbuda znaša od 15 do 20%, razlika v ceni pa je do 250%! Isti primer bi lahko navedel med domačim in zu- naj kupljenim zlatom. Zato bi se morali vprašati, čigavo slabo produktivnost podpi- ramo in s čim vse smo obre- menjeni v proizvodnji? Do- kler na ta vprašanja ne bomo odgovorili, dotlej rešitev ne bo. J. LENASI: Družbena pro- duktivnost je brez dvoma osnova za nastop pri izvozu in predpogoj za konkurenč- nost naših izdelkov na tujem trgu. In marsikaj je treba sto- riti, da se bo ta produktiv- nost povečala. Toda v seda- nji situaciji je treba biti bitko za izvoz na konvertibilno po- dročje. Ker pa ugotavljamo, da so dohodkovne računice zaenkrat boljše za tiste, ki izvažajo na klirinško področ- je, je treba poiskati možnosti za večje in ugodnejše stimu- lacije tistim izvoznikom, ki izvažajo na konvertibilno po- dročje. NT: Do konca leta bo torej treba napeti vse si- le v povečanje izvoza, predvsem na konverti- bilno področje seveda. Kako pa naprej? J. LENASI: Kot sem že v uvodu dejal, imamo sedaj aktivističen pristop pri zago- tavljanju večjega izvoza. To- da tega bomo morali preseči, če hočemo, da bo v nasled- njih letih tekla izvozna aktiv- nost kontinuirano in brez za- stojev. Zato v Sloveniji in tu- di na našem območju tečejo prav sedaj živahne razprave o planski in dolgoročni usmeritvi v izvoz. Pri tem predstavlja pomembno funkcijo investicijska opre- delitev združenega dela, ki mora biti v prihodnje veliko bolj kot doslej usmerjena v izvoz. Letošnje, pa tudi dol- goročne naloge v zvezi z izvozom, terjajo od nas veli- ko odgovornost. Da ta odgo- vornost ne sme biti več za- megljena in nedoločna kot doslej, nam je jasno. Zato jo moramo terjati od sleherne- ga posameznika v naši druž- bi, ki so mu zaupane določe- ne naloge. Kajti le tako bo- mo lahko presegli številne ekonomske, pa tudi politič- ne probleme, s katerimi se spopadamo v tem trenutku. DAMJANA STAMEJCIC O DELU KOMISIJE ZA OCENO INVESTICIJ NA CELJSKEM OBMOČJU V eni prejšnjih izdaj Novega tedni- ka je bil objavljen članek o delu Re- gionalne komisije za oceno investi- cij pri Medobč/iski gospodarski zbornici Celje. Ob koncu članka je bila podana obljuba, da bo glede na trenutno zelo aktualno temo ter na načelo javnosti dela komisije za oce- no investicij le-ta o svojem delu te- koče obveščala javnost. V skladu s temi opredelitvami je namen sestavka, da poda nove infor- macije o delu regionalne komisije, predvsem pa obvesti o zaključkih 2. redne seje, ki je bila na sedežu Me- dobčinske gospodarske zbornice v torek, dne 8. septembra 1981. Osred- nja točka dnevnega reda je bila na- menjena obravnavi in sprejetju nači- na dela regionalne komisije, ki v bi- stvu predstavlja poslovnik. Poslov-i nik temelji na enaki metodi dela, kot je predvidena za delo republiške ko-1 misije za oceno investicij (Gospo- j darski vestnik št. 35/81 in 36/81), le' da bo regionalna komisija opravljala j delo v okviru svojih pristojnosti. Na' komisijo je bilo naslovljenih že tudi' več vlog za izdajo mnenj o upraviče-' nosti izgradnje posameznih objek- tov, pri čemer vloge niso bile popol- ne in niso vsebovale celotne doku-; mentacije, predvidene s poslovni- ^ kom. Tako je komisija za oceno in-' vesticij sklenila, da se vsem investi- torjem vloge za izdajo mnenja vrne- jo. Ko bodo investitorji dopolnili vloge s celotno dokumentacijo, bo \ lahko komisija oblikovala svoje; mnenje. Za naložbe, ki so v teku in izkazu-' jejo podražitve v večjem znesku od j 10,0 milijonov dinarjev ter niso 1001 odstotno dokončane, je pomembna! opredelitev, da lahko investitorji; iščejo mnenje o upravičenosti nada-' Ijevanja izgradnje le, če njihova po- slovna banka jneni, da obstajajo^ realni viri za pokritje nastalih podra- j žitev in prekoračitev. Družbena I sredstva se namreč glede na zakon o i začasni prepovedi razpolaganja z de-: lom družbenih sredstev za gradnjo j in nakup določenih objektov '\n\ opreme v letu 1981, smejo uporabiti I za nadaljevanje naložbe le ob vse-1 stranski presoji, ki temelji na realno- i sti virov pokritja, na ugotovitvi nje-i ne skladnosti s planskimi akti SRf Slovenije in na ugotovitvah, kako bo ■ naložba pripomogla k izboljšanju i obstoječe strukture gospodarstva, i Strokovne ocene za posamezne pri-i mere bo komisija iskala predvsem j pri temeljnih bankah, ki so dolžne' ob izdelavi strokovnih mnenj upo-' števati vse sprejete planske doku-i mente, pri naložbah v industrijo pa vrednotiti programe po posebnih; kriterijih investiranja. NIKO KAC ' Vladimir Klemenčič, podpredsednik republiškega izvrš- nega sveta govori na otvoritvi sejma o pomenu drobnega gospodarstva in tudi njegovih nalogah pri izvozu DROBNO GOSPODARSTVO VEČ V IZVOZ Kaj je pokazal Celjski sejem Ko je na otvoritvi Celjske- ga sejma podpredsednik re- publiškega izvršnega sveta, Vladimir Klemenčič, govoril o pomenu drobnega gospo- darstva, je posebej poudaril tudi naloge na področju izvoza. »V izpolnjevanje izvoznih nalog se morajo bolj kot do- slej vključiti tudi enote drob- ^ nega gospodarstva. Poiskati moramo pota in načine za to ne glede na vrsto ovir, med katerimi so nekatere tudi si- stemske narave. Obrt in druge dejavnosti drobnega gospodarstva do- segajo v naši republiki od i974^1eta sjalno. rast. Gleda- no v celoti, raste obseg proi- zvodnje blaga in storitev v združenem in samostojnem osebnem delu. V zadnjih le- tih organizacije združenega dela in samostojno osebno delo v drobnem gospodar- stvu ustvarjajo 8% družbe- nega proizvoda republike. Prav tako narašča število za- poslenih. Tako dela letos v drobnem gospodarstvu sku- paj več kot 70.000 ljudi. To je približno toliko kot v grad- beništvu ali ena petina v pri- merjavi s številom zaposle- nih v industriji in rudarstvu, kar je hkrati tudi več kot v kateri koli posamezni dejav- nosti znotraj industrije. Ob tem še skoraj 7000 ljudi opravlja obrt kot postranski poklic. V tem okviru rast šte- vila obratovalnic obrtnikov ter zaposlenih v samostoj- nem delu kaže, da smo tudi v praksi v zadnjem obdobju zagotovili stabilne družbene pogoje za razvoj tega dela go- spodarstva. Hkrati ugotavljamo, da so te velike delovne zmogljivo- sti v združenem in v samo- stojnem osebnem delu usmerjene predvsem v proi- zvodnjo za domači trg ter delno v proizvodnjo poliz- delkov, ki se vgrajujejo v izvozno blago. Zato moramo nadaljevati letos začeto delo za organiziranje enot drob- nega gospodarstva za nastop v tujini. To je naloga sploš- nega združenja drobnega go- spodarstva, zveze združenj samostojnih obrtnikov, sa- moupravne interesne skup- nosti za ekonomske odnose s tujino ter odgovornih repu- bliških upravnih organov. Pregledati je treba izvozne plane obrtnih zadrug, obrt- nih organizacij združenega dela ter pogodbenih organi- zacij in za letos ter naslednje leto pripraviti bolj ambicioz- ne izvozne plane. Proizvod- nja marsikatere obrtne za- druge že znaša 40 in več sta- rih milijard dinarjev s števil- nimi izdelki, ki so zanimivi za zunanji trg. To bi bila hkrati pot, da po njej pridejo do deviz za nakup sodobrle opreme. Prav bi bilo, da so zadruge aktivne ter da se v njih povežejo še drugi obrt- niki, ki bi se lahko vključili v ta prizadevanja. Razmisliti kaže tudi o specializirani za- drugi za opravljanje obrtni- ških, storitvemh in podob- nih del pri investicijah v tu- jini.- M. B02IČ NAZARJE LES JE VČASIH PRETRD Prizadevanja za Izpolnitev plana sečnje Kolektiv Gozdnega gospo- darstva Nazarje se je lotil de- la z odločenostjo, da letos povsem izpolni plan sečnje, navzlic dolgi zimi in nekate- rih drugih razlogov, ki so pri- peljali do slabših rezultatov gozdne proizvodnje. Letošnji plan blagovne proizvodnje gozdnih sorti- mentov zajema nekaj več kot 138.000 kub. metrov, od tega skoraj 55.000 kubikov iz družbenega, ostalo iz zaseb- nega sektorja. V izpolnjevanju načrta škriplje, in to najbolj občuti- jo predelovalci lesa. Prav za- to je GG Nazarje opozorilo .na probleme, ki spremljajo njihovo delo in hkrati na po- goje, pod katerimi bi letoš- nje obveznosti vendarle iz- polnili. Gozdarji zatrjujejo, da bo moč plan izpolniti ob največji zavzetosti vseh de- javnikov, zlasti strokovnih kadrov v gozdnih gospodar- stvih in s povečano dejav- nostjo v zasebni gozdni proi- zvodnji. Nujno bo tudi po- spešiti razvijanje kooperant- skih odnosov in dohodkov- nih povezav na relaciji: kmet-gozdnogospodarska organizacija-primarna pre- delava lesa. Ob vsem tem pa opozarjajo tudi na uskladi- tev osebnih dohodkov goz- dnih delavcev, na nujno na- domestitev iztrošene in za- starele gozdne mehanizacije, na zagotovitev posojil za predvideno gradnjo gozdnih cest in vlak. Pri vsem tem ne gre pre- zreti dejstva, da gozdni po- sestniki v mnogih primerih odklanjajo sečnjo in se pri tem izgovarjajo na zaprtost gozdov, na pomanjkanje de- lavcev, visoke etate in ne na- zadnje na »varčevanje- in čuvanje gozdov. Ko je izvršni svet občinske skupščine razpravljal o teh vprašanjih, je podprl priza- devanja Gozdnega gospo- darstva po izpolnitvi letoš- njega načrta sečnje. V analizi položaja so še ugotovili, da je na tem območju že okoli 800 žag - venecijank, ki prav go- tovo razrežejo več kot tisoč kubikov kakovostnega lesa. Tega lesa seveda ni v žagar- skih obratih lesno predelo- valne industrije. In če se bo delo teh zasebnih žag še okrepilo, razširilo, se bo lah- ko pojavilo celo vprašanje primerne lokacije obratov za primarno predelavo gozdnih sortimentov. Izvršni svet je tudi opozo- ril na oceno vpliva davčne politike glede cenovnega ra- zmerja gozdnih sortimentov in posekanega, oziroma od- merjenega letnega etata v in- dividualnem sektorju. Po- membno je nadalje priporo- čilo, da naj Zgornjesavinjska kmetijska zadruga preneha z odkupom gozdnih sortimen- tov, v kolektivu GG Nazarje pa bodo morali tudi sami opredeliti kriterije za boljše nagrajevanje proizvodnih delavcev. Izrečena je bila polna pod- pora inšpekcijskim službam pa tudi ukrepom zaradi pre- prečevanja nedovoljene tr- govine z lesom. _ M. B02IC KOLIKO ELEKTRIKE PRIHODNJE LETO? Osnutek elektrobilance Slovenije za pri- hodnje leto se bo do končnega izoblikova- nja dokumenta še v marsičem spremenil. Zanesljiva pa je podoba o razpoložljivih zmogljivostih za proizvodnjo električne energije. Od skupaj 1954 megavatnih moči (1 me- gavat je milijon vatov), bo 623 megavatov na voljo v hidroelektrarnah, 844 v termoe- lektrarnah na premog, 171 megavatov v plinsko-parnih elektrarnah in 316 megava- tov v jedrski elektrarni. Računajo, da bo proizvodnja električne energije v 1982. letu znašala 9257 milijo- nov kilovatnih ur, kar je za 8,1% več, kot obeta plan za letos. Iz hidroelektrarn bi dobili 2976 milijonov kilovatnih ur, 5681 milijonov iz termoelektran, 600 milijonov pa na podlagi dolgoročne pogodbe iz BiH. V omenjeni proizvodnji termoelektrarn naj bi iz nuklearne elektrarne v Krškem dobili 1573 milijonov kilovatnih ur. (Iz Informativnega biltena sestavljene organizacije Elektrogospodarstva Slovenije) 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37 - 24. september i. ŠTORE: ŽELEZARSKI JUBILEJ Storski železarji bodo v soboto, 26. septembra ob 10. uri pri Domu železar- jev na Teharjih slavnost- no proslavili svoj letošnji 125-letni jubilej jeklar- stva in valjarstva v Sto- rah. To bo srečanje vseh se- danjih in prejšnjih delav- cev-upokojencev, na ka- terem bosta o prehojeni poti štorskih jeklarjev ter o prihodnjih nalogah že- lezarne Store govorila predsednik delavskega sveta delovne organizaci- je Tomo Majer in predse- dnik kolegijskega poslo- vodnega organa dipl. ing. Dušan Burnik. Svoj delež k tej osrednji proslavi 125-letnice je- klarstva in valjarstva v Storah pa bodo dali še člani pihalnega orkestra štorskih železarjev in do- mačega gledališča AG Zelezar Celje-Store. UM CELJSKI SEJEM PODELILI SO PRIZNANJA Veliko najvišjih ostalo na celjskem območju 2e prvi dan ob otvoritvi štirinajstega sejma obrti in opreme za obrt v hali Golo- vec v Celju sta posebni žiriji celjskega izvršnega sveta ter Zveze obrtnih združenj Slo- venije razglasili rezultate ocenjevanja ter podelili priz- nanja za najbolje ocenjene razstavljene izdelke in za inovacije. Za plaketo mesto Celja je bilo prijavljenih 102, za inovacije pa 37 razstavlje- nih izdelkov. Pomembna je ugotovitev, da je pjecej najvišjih priz- nanj v eni in drugi konku- renci ostalo na celjskem ob- močju. Tudi v tem je prizna- nje za delo in kakovost! Komisija celjskega izvrš- nega sveta, ki jo je vodil Branko Martič, je letos pode- lila vsega skupaj devetnajst plaket mesta Celja, od tega štiri zlate, osem srebrnih in sedem bronastih. Od obrtni- kov s celjskega območja so ta odličja dobili: Jože Kra- ljic, mizarski mojster iz Arc- lina zlato plaketo za kmečko sobo, bronasto v skupini predelave lesa pa je dobilo Mizarstvo v Rogaški Slatini za dnevno sobo. V skupini za kovinsko pre- delavo je eno od treh srebr- nih dobila združena industri- ja Zarja Petrovče, TOZD Ko- vinooprema za paletni vozi- ček, eno od treh bronastih pa Obrtno združenje Slovenske Konjice za avtomat za reza- nje rokavov. V elektroskupini je najviš- je priznanje, zlata plaketa, ostala v Celju in to pri Elek- trosignalu za blokirnik odjema. Med oblačilci pa je srebrno dobil celjski Kreator za žen- sko obleko z bolerom. Izredno težko delo je imela komisija za ocenjevanje ino- vacijskih izdelkov, saj je ugotovila visoko kakovost in veliko izenačenost. Zato se je odločila za podelitev 29 pi- smenih priznanj ter za po- sebno diplomo in nagrade. Pismena priznanja so dobili tudi naslednji obrtniki s celj- skega območja: Franc Pavlic in Vili Kragolnik iz Celja, Rado Hrastnih iz Laškega, Silvo Oset in Edo Soline iz Šentjurja ter Justin Sedelj- šak iz 2alca. Posebno diplomo je med drugimi prejela tudi Vladka Kajzer iz Velenja, od treh na- grad, kot najvišjih priznanj za inovacijske dosežke pa sta kar dve, in to prva in tretja, ostali na celjskem območju. Tako je prvo nagrado prejel Konrad Arbeiter iz Sloven- skih Konjic, tretjo pa Franc Gajšek iz Šentjurja. Vsem dobitnikom visokih priznanj tudi naše čestitke! M.BOŽIC NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI PRAZNIK KS POLZELA Drugi oktober 1942 je glo- boko zapisan v zgodovini Polzele. Na ta dan so Polze- lani izgubili iz svoje srede najboljše prijatelje - tovari- še, ki so s svojim delom in vedenjem želeli prispevati za boljši jutri. Padli so kot talci. Letošnje praznovanje se bo pričelo 27. septembra in bo trajalo do 4. oktobra. V tem času se bo zvrstila vrsta športnih prireditev. Tako bo- do prvi dan ob 9. uri krenili na pot kolesarji, startali pa bodo na parkirnem prostoru. V ponedeljek bo šahovski turnir za pionirje in člane, naslednji dan pa strelsko tekmovanje na strelišču za Tovarno nogavic. Na šol- skem igrišču bo 30. septem- bra ob 15. uri turnir v malem nogometu, naslednji dan ob 15. uri pa odbojkarski turnir. Ta dan bodo ob 17. uri odprli razstavo likovnikov - ama- terjev občine Žalec v Raz- stavnem salonu v Komendi. Na sam praznik 2. oktobra bodo ob 10. uri položili ven- ce na spominska obeležja, ob 17. uri bodo odprli razstavo Lepote narave, ob 18. uri pa se bo pričel nočni tek po po- teh Polzele za pokal Lastov- ke. Naslednji dan bo ob 8. uri tekmovanje mladih gasilcev na šolskem igrišču, ob 15. uri bo tu tudi košarkarski tur- nir, ob 16. uri pa bo v sejni dvorani Garanta Polzela slavnostna seja skupščine KS s kulturnim programom, ogledali pa si bodo tudi proi- zvodne prostore. Praznova- nje bodo zaključili s sektor- skim tekmovanjem gasilskih enot s praktičnim prikazom. Na Polzeli so nameravali za praznik otvoriti tudi do- grajeno osnovno šolo in spo- menik borcem, Janeza Bol- ke. Iz objektivnih razlogov so se dela zavlekla, tako da bosta objekta izročena na- menu za Dan republike. T. TAVČAR SLOVESNO POD GRADOM v sredo, 16. septembra, je bila svečana seja v počasti- tev praznika krajevne skup- nosti Pod gradom. Seje so se udeležili družbeno politični delavci krajevne skupnosti, predstavniki pobratene kra- jevne skupnosti Liboje in predstavniki občine Celje. Pred sejo je bil kratek kul- turni program, ki so ga pri- pravili učenci osnovne šole Frana Kranjca. Po programu je predsednik skupščine kra- jevne skupnosti Tone Ocvirk, pozdravil goste in na kratko opisal delo in načrte krajevne skupnosti Pod gra- dom. Poudaril je, da si mora vsak občan prizadevati, da bomo čimprej odpravili teža- ve v našem gospodarstvu.. Zaradi gospodarskih težav je krajevna skupnost v letu 1981 dobila manj sredstev za urejanje komunalnih potreb. Kljub težavam so asfaltirali del ceste, sanirali dva plazo- va, postavili dve postajališči za lokalni avtobus, posebna pridobitev za kraj pa je po- stavitev bencinskega servisa na Polulah. Pohvalil je delo družbenih organizacij v krajevni skup- nosti; organizacijo RK, gasil- sko društvo in KUD Svobo- da, ki letos praznuje že 50- letnico svojega obstoja. Sejo so zaključili s podelitvijo priznanj, ki so jih podelili posameznikom in organiza- cijam za prizadevno delo v krajevni skupnosti. Praznovanje in prireditve, v spomin na dni, ko je med drugo svetovno vojno 140 pečovniških rudarjev odšlo v partizane, so potekale ves teden. V nedeljo, 13. septem- bra je bil pohod po partizan- skih poteh krajevne skupno- sti, v četrtek je bilo tradicio- nalno srečanje starejših ob- čanov, v petek pa kviz Poz- naš svoj kraj. MARJANA MATIJEC PLAKETA GASILCEM v soboto, 19. 9. je Krajevna skupnost Ostrožno prazno- vala svoj praznik. V njegovo počastitev je Gasilsko druš- tvo Lokrovec-Dobrova orga- niziralo hitrostno gasilsko tekmovanje in prikaz sodob- ne gasilske tehnike. Krajevna skupnost je društvu podelila plaketo za veliko aktivnost. Gasilsko društvo Lokrovec-Dobrova bo prihodnje leto praznovalo svojo 35-letnico obstoja. V letošnjem letu se je število članstva od 40 povečalo na 80, želja vseh pa je, da se v jubilejnem letu poveča na 100, od tega bo sedem opera- tivnih desetin. Upajo, da bo- do lahko do praznika nabavi- li kombinirano gasilsko vozi- lo in 800 1 MB, kar bi nujno potrebovali za uspešne inter- vencije na svojem obširnem področju v slučaju nezažele- nih požarov ali drugih ne- sreč, lyer vedno sodelujejo z velikim številom svojih čla- nov. V društvu skrbijo za stro- kovno usposobljenost čla- nov na operativnem in pre- ventivnem področju. V pro- gram vključujejo mladino, saj imajo tri pionirske in eno mladinsko desetino, na ta- borjenju v Mozirju pa je 24 pionirjev osvojilo bronasto značko »Preprečujmo poža- re«. Sodelujejo na različnih tekmovanjih. Za rast društva in poveča- no požarno varnost na tem področju pa gre prav gotovo zahvala poveljniku Jožetu Žerjavu, še posebej pa pred- sedniku Janku Turnšku. MILENA MARGUC ŠENTJURČANI V LJUBLJANI V nedeljo sta se na svojem tradicionalnem srečanju zo- pet sešli delegaciji Krajevne skupnosti Milan Cesnik iz Ljubljane in Krajevna skup- nost Sentjur-okolica. Ti dve krajevni skupnosti sta po- brateni med sabo že od 24. 8. 1975. Pobratenje pa se krepi na vseh področjih. Tako so predstavniki KS Milan Ce- snik bili na krajevnem praz- niku meseca maja na Resev- ni. V nedeljo pa so jim vrnili obisk predstavniki KS Sent- jur-okolica v Ljubljani na njihovem krajevnem prazno- vanju. Da pa sodelovanje ni samo med delegacijami potr- juje dejstvo, da so Ljubljan- čani medse povabili tudi fol- klorno skupino iz Šentjurja, ki s svojimi plesi navdušuje staro in mlado. KS Milan Ce- snik je v okviru tega prazno- vanja odkrila kip narodne- mu heroju Milanu Cesniku. Svojemu namenu pa je začel služiti tudi novo zgrajeni vzgojnovarstveni zavod. Slavnostni govornik je bil predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. DRAGAN SLAKAN ČGP DELO TOZD Novi tednik in Radio Celje išče za svojo sodelavko garsonjero ali enosobno neopremljeno ali opremljeno stanovanje za dobo treh let v Celju. Cena po dogovoru. Ponudbe pošljite na na- slov: Novi tednik, Trg V. kongresa 3 a, Celje. 80 LET FRANCA FLERETA V soboto, 19. tega mese- ca, je praznoval osemde- seti življenjski jubilej Franc Flere iz Pustega polja pri Nazarjah. Človek, ki je pisal zgo- dovino prosvetnega živ- ljenja v Kokarjah in ki je uspešno delal še na dru- gih področjih družbenega življenja. Franc Flere je 1922. leta ustanovil v Kokarjah kul- turno prosvetno društvo, ki dela še danes. Bil je ne samo predsednik druš- tva, ampak tudi režiser in kdo ve, kolikokrat je va- bil domačine v delo pro- svetnega društva. Udejstvoval se je tudi v sindikalni organizaciji in bil dvakrat celo delegat za zvezna sindikalna kon- gresa. Ob vsem tem pa ni pozabljal jp^a domače ko- munalne probleme. Po- magal jih je reševati, ne- katere tudi s pomočjo pi- sanja v Novem tedniku. Bil je udarnik pri obnovi železniške proge Zagreb- Beograd, delal na gozdni upravi v Brežicah , Celju in končno v Nazarjah, kjer je tudi dočakal zaslu- ženi pokoj. Za svoje delo na pro- svetnem področju mu je mozirska občinska zveza kulturnih organizacij po- delila priznanje in zlato plaketo. Po sedemkratni selitvi, si je v rojstnem kraju na- pravil lasten dom, kjer zdaj že devet let živi sam. Se na mnoga zdrava leta! MR V BESEDI IN SLIKI SOLČAVSKI LOVCI IMAJO SVOJ DOM Ob glavni cesti, približno kilometer iz Solčave pr^^. Logarski dolini, stoji na majhni vzpetini nov dom solča- skih lovcev. Zgradili so ga skoraj v celoti z lastnimi srei stvi. Zbrali so 1,8 milijona dinarjev, opravili 5.500 udarr. ških ur in prispevali še okoli 50 kubikov v lesu. Gradbe- odbor je vodil Franc Plesnik. V domu imajo ne satr prostore za svoje delo, tudi sejno dvorano, ki sprejn okoli petdeset ljudi, marveč še hladilnico za shranjevar. divjačine, skladišče za krmo, sol itd. Novi dom je tu- zrcalo dela lovske družine, ki upravlja lovišča na površi^ 3800 ha. ■• « . MB, PODSREDA: V GRADU MLADINCI Posnetek je nastal pred tednom dni, ko so mladinci iz Podsrede v dvodnevnem pohodu in že petič po vrsti obiskali partizanska spominska obeležja. To pa so hkrati tudi isti mladinci, ki so med drugim tud pobudniki za oživitev podsreškega gradu. Kot vemo, je ta objekt brez funkcije, mladina pa brez pravega prostora za uresničitev svojih načrtov, ki jih ni malo. V gradu bi zasedli tiste prostore, ki so še najbolj ohranjeni. Pomagal; pa bi tudi s prostovoljnim delom. Dogovora o namembnosti gradu se je udeležil tudi ge neralni direktor Lesnine Marjan Planine. V gradu naj b; uredili tudi spominsko sobo NOB ter majhno gostišče. Pn oživitvi gradu bodo pomagale vse družberiopolitične or ganizacije v Podsredi, muzej revolucije iz Ljugljane, breži- ški muzej ter zavod za spomeniško varstvo iz Celja. z.s IZLET CINKARNIŠKIH UPOKOJENCEV Tudi letos, kot mnogo vrsto let poprej, organizira osnovna organizacija sindikata v Cinkarni izlet za svoje upokojence. Tako so se danes odpeljali na Koroško,'kjer bodo obi- skali metalurški center na Ravnah, ogledali pa si bodo tudi muzej železarjev. Poskrbljeno bo tudi za zabavo. Upokojencem bo igral Koroški ansambel, svoj piskrček humorja pa bo prispeval tudi humorist Poldek. Z.S. SPRAVILO KORUZE Tisti, ki koruznico spravljajo v silose so že pričeli obiranjem storžev. Oberajo le tiste, ki so zreli, ostale P pustijo in jih skupaj z koruznico zdrobijo za v silos. S tei" pripomorejo, da je krma bolj hranljiva. Na sliki: Zvon Velepič iz Polzele pomaga pri pospravljanju koruze. ^ T. TAVCAl^ 37 - 24. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 13. SREČANJE PIONIRJEV DOPISNIKOV SLOVENIJE V ŽALCU BODO VSI NEKOČ RACMANI? Odlična organizacija OŠ Peter Šprajc-Jur Mesto Žalec že dolgo ni sprejelo toliko mladih kot pretekli petek in soboto, ko je bila osnovna šola Pe- ter Sprajc-Jur, gostiteljica in, poleg občinske Zveze prijateljev mladine Žalec, tudi organizatorica 13. srečanja pionirjev dopi- snikov Slovenije. In, če prištejemo še pionirje- grafike, ki so, v večini, pri- speli v Žalec v soboto, ko je bila na programu otvo- ritev razstave pionirske grafike, potem si je kaj lahko predstavljati živah- no množico in razpolože- nje v Žalcu. Kar iz 55. slo- venskih občin oziroma tamkajšnjih pionirskih odredov osnovnih šol so prispeli mladi literati in bodoči novinarji, pripoto- valo je 17 novinarjev iz šestnajstih uredništev mladinskih glasil in radia, da bi se srečali z mladimi soustvarjalci, prišlo pa je tudi približno 60 mentor- jev literarno-dopisniških krožkov, ki delujejo sirom po naši ožji domovini. Za boljšo obveščenost tistih, ki teh srečanj ne poznajo, naj povemo, da uredništva mladinskih ča- sopisov in revij ter radij- skih postaj in tista ure- dništva, ki imajo v vsaki številki glasila rezerviran prostor za mlade dopisni- ke, izberejo vsako leto ne- kaj pionirjev, takšnih, ki se najbolj pridno oglašajo kot dopisniki z literarnimi in novinarskimi prispev- ki. Ti »izbranci« se potem vsako leto udeležijo sreča- nja, kot je bilo lani v Tr- bovljah in pravkar konča- no v Žalcu. 13. srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije seje pričelo v petek popoldne s svečano otvoritvijo in razstavo pionirskih šol- skih glasil v osnovni šoli Petra Šprajca-Jura. Na to razstavo je prispelo 138 številk glasil iz skoraj vseh občm Slovenije. Se- Ni vsakdanja stvar, gledati in poslušati v živo znane literare ustvarjalce in kritike. To pot so bili posebne pozornosti pionirjev deležni Jože Snoj, Miha Mate in France Forstnerič. stala se je strokovna ko- misija in vsa šolska glasila ocenila ter nato izbrala najboljša, tista, ki odraža- jo življenje in utrip šole, v katerih so rubrike in se- stavki po pomembnosti smiselno razporejeni, v katerih objavljajo pri- spevke učenci od prvega do osmega razreda ter ti- sta, kjer sodelujejo tudi mladi likovniki. Letos so bila nagrajena tale glasila: Vrtiljak, OS Maks Pečar, Črnuče, Ljubljana, Glas mladih, OS Boris Ziherl, Ljubljana, Krošnja, glasi- lo pionirskega odreda An- ton Majnik iz Ribnice na Dolenjskem, Solkanska sapica, glasilo OS Solkan pri Novi Gorici, posebno likovno nagrado je prejelo glasilo Brstje iz OS heroja F. Bukovca iz Medvod, še tri osnovne šole pa so pre- jele nagrade za tematske številke svojih glasil. Po otvoritvi srečanja in razstavi šolskih glasil so se v veliki predavalnici šole zbrali vsi mladi dopi- sniki, njihovi mentorji in uredniki glasil, kajti na programu je bil razgovor z novinarjem Francetom Forstneričem, pisateljem in urednikom Miho Mate- tom ter s pisateljem in gle- dališkim kritikom Jože- tom Snojem. Razgovor je potekal v prisrčnem in sproščenem vzdušju, po- kazal pa je tudi, da so se mladi nanj dobro pripra- vili, saj vprašanj, naslov- ljenih na goste srečanja, ni hotelo zmanjkati. Prijeten razgovor je bilo treba zaključiti, kajti na programu je bil ogled Žal- ca in okolice. Mladi so se razdelili v skupine in se odpeljali do Hmezadove ribogojnice in stolpnice, do čebelarja Antona Ro- zmana in njegovih čebe- ljih družin, doma žalskih gasilcev ter do jame Pekel in avtopoligona v Šempe- tru. Ko so se s teh zanimi- vih izletov vrnili, so takoj sedli za mize in vtise z izletov prenesli na papir. Sobota, drugi dan sreča- nja, je bil bolj delovnega značaja. V učilnicah so potekali razgovori pionir- jev-dopisnikov z uredniki, vzporedno pa je tekel po- svet mentorjev literarno- dopisniških krožkov na temo Vsebinska zasnova glasila pionirjev in mla-^ dincev na osnovni šoli in kriteriji za ocenjevanje. Po osrednjem kultur- nem programu, pred otvo- ritvijo pionirske grafične razstave in podelitvijo li- kovnih nagrad in priz- nanj, ki so ga pripravili in lepo izvedli učenci osnov- ne šole Petra Sprajca-Ju- ra, so mladi literati-dopi- sniki odšli v Dom SLO, kjer so žalski učenci, okrepljeni s pevci Aka- demskega pevskega zbora Žalec in učenci žalske glasbene šole Risto Savin, pripravili kulturni pro- gram za novinarje. Ob tej priložnosti je spregovorila tudi Neža Maurer, mladin- ska pesnica. 13. srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije, ki je potekalo na osnovni šo- li Petra Sprajca-Jura v Žalcu, je v celoti uspelo. Uspeh pa prav gotovo ne bi bil popoln, če se ne bi, skupaj z učenci, potrudili prav vsi delavci te šole, ki bo ostala mnogim v spo- minu kot prijetna gostite-' Ijica in kot dober organi- ' zator te pomembne in za- htevne manifestacije na-, šega mladega rodu. MARJELA AGREŽ Neli Sotlar, mentorica h- terarno-dopisniškega krožka na OS Marjan Ne- mec, Radeče: »Mislim, da so se organizatorji res po- trudili da bi nam bilo le- po, vseeno pa se mi zdi, da bi mogoče lahko vse sku- paj opravili v enem dne- vu. Brez dvoma je takšno srečanje spodbuda mla- dim. Vzdušje se jim je zdelo sila imenitno«. Jožica Kraševec, OŠ Primož Trubar, Laško: »Odločila sem se za izlet v Hmezadovo ribogojnico. Občudovala sem ribe, ki jih je kar mrgolelo in lep razgled iz visoke stolpnice Hmezada. S prijateljico sva po vrnitvi sedli skupaj in napisali nekaj o vtisih s tega kratkega, a zanimive- ga izleta«. Nataša Babic, COS Ma- rija Broz, Bistrica ob Sot- li:« V jami Pekel mi je bilo zelo všeč. Malo me je bilo strah, ko sem se vzpenjala po stopnicah. Posebno so me navdušili razgibani kapniki. Tudi na avtomo- bilskem poligonu mi je bi- lo lepo. Tam smo dobili tudi čevapčiče. Res so nas fino pogostili«. Melita Šendlinger, Prva osnovna šola Celje:« V uredništvo Novega te- dnika pošljem skoraj vsak teden kakšen prispevek. Do sedaj sem jih poslala kakih štirideset. Najraje pišem o svojih doživetjih iz otroštva. Odločila sem se za ogled jame Pekel, potem pa sem takoj odšla domov. Bilo mi je všeč. tednikov Jntervju V FERRAUTU DVAKRAT VEČJI IZVOZ Ferralit iz Žalca se zadnje čase lahko ponaša z nekate- rimi uspehi, ki so sad resnih stabilizacijskih prizadevanj, torej tudi varčevanja, racio- nalizacije v proizvodnji ter boljše organizacije dela. To- krat smo za pogovor naprosi- li direktorja Ferralita Toneta Savorgnanija. NT: »Lahko morda za za- četek postrežete z nekateri- mi podatki o polletnemu gospodarjenju? T. Savorgnani: »V prvem polletju smo ustvarili za 51 odstotkov več celotnega pri- hodka kot v enakem lan- skem obdobju. Dobrih 226 milijonov dinarjev torej. To je tudi deset odstotkov več kot smo načrtovali. Doho- dek je večji za 47 odstotkov in znaša skoraj 86 milijonov dinarjev. Dohodek je za osem odstotkov večji kot smo planirali. Kljub vsemu pa moram povedati, da se nam je razmerje celotnega prihodka proti porabljenim sredstvom zmanjšalo za dva odstotka. Vzrok za to je v ne- normalnem povečevanju cen repromaterialov. Sicer pa naj povem še to, da je v polletju znašal čisti dohodek skoraj 65 in pol milijona di- narjev ali 53 odstotkov več kot ob lanskem polletju in 17 odstotkov več kot smo načr- tovali. V poslovni sklad smo razporedili 20,493.00 dinar- jev ali 220 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju, kar je 78 odstotkov več kot smo načrtovali. Seveda pa so te številke v veliki meri tudi odraz povečevanja cen.« NT: Izvažali doslej niste veliko. Kako je bilo s tem letos? T. Savorgnani: »Tudi tu so številke dokaj ugodne. Izvoz v prvem polletju je skoraj dvakrat večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Zna- šal je dobrih devet milijonov dinarjev. Uvozili smo za do- bre tri milijone dinarjev iz- delkov ali 28 odstotkov manj kot v lanskem prvem pollet- ju. V Ferralitu tako dosega- mo skoraj 250 odstotno po- krivanje uvoza z izvozom.« NT: Deviznih sredstev imate torej dovolj? T. Savorgnani: »Čedalje več deviznih sredstev mora- mo združevati za nabavo ma- teriala z domačimi dobavite- lji. V glavnem gre za surovo železo, aluminij in koks. De- viznih sredstev oziroma de- viznih pravic nam že pri- manjkuje. Nobenega druge- ga izhoda ni kot še bolj pove- čati izvoz, uvoz pa omejiti na zares najnujnejše rezervne dele in repromateriale, ki se jih ne da nadomestiti z do- mačimi.« NT: Ste zadovoljni s pol- letnimi rezultati vseh te- meljnih organizacij? T. Savorgnani: »Vse te- meljne organizacije združe- nega dela so poslovale pri- bližno enako dobro. V dru- gem polletju pa moramo kljub temu v vseh TOZD po- večati fizični obseg proi- zvodnje in to bolj kot se nam bodo povišali stroški, oziro- ma porabljena sredstva. Ce ne bo posebnih težav pri na- bavi repromateriala, potem ni bojazni za nadaljnje uspešno gospodarjenje v drugi polovici leta.« NT: Že v začetku leta ste opredelili glavne stabiliza- cijske naloge, ki jih uspešno uresničujete. Katere so te naloge? T. Savorgnani: »Zmanjša- nje stroškov na enoto proi- zvoda s skrajno racionalnim koriščenjem materialov in energije, povečevanje pro- duktivnosti (z večjo tehnolo- ško disciplino in boljšim iz- koriščanjem delovnega ča- sa), zmanjševanje neupravi- čenih in bolezenskih izostan- kov, zmanjšanje škarta, bolj- ša ..organizacija dela in so- dobnejši tehnološki postop- ki ter hitrejši prenos inovacij v proizvodnjo so naloge, ki jih skušamo v čim večji meri realizirati tudi v tem letu.« JANEZ VEDENIK ŠENTJUR: ORGANIZIRANOST IN MOČ GASILSTVA Področno tekmovanje enot gasilstva in Civilne zaščite občin Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Laško, Celje in Slovenske Konjice, ki je bilo v soboto in nedeljo 19. in 20. septembra je pokazalo dobro pripravljenost v izvajanju ga-, silskih veščin. Na atletskem stadionu pred šentjursko šolo se je v dveh dneh v tekmovanju zvrstilo 97 desetin, kar pomeni skoraj 1000 tekmovalcev in to od pionirjev in pionirk skupin A in B' do mladink in mladincev, članov in članic ter veteranov. Zastopana so bila vsa prostovoljna gasilska društva petih občin in prav tako industrijska gasilska društva. Vse tehnične priprave in organizacijo tekmovanja je pri- pravilo matično društvo v Šentjurju. Gasilci vseh skupin so pokazali izredno hitrost in strokovnost pri šolskem trodel- nem napadu, vajah s hidrantom, motornimi brizgalnami, štafetnem teku z ovirami v gasilski opremi, raznoterostih itd. Nepristranske strokovne komisije so točkovale uspehe vseh enot in po tekmovanju so zmagovalcem posameznih skupin podelili pokale in priznanja. Tekmovanju so prisostvovali vsi predstavniki nastopajo- čih iz petih občinskih gasilskih zvez in načelnik Gasilske zveze Slovenije ing. Tone Sentočnik. E. RECNIK 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37 - 24. september ig. SREČANJE Z JANEZOM MENARTOM Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar v Celju je za svojo prvo podopustniško prireditev organiziral v pe- tek zvečer pogovor s sloven- skim pesnikom in prevajal- cem Janezom Menartom. Večer je uspel, saj se ga je udeležilo lepo število vseh ljubiteljev poezije Janeza Menarta, v razgovoru pa so sodelovali tudi tisti, ki na njegove verze sicer ne prise- gajo, ga pa kot pesnika ven- darle morajo upoštevati. Ravno zaradi tega je razgo- vor bil zanimiv, je pa zato terjal mnogo truda od vodi- telja razgovora profesorja Antona Aškerca, ki je svojo vlogo zahvaljujoč poznava- nju pesnika in sicer široki razgledanosti in življenjski modrosti, dobro opravil. Skratka, nova sezona po- govorov v kulturnem klubu se je pričela, in to dobro. Sa- mo žehmo si lahko, da se bo tako tudi nadaljevala. TRNOVELJSKA ZARJA NA SREČANJA ABRAŠEVIČ V VALJEVO Zveza kulturnih organiza- cij Slovenije, oziroma Zdru- ženje gledaliških skupin Slo- venije je določilo trnoveljsko Zarjo, da s predstavo Daria Foa Sedma zapoved - kradi malo manj, sodelujejo kot predstavniki slovenskega gledališkega amaterizma na tradicionalnih kulturnih sre- čanjih »Abraševič«, ki bodo letos oktobra v Valjevu. RAZSTAVA PIONIRSKE GRAFIKE Razstava pionirske grafike Žalec 81 sodi v okvir prireditev žalskih taborskih kulturnih dnevov. V so- boto dopoldne jo je odprl njen častni predsednik, aka- demski slikar in grafik ter rojak, Miha Maleš. Na razpis je prispelo preko 700 grafičnih listov iz 56 slovenskih osnovnih šol in iz osnovne šole Varaždin, mesta, ki je pobrateno z Žalcem. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali profesorji, akademski slikarji in grafiki Peter Krivec, Bojan Golija in Vinko Tušek, je nato izbrala 207 grafičnih listov, v glavnem linorezov in monotipij, ki so od sobote dalje na ogled na razstavi v avli osnovne šole Petra Šprajca-Jura. Razstava z delovnim naslovom Življenje okrog mene bo vsako- mur odprta skozi vse šolsko leto. Na krajšem strokovnem posvetu slovenskih likov- nih pedagogov, ki je tekel v soboto dopoldne, so se dogovorili, da bodo odslej republiške razstave pionir- ske grafike stalne, vsako drugo leto, v osnovni šoli Petra Sprajca-Jura v Žalcu. V letu med dvema razsta- vama pa bodo, prav tako na žalski šoli, potekali stro- kovni posveti slovenskih likovnih pedagogov. Kaže, da prevzema osnovna šola Petra Sprajca-Jura zah- tevno poslanstvo pri vzgoji naših mladih likovnih ustvarjalcev-grafikov. Na sobotni kulturni prireditvi v atriju osnovne šole Petra Šprajca-Jura, je o pomenu taborskega gibanja na Slovenskem, govoril Jože Jan, predsednik izvršnega sveta Skup- ščine občine Žalec. TABORSKI DNEVI V ŽALCU SPOMINI 2IVIJ0 V DELU Osrednja svečanost bo v soboto Od preteklega petka dalje tečejo v Žalski občini prire- ditve pod skupnim naslo- vom Taborski kulturni dne- vi. Organizirajo jih Občinska, kulturna skupnost. Občin- ska zveza kulturnih organi- zacij in Kulturno društvo Svobode Žalec, ob obletnici 2. slovenskega tabora, 40-let- nici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter 150-letnici rojstva Frana Levstika. Pripravili so zelo pester program prireditev, ki vzbu- ja med občani veliko zani- manja. V petek so odprli v Savinovem razstavnem salo- nu razstavo del akademske- fa slikarja Mihe Maleša, v alcu pa je bilo tudi srečanje pionirjev dopisnikov Slove- nije. V soboto so se srečali pionirji grafike in odprli raz- stavo v osnovni šoli Peter Sprajc - Jur. Zvečer je bil v veliki dvorani Hmezada fe- stival akustične glasbe Žalec 81, na katerem je sodelovalo 11 skupin. Dvorana je bila nabito polna, saj so se zbrali mladi iz vseh koncev Slove- nije. V torek so se v atriju osnovne šole predstavila šol- ska kulturna društva, včeraj pa je bilo v Savinovem salo- nu predavanje o Franu Lev- stiku. Danes bo v Domu SLO večer resne glasbe z na- stopom sopranistke Nike Vi- potnik. Jutri bo ob 19. uri v dvorani Svobode Griže ko- medija Sedma zapoved - kradi malo manj, ki jo bo predstavila dramska skupi- na Zarja iz Trnovelj. V sobo- to bosta v dvorani Kina Pre- bold nastopili kulturni sku- pini iz Kruševca in Bačke Palanke. Osrednja svečanost Taborskih kulturnih dni bo v soboto ob 19. uri zvečer v atriju žalske osnovne šole. V kulturnem programu bodo sodelovale kulturne skupine iz pobratenih občin Kruše- vac, Bačka Palanka in Žalec. T. TAVČAR EX TE M PORE DOBRNA 81 ŠTIRINAJSTA Sodelovalo pet slikarjev v organizaciji Zveze kul- turnih organizacij Celja, Zdravilišča Dobrna in seve- da Društva likovnih amater- jev Celje je popolnoma uspel tudi tretji Ex tempore Dobr- na 81. Tokrat se je pet slikar- jev in sicer Miran Grizej, Ja- nez Janežič, Tone Tratnik, Pavle Predanič in Stane Pe- trovič lotilo posebno mikav- ne in zelo dragocene temati- ke: upodabljali so motive, ki spominjajo v okolici Dobrne na pohod legendarne Štiri- najste divizije. Dela so nasta- la med 14. in 19. septem- brom, na petkovi slovesnosti v avli novega hotela Dobrna pa so s postavitvijo razstave omenjenih del sklenili letoš- njo likovno prireditev. Na njej je vse navzoče nagovoril in predstavil letošnje avtorje direktor zdravilišča Stane Bizjak, priznanja pa je slikar- jem izročil tajnik ZKO Celje Štefan Zvižej. V krajšem kulturnem sporedu so sode- lovali učenci OS Dobrna. Ob letošnjem Ex temporu je treba izpostaviti vsaj dve stvari: pomembna je izredno dragocena slikarska tema in obujanje poti legendarne di- vizije. Dobrna s svojo okoli- co nudi vrsto zanimivih mo- tivov na to temo. Letos je tu- di izrednega pomena sodelo- vanje osnovne šole, ki nosi ime XIV. divizija, saj je po- poldne pred otvoritvijo obi- skal šolo borec XIV. divizije Josip Toplekar, ki je pozneje tudi ob otvoritvi razstave vsem prisotnim obrazložil posamezne motive. Drugo pa je, da je najbrž škoda, ker posamezne likov- ne kolonije in podobne pri- reditve niso časovno med se- boj dogovorjene, saj je pet slikarjev na Dobrni prav go- tovo zelo skromno število, zlasti letos, ko bi lahko imelo več avtorjev dovolj dela. Na vsak način pa je treba po- novno poudariti pomembno vlogo Zdravilišča, ki na tak način vzpodbuja svojevrstno kulturno akcijo v Dobrni in pred širšo javnostjo uveljav- lja likovno delovanje tako poklicnih kot ljubiteljskih li- kovnikov. D. MEDVED ZAMliVOSTI IZ POiOUUINSKEGl MIZEJA V CELJU PORCELANASTA SKODELICA S KROŽNIČKOM Zbirka starega porcelana v celjskem muzeju ima tudi več skodelic, ki predstavljajo zanimive dosežke nekdanjih, najbolj znanih manufaktur porcelana in kažejo stilne značilnosti, ki so se uveljavljale na teh malih, za pitje čaja, kave, mleka in čokolade uporabnih predmetih. Razumljivo je, da so prve skodelice iz porcelana izdelali na Kitajskem, kajti prav tam so začeli s proi- zvodnjo porcelana prvi na svetu, skodelice pa so nujno potrebovali za uživanje čaja, ki je bil nekdaj, tako kot je še danes, njihova nacionalna pijača. Na Kitajskem so izdelovali enostavne skodelice, go. lobje sive, vijoličaste, koralno rdeče in drugih barv. Barve porcelana so morale biti namreč usklajene z vrsto in barvo čaja. Nekatere primere so tudi krasili s poslikanimi motivi zmajev in cvetlic. Znano je, da je nekoč kitajski dvor celo določil, da morajo biti skode- lice modre kot nebo med oblaki po dežju in svetle kot jezero v sončnem jutru... Včasih pa so imele kitajske skodelice, ki so bile običajno okrogle oblike, dvojne stene in so jih lahko držali v rokah tudi, če je bil čaj zelo vroč, kajti nobena od skodelic ni imela posebnega ročaja. Kitajci so svoj porcelan že od 14. stoletja dalje izva- žali v Evropo, seveda v omejenem številu, preko portu- galskih in holandskih trgovcev. Zato je predstavljal kitajski porcelan na našem kontinentu veliko redkost in dragocenost. Dogajalo se je celo, da so premožne žene v Evropi zaradi velike vrednosti nosile koščke porcelana kot neprecenljiv nakit na verižicah okrog vratu. Kitajci so tehnologijo in izdelavo porcelanastega po- sodja skrbno čuvali v mejah svoje dežele. Zato so v Evropi šele po dolgoletnih in napornih raziskavah iz- našli izdelavo porcelana. To je bilo leta 1709 v Nemčiji (Meissen pri Dresdnu), nato v Avstriji 1718 (stari du- najski porcelan), Italiji 1720, Rusiji 1744, Franciji 1744 (Sevres), na Češkem zač. 19. stol. in drugje. To so bile. večinoma dvorne delavnice, katere je finansirala dr-; žava, ki je tudi monopolizirala drago porcelansko proi- zvodnjo. Izdelava skodelic v Evropi se je razvijala sprva po kitajskem vzoru. Sele v drugi polovici 18. stoletja in kasneje, ko so postali čajni, kavni in čokoladni napitki velika moda, so pospešili domačo proizvodnjo in obli- kovanje sočasnih oblik in okrasja, sprva baročnih, nato rokokojskih (s kitajskimi dekorativnimi ele- menti), klasicističnih, empirskih, bidermajerskih in končno tudi historičnih. Manufakture so svoje izdelke zaradi zaščite označe- vale z znaki in tudi signaturami sodelujočih slikarjev ali kiparjev. Vsaka od vodilnih manufaktur je imela svoje speci- fičnosti, ki so kazale umetnostna stremljenja proizva- jalcev pa tudi potrošnikov, katerim je bil težko dosto- pen porcelan namenjen. Izbrana skodelica iz celjskega muzeja je nastala leta 1823. Pri dnu je zožena, stoji na nizki nogi in ima ročaj značilne oblike. Zunanja stran je razdeljena na dva- najst površin, ki so okrašene s stilizirano listno orna- mentiko v reliefu in tremi naslikanimi pokrajinskimi motivi. Posamezne površine so svetleče pozlačene kar je pomenilo prav v tistem času velik dosežek v krasitvi porcelanastega posodja. Podoben dekor krasi tudi krožniček. Na spodnji strani skodelice je oznaka dveh prekrižanih mečev v modri barvi. To je znak dresden- skega, Meissen porcelana. Poleg pa je še več drugih znakov - za sestavino porcelana, za glazuro in za slikarja, kar dokazuje, da gre za izredno kvaliteten in seveda tudi drag izdelek. Skodelica je pripadala bidermajerski stanovanjski kul- turi in je po obrabi sodeč, pogostp služila svojemu namenu. MILENA MOŠKON > _y i. 37 - 24. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 OPTIČNO SLIKARSTVO NEDELJKA PEČANCA v Likovnem salonu Ce- lje je bila na ogled razsta- va tako imenovanega opart slikarstva, ki si je v svetu utrlo pot v šestde- setih letih in zajelo širok krog eksperimentov, ka- terim sku'pni imenovalec je bila svetlobna kon- strukcija na osnovi iluzije in delovanja fizikalnih in psiholoških učinkov v soodnosu do gledalca. Glavna predstavnika optičnega slikarstva sta bila Angležinja Bridget Releyeva in Madžar Vic- tor Vasarely, slednji se je že leta 1940 povsem po- svetil optični umetnosti in teoriji percepcije. Ne glede na dosežke oparta v svetu in njegovih vplivov ter posledic na posamez- ne umetnike, je pomemb- na tu originalna ideja, last posameznika, njegov li- kovni izraz pa podpis av- torja. Le na ta način lahko vrednotimo grafične liste akademskega kiparja, ke- ramičarja, slikarja in gra- fika NEDELJKA PE- CANCA, katerega umet- nostni kritik Fulvio Mo- nai imenuje »komunika- tiven umetnik, obrnjen navzven in vedno razpo- ložljiv v razmerju do mnogovrstnih izkušenj sodobne umetnosti«. Pečančevo likovno iz- povednost lahko razdeli- mo v tri obdobja, ki pa so tesno povezana med sa- bo, oziroma prehajajo eno v drugo. Prvo je še v okviru kra- jinskih motivov, v dru- gem se jedro dogajanja razkraja impulzivno nav- zven, v tretjem pa preide v abstraktno, geometrič- no organizirano polje, v razkrojevanje samega je- dra, v kontraperspektivo, ki nima povratka. Prekri- vajoče se črno-bele linije, rastrsko obdelano polje, katerega v zadnji fazi do- polnjujejo še barvni kon- trasti, vzbujajo pri gledal- cu vizualno nestrpnost in ga nehote prisilijo, da se vrne na začetno dispozici- jo (krajinskih motivov), kjer se umiri in zazna im- pulzivnost avtorjevih ho- tenj. ALENKA DOMJAN ZDRUŽENI VRTCI PREGOVOR: HITI POČASI Raz me te terjajo temeljite priprave Vsi celjski vrtci naj bi bili po novem združeni v eno vzgojnoizobraževalno orga- nizacijo. Tako, nekako, bi najpreprosteje opisali težnje in prizadevanja, ki v občini Celje poglobljeno tečejo že od letošnje spomladi. Takrat je bila pri Skupno- sti otroškega varstva občine Celje ustanovljena delovna skupina, ki je začela priprav- ljati gradivo, nekakšen idej- ni projekt združevanja, da bi kasneje lahko o njem raz- pravljali vsi zaposleni delav- ci v vzgojnovarstvenih orga- nizacijah, in v organih druž- benopolitičnih skupnosti ter družbenopolitičnih organi- zacij. Osnovni namen povezova- nja vzgojnovarstvenih orga- nizacij v občini Celje izhaja iz dejstva, da je za družbeni razvoj humanih medčlove- ških odnosov pomembna vzgoja celovite osebnosti, in to slehernega posameznika ter da mora biti pri tem vsa- kemu otroku omogočena enaka startna osnova za na- daljnji razvoj. S povezova- njem naj bi dosegli tudi cilj, omogočiti vzgojo in varstvo čim večjemu številu celjskih predšolskih otrok ob čim go- spodarnejši porabi družbe- nih sredstev. V skladu s pozitivno zako- nodajo so se pripravljalci de- lovnega gradiva zavzeli za delovno organizacijo, ki bi imela poleg delovne skupno- sti skupnih služb še tri te- meljne organizacije. Za takš- no organizacijsko obliko so se, med drugim, zaradi pre- cejšnje medsebojne oddalje- nosti vrtcev in zaradi večje možnosti uresničevanja sa- moupravnih družbenoeko- nomskih odnosov. Kar se vo- denja tiče pa predvideva de- lovno gradivo tričlanski ko- lektivni poslovodni organ, saj je praktično nemogoče, da bi lahko za izvajanje druž- benega varstva predšolskih otrok v občini, kot je celjska, odgovarjala le ena oseba. Ob takšni organizacijski za- snovi pa se, poleg vseh pozi- tivnih plati, pojavlja veliko vprašanj, kot rta primer, ka- ko velika enovita delovna or- ganizacija je še racionalna s pedagoškega in ostalih vidi- kovl Kakšnim in katerim družbe- nim ciljem sledijo prizadeva- nja za združevanje vzgojno- varstvenih organizacij našte- ti cilji niso dovolj utemelje- ni. Najbolj vprašljivo 'je, na primer, slediti integracij- skim ciljem zato, ker naj bi bilo s tem vzgojnoizobraže- valno delo v naših vzgojnoi- zobraževalnih organizacijah poenoteno, ko pa je kot na dlani, da je takšno že danes, saj ga, ob stalnem strokov- nem nadzoru Zavoda za šol- stvo SRS, predpisuje repu- bliški svet za vzgojo in izo- braževanje s programi za varstvo in predšolsko vzgo- jo. Tudi ni mogoče pričako- vati, da bi se v integriranih vrtcih izvajale nove, strokov- nejše oblike dela s predšol- skimi otroki, ko pa tudi do- bro vemo, da v vseh treh vzgojnovarstvenih organiza- cijah v občini Celje dosledno sledijo vsem novostim oziro- ma sodobnim oblikam dela z najmlajšimi. Načrtovanje vzgojnovarstvene dejavno- sti? Mar ni le ta že danes do podrobnosti načrtovana ta- ko v VVO Zarja kot Anice Cernejeve in Tončke Ceče- ve! Preveč slepiti se res ni treba, da bo z organizacijo vse drugače, nemara vse boljše, čeprav je res, da bi nova organizacija prinesla mnogo novega in koristnej- šega na področju enotnega zastopanja interesov družbe- nega varstva otrok v občini, na področju prizadevanj za enotno kadrovsko politiko, zelo verjetno pa je tudi, da bi bila samoupravna organizi- ranost z integracijo učinko- vitejša in da bi bilo reševanje vprašanj družbenega stan- darda delavcev vzgojnovar- stvenih organizacij uspeš- nejše in učinkovitejše. Tudi ekonomska računica govori pretežno v prid integraciji. O konceptu povezovanja vzgojnovarstvenih organiza- cij v celjski občini je razprav- ljal tudi svet za vzgojo in izo- braževanje pri predsedstvu občinske konference SZDL Celje. Razprava na tej seji je dala mnogo koristnih napot- kov za nadaljnje delo pri pri- zadevanjih za združitev vrtcev^ osnovne ugotovitve pa so bile, da je obstoječe gradivo, čeprav še nepopol- no in nevsklajeno, dobro izhodišče za razpravo v eno- tah vzgojnoizobraževalnih organizacij ter za kasnejšo iz- delavo mikroorganizacije združevanja. Stališče članov sveta je tudi, da so v samih izhodiščih premalo konkret- no opredeljeni cilji povezo- vanja in da je prešibko izde- lan ekonomski del oziroma vidik ekonomske upraviče- nosti združevanja. In, kar je najpomembnejše: potrebno je težiti k takšni obliki pove- zovanja, ki bo že v svojih osnovnih izhodiščih pred- stavljala enakopravno obravnavo ekonomskega, pedagoškega, samoupravno- organizacijskega in še kakš- nega vidika povezovanja, ne pa dajala prednost kateremu koli. Razprava o delovnem gra- divu, ki sedaj poteka v vseh treh vzgojnoizobraževalnih organizacijah oziroma eno- tah, bo predvidoma zaklju- čena do konca tega meseca. Potem bo delovna skupina, ki je izhodišča za druževanje VVO v občini Celje pripravi- la, v sedanji projekt vgradila koristne predloge in stališča strokovnih delavcev otro- škega varstva' ter organov širše družbenopolitične skupnosti. Na podlagi tako izdelanega projekta bodo po- novo stekle razprave v vzgoj- noizobraževalnih organizaci- jah in v organih širše družbe- nopolitične skupnosti. Srbi imajo za vsakdanjo rabo učinkovit pregovor: hiti počasi! Bržčas bi se ga velja- lo držati tudi tokrat, ko se pogovarjamo o spremembah na tako občutljivem in po- membnem družbenem po- dročju kot je varstvo in vzgo- ja predšolskih otrok. Zato, da se ne bi ponovil vsem do- bro poznam primer Združe- nih osnovnih šol celjske ob- čine, saj ta institucija, kakrš- na je danes, ne more v prid težnjam za integracijskimi oblikami v naši negospodar- ski sferi. Saj, navsezadnje, vrtci, takšni kot jih imamo danes, niso tako zelo slabi, da bi bila kakršnakoli ihta upravičena. Naši otroci se v njih kar dobro počutijo. Da pa si na področju družbene- ga varstva in vzgoje otrok že- limo takšnih sprememb, ki bi prinesle nove kvalitete, ni prav nič narobe. Mnoge cilje, za katerimi danes strmimo, bomo s pametno obliko po- vezovanja in skupnega dela ter načrtovanja prav gotovo dosegli. Tudi to zahteva svoj MARJELA AGRE2 STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA DO ZDRUŽEVANJA VVO V OBČINI Razprava na seji izvršnega sveta celjske občinske skup- ščine 9. septembra o izhodiščih za združevanje vzgojno- varstvenih organizacij v občini je pokazala, da gre za po- membno delo, za integracijo, ki naj prinese določene pre- mike na več področjih. Ni dovolj, če bi rekli, da se bodo vzgojno-varstvene organizacije integrirale, ob tem bo treba še posebej zagotoviti, da bo takšno povezovanje prineslo zaželene premike v kakovosti vzgojno-varstvenega dela, na področju samouprave, v vidikih za nadaljnji razvoj, v uspeš- nosti vodenja delovne organizacije, v racionalnosti in ne nazadnje na ekonomskem področju. To so točke, ki bi naj po mnenju izvršnega sveta sprem- ljale nadaljnje delo pri ocenjevanju integracije vzgojno-var- stvenih organizacij v občini. Izvršni svet je podprl pobudo, da se naj delo na tem področju nadaljuje in da naj dobijo ali dajo delavci v teh organizacijah dovolj predlogov, zlasti variantnih za bodočo samoupravno organiziranost in izpolnjevanje odgovornih nalog pri delu. Pri vsem tem bo treba bolje opredeliti cilje intergracije in ne nazadnje tudi funkcijo skupnih služb. MB VSTAJA NA CELJSKEM OBMOČJU 1941 SAVINJSKA ČETA Piše: JOŽE VURCER Po veliki napisni akciji v noči od 6. na 7. julij 1941 so se komunisti, organizatorji in izvrševalci akcije v skladu z navodili PK KPS za Štajer- sko umaknili v ilegalo. Nem- ška policija v raciji naslednje- ga dne kljub temu, da je areti- rala približno 90 ljudi, ni zaje- la nobenega udeleženca napi- sne akcije. Skupaj se je uma- knilo v ilegalo 26 komuni- stov. Razdeljeni so bili v tri skupine, Vipotnikovo, Leto- njevo in skupino iz Prebolda in Vranskega. 20. julija 1941 jePKPKS za Štajersko ukazal okrožnemu komiteju KPS Savinjska do- lina: »Naloge partijske orga- nizacije v Spodnji Štajerski - Savinjska partija: Uničeva- nje prometnih naprav na že- leznici in cestah in likvidacija vseh izdajalcev slovenskega naroda«. Član PK KPS za Štajersko Leon Novak-Feliks je ukaz prenesel savinjskim ilegalcem, ki so bili zbrani v gozdovih med Zabukovico in Preboldom. 24. julija 1941 sta se združili Vipotnikova in Le- tonjeva skupina, pridružilo se jim je še šest skojevcev iz Zabukovice in okolice. V gozdu nad Kasazami je nato slovesno ustanovljena Sa- vinjska četa. Za komandirja je bil izvoljen Jože Letonja- Golob (pozneje imenovan Kmet), član Vojnega komite- ja OK Savinjska dolina, za političnega komisarja pa An- ton Pečnik sekretar OK KPS Savinjska dolina. Četa je ob ustanovitvi štela 21 borcev: Jože Letonja-Golob, Albin Vipotnik-Strgar, Pongrac Ra- ček-Matevž, Bernard Raček- Nadi, Peter Špranje st.-Jur, Vili Reberšak-Cuk, Rudi Vi- lenšek-Vrankar, Julka Cilen- šek-Betka, Nada in Laura Ci- lenšek, Jože Strand-Pipan, Anton Pečnik, Marija in Ani- ca Vipotnik, Franc in Anica Lapajne, Ludvik Zupanc- Ivo, Peter Sprajc ml.-Slave, Matija Sevšek, Franc Kelhar in Vinko Urbašek-Cene. Obo- roženi so bili z eno lahko strojnico, 6 puškami, dvema pištolama in nekaj ročnimi bombami. Savinjska četa je kmalu po ustanovitvi odšla na Dobrov- Ije in se utaborila na vrhu Braslovških Dobrovelj, v gozdu, nedaleč od kmeta Ju- ga. Na terenu je pustila sku- pino aktivistov, da politično delujejo in so jo sestavljali Julka Cilenšek-Betka, Rudi Cilenšek-Vrankar, Anton Pečnik in Avgust Lukanc. Na Dobrovljah so se četi pridru- žili še ilegalci iz Prebolda in Vranskega: Anton Kotnik- Robida, Ivan Mrak, Tončka Mrak, Ivan Farčnik-Buč in Viktor Soster-Dobroveljski Miha. 30. julija 1941 je imela Savinjska četa na Dobrovljah svojo prvo borbo. V bližini kmeta Kramarja p. d. Rovšni- ka je postavila zasedo orožni- ški patrulji iz Braslovč. Po ukazu PK KPS za Šta- jersko in skupnem sestanku političnih vodstev OK KPS Celje in Savinjska dolina ter Celjske in Savinjske čete je četa pričela z uničevanjem imovine izseljenih Sloven- cev. 4. avgusta 1941 je požga- la gospodarsko poslopje v Levcu, kozolec v Doberteši vasi in kozolec v Smartnem ob Paki. 9. avgusta zvečer je skupi- na 11 borcev Savinjske čete zaprla cesto Trojane-Zagorje in s tem zavarovala Revirsko Jože Letonja-Golob/Kmet, 1914-1942, elektrikar v ru- dniku Zabukovica, član OK KPS Celje in član Vojnega komiteja OK KPS Sa vinjska dolina. Prvi komandir Sa- vinjske čete. Vodil kot na- mestnik komandanta Fran- ca Rozmana-Staneta napad Štajerskega bataljona na Šoštanj in poveljeval bata- ljonu v veliki bitki na Čreti 26. oktobra 1941. Padel 6. septembra 1942 na Rastkah kot sekretar OK KPS Sa- vinjska dolina. četo pri napadu na Zagorje. Izvedla je tudi sabotažno ak- cijo pri Zaplanini. 12. avgusta 1941 je četa kaz- novala prvega izdajalca. Nje- na patrulja je ustrelila nemše- ga zaupnika Alojza Dežnikar- ja iz Dobrovelj, o katerem je v poročilu orožniške postaje Braslovče o napadu zapisa- no: »Pripominjam, da je bil Teschnikar konfident postaje in so ga zato napadli komuni- sti.« 13. avgusta 1941 so iz čete odšle na teren borke Marija Vipotnik, Anica Vipotnik, Fanika Strand, Ana Lapajne. Odšle so na javko k Lukanče- vim v Sesčah. Blizu hiše so si uredile tabor, priključili so se jim še kurirja Peter Šprajc- Slavc in Ludvik Zupanc-Ivo ter Peter Sprajc-Jur, ki je vo- dil ciklostilno tehniko. Na- slednji dan jih je presenetila policija. Marija Vipotnik je zapisala: Lukančeva nas je silno prestrašila, posebno še, ker smo bile me žene neobo- rožene. Ko smo se vsuli iz go- sto obraščene grape, smo ne- katere zaostale. Zavile smo proti Savinji v smeri Griž. Policist je začel za nami stre- ljati in nas je prestregel. Na pomoč mu je prihitel še drugi policist. Tako smo bile Lapaj- netova, Lukančeva in jaz ob- koljene. Lapajnetovo, ki je bila zadnja, so prvo prijeli. Z Lukančevo sva dosegli desni breg Savinje in zagrazili va- njo. Voda je bila na tem me- stu tako globoka, da je nisva mogli pregaziti, zato sva bro- dili po njej, da bi našli plitvej- ; še mesto, ker nobena ni znala 1 plavati. Lukančevo so v vodi , ujeli. Jaz sem zagazila v deročo Savinjo, ki me je začela odna- šati. Videla sem svoje življe- \ nje že zapečateno, hotela sem : se utopiti. Ko je policist vi- del, kaj se godi z menoj, je skočil v vodo in me s silo iz- vlekel iz deroče Savinje. Lukančevo, Lapajnetovo in mene so nato iz Prebolda odpeljali v Celje in potem v taborišče." Akcije Savinjske čete so ^ močno vznemirile Nemce in njihove pomagače po vsej Sa- vinjski dolini. Vodja Štajer- ske domovinske zveze celj- skega okrožja je v zvezi z na- padi na izdajalce 19. avgusta izdal okrožnico, da bodo za- radi obrambe pred partizan- skimi napadi oborožili vse zaupne osebe in še poostrili policijsko nadzorstvo. 21 av- gusta 1941 pa so zaradi po- skusa likvidacije izdajalca iz Sentpavla zaprli kod talce de- set ljudi iz okoliških vasi. 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37 - 24. september 19^ 2. FESTIVAL AKUSTIČNE GLASBE: STARI DOBRI ZNANCI Drugi festival akustične glasbe v Žalcu je bil v soboto zvečer v Hmezadovi dvorani. Organizirali so ga mladinci iz Žalca pod pokroviteljstvom Novega tednika in Radia Ce- lje, prireditev pa je sodila v sklop prireditev Taborski kulturni dnevi, ki jih v Žalcu prirejajo v počastitev druge- ga slovenskega tabora. Prireditev je začel duo Bo- ber iz Ljubljane, ki pa ni po- kazal ničesar posebnega, na- to pa sta nastopila brat in se- stra Andreja in Bojan Za- konjšek iz Žalca. Njun na- stop je bil uspešen, kar pa ne bi mogli trditi za nastop sku- pine Geštalt, saj fantom manjka glasbeno znanje. Kantavtorju Jožetu Zvoklju iz Kranja balade in ljubezen- ske pesmi ne ležijo najbolj. Boljše so njegove udarne pe- smi, kar je dokazal pri zadnji pesmi z naslovom Boj je teo- rija. Vrhunec večera je vseka- kor bil nastop Tomaža Pen- gova. Predstavil se je tudi s priredbama dveh narodnih pesmi. Nastopajoči iz Celja in Žalca, skupini Kladivo, konj in voda, Prihrani za pre- senečenje in Maja Veras, so svojo predstavitev dobro opravili. Maja Veras je svoj nastop popestrila z recitaci- jama, kar je bila prijetna no- vost v njenih nastopih, sku- pina Kladivo, konj in voda pa se je letos predstavila z razširjeno zasedbo, ki pa ni izzvenela najbolj igrano. (Več o festivalu v prihodnji številki). J.V. ŠTORE: SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV v okvir krajevnega praznika v Storah je spadalo tudi tradicionalno srečanje krajanov, starih nad 70 let. Pretekli petek popoldan so se zbrali v osnovni šoli, kjer jim je krajevna skupnost pripravila kulturni in zabavni pro- fram. Od 235 krajanov, kolikor jih šteje krajevna skupnost tore, mišljeni so tisti, ki so stari nad 70 let, jih je prišlo na to srečanje 110. Z zanimanjem so poslušali mlada grla, ki so jim recitirala in prepevala. Bili so to otroci iz osnovne šole v Storah, ki so znani tudi po tem, da skrbijo za starejše ob- čane. V zabavnem delu jim je igral ansambel Jožeta Kneza, za humor pa je poskrbel humorist Poldek. Srečanje je bilo prisrčno in ganljivo. Vsak občan je dobil majhno darilce, najbolj pa so se razveselili imenitne večerje, ki so jo pripravile kuharice iz osnovne šole. Pospravili so vsako drobtinico, kar pa niso pojedli, pa so skrbno spravili v vrečke. Z.S. SLA V JE PLANINCEV NA RESEVNI Prijetno jesensko sonce je privabilo v nedeljo na 628 m visoko Resevno množico planincev in nji- hovih prijateljev, ki so prisostvovali proslavi 30- letnice ustanovitve šentjurskega planinskega društva in 20-letnico zgraditve planinskega doma na Resevni. Slavnostni govornik predsednik IS Skupščine občine Ludvik Mastnak je predočil ustanovitev društva pred 30. leti, ko je skupinica navdušenih planincev ustanovila društvo, kmalu nato zgradila brunarico in razgledni stolp ter pričela z organizi- ranim obiskom naših gora. Društvo je kmalu šte- vilčno narastlo in pričeli so misliti na gradnjo planinskega doma. Za gradnjo so se navdušile tudi DPO, med katerimi je bila najaktivnejša orga- nizacija ZB NOV, večina delovnih organizacij in Skupščina občine. Rezultat skupnih naporov je bil planinski dom, ki so ga zgradili leta 1961. Za 30-letni obstoj druš- tva so dom temeljito obnovili, kar je stalo 300.000 din. Polovico tega zneska je plačalo društvo, polo- vico pa združeno delo; ob tem pa ne smemo pre- zreti požrtvovalnega članstva, ki je pri obnovi do- ma opravilo nad 1000 prostovoljnih ur. Zastopnik Planinske zveze Slovenije je čestital društvu za uspešno prehojeno pot v tridesetih letih in jim izročil plaketo zveze. Prav tako je društvo dalo priznanja vrsti požrtvovalnih planincev, delovnim organizacijam in DPO. Resevna ima iz naših revolucionarnih dni bogat delež, saj se je na njej formirala I. Celjska četa, na njej je bil boj za Kozjanski odred. Njegov II. bata- ljon je na Resevni izkrvavel v zarji svobode 18. marca 1945. Organizacija ZB NOV iz Šentjurja je vse zgodovinske dogodke na Resevni ovekovečila z lepimi obeležji. K slavju na Resevni so prispevali programe mo- ški in ženski pevski zbor iz Šentjurja, mladinska organizacija iz Hruševca in folklorna skupina. ERNEST RECNIK JESENSKO DELO TKS CELJE v torek, 6. oktobra 1981 bo ob 12. uri v dvorani Medob- činske zdravstvene skupno- sti Celje, Gregorčičeva 5a, 13. seja skupščine Telesno- kulturne skupnosti Celje. Za zasedanje obeh zborov skupščine je predlagan dnevni red dvanajstih točk, celovita gradiva pa so objav- ljena v Delegatovem poroče- valcu št. 14/81, povzetki k točkam 4, 6 in 8 v INDOK informacijah št. 8/81 in gra- divo k točki 10 je objavljeno v Delegatovem poročevalcu št. 11/81. Upati je, da bodo delegati po končanih poletnih počit- nicah pregledali pripravlje- no gradivo, zavzeli po pre- dvidenih poteh ustrezna sta- lišča in seveda z vsem skupaj tudi sodelovali na seji skup- ščine. To bo v korist učinko- vitega začetka dela TKS v je- sensko obdobje. TV MOTOKROS V LEMBEfi PRI MESTINJU Število ljubiteljev tekmovanj v motokrosu v AMD Slan- der iz Celja se je iz leta v leto stalno večalo. Ker na območja kjer deluje društvo, ni bilo doslej še nikjer urejene in po predpisih zavarovane proge za motokros, so se v društvu odločili, da zgradijo progo za tekmovanja v motokrosu. Če- prav ni bila izbira primernega terena za izgradnjo proge lahka, je vodstvo AMD Slander naletelo na veliko razumeva- nje in pomoč pri krajanih samih v Lembergu pri Mestinju, kjer so našli primerno lokacijo za izgradnjo proge. Vse po- moči in podpore so bili deležni tudi pri Skupščini občine Šmarje pri Jelšah. Tako je v kratkem času z veliko dobre volje in truda bila zgrajena prv'a motokros proga na območju kjer deluje druš- tvo. V nedeljo 20. septembra so organizirali že prvo pozivno dirko v motokrosu v razredih do 50, 125, in 250 ccm. Pred več tisoč gledalci od blizu in daleč se je potegovalo za najboljše uvrstitve 44 tekmovalcev, ki imajo licenco za tek- movanja za naslove republiških prvakov. Rezultati: razred do 50 ccm 1. Tomaž Majerle Črnomelj, 2, Bojan Pavšek Tržič, 3. Tomas Požeg Črnomelj; razred do 125 ccm 1. Gorazd Sovič Celje, 2. Marjan Mihelič Radovljica 3. Marjan Frangeš Ptuj; razred do 250 ccm 1. Narko Bonča Celje, 2. Anton Lesjak Slov. avto, 3. Aleš Kopač Ziri. Ob odlični organizaciji je dirka zelo uspela v splošno zadovoljstvo tekmovalcev in navdušenih gledalcev. Prihod- nje leto pa bodo že verjetno organizirali na tej progi eno od dirk za republiško prvenstvo. G.F, JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA " 26 V Buenos Airesu sem imel pri- ložnost prebirati tednik »Zedinjene Slovenije* - »Svobo- dno Slovenijo", za katero so mi zatrjevali (pa podatka nisem preveril, saj se mi niti ni zdel tako pomemben), da izhaja v nakladi okrog 2000 izvodov - kolikor tiskajo pri nas tovarniških časopisov v nekaterih večjih delovnih or- ganizacijah. Skoraj vse, 'kar sem v tem časni- ku prebral, je bilo dobesedno prepojeno s sovraštvom do naše družbe, in če bi bila desetina tega res, kar tam pišejo, bi najbrž morali že zdavnaj propasti. Pa toliko le mimo- grede, saj bom poskušal to trditev in pa sploh podobo tega časnika tudi malce podrobneje ilustrirati. Izdajajo tudi (ob- časno, kot so mi povedali) »Zbornik Svobodne Sloveruje«. A kot rečeno, si lahko podobo te publikacije najlaže približamo, če preberemo, kaj v njej piše. Kar citiram, nisem izbral po kakšnem preudarku, marveč sem prepisal nekaj stavkov, na katerih se mi je pač ustavilo oko. Lahko bi tudi kakšnega drugega, pa bi ne bilo kaj prida razlike. Recimo: »Ob tridesetletnici komunistične sužnosti so ljubljanski oblastniki ponovno dokazali, da se v drugi svetovni vojni niso borili za svobodo, ampak za sve- tovno komunistično nadoblast. Na kongresnem trgu so 10. maja priredili .osrednjo slovensko proslavo'.« (Iz prispevka Novice iz Ljubljane, 5. junij 1975.) »Na obletnico blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj - mislimo na tridesetletnico našega o(^hoda od doma. Zahvalimo se Mariji za rešitev iz goreče domovine in njeno varstvo ter tolažbo v trpljenju in strahu v taborišču... Molimo za naše skupne skrbi, za slovenske duhovniške poklice, ker je nevarno, da v par desetletjih \ skupnost ostane brez slovenskih dušnih pastirjev (kar je • zanimiv podatek - opomba avtorja)... Sodelujmo pri obra-1 njanju naših verskih in narodnostnih dobrin... V dobro ■ organiziranih organizacijah bodo dobili najmočnejšo oporo,] družine in tisk.« (Poročilo o žegnanju pri Mariji Pomagaj, junija 1975.) »Slovenija v svetu, od Buenos Airesa do Toronta, bo v teh dneh počastila spomin naših junaških domobrancev, četnikov, legionarjev in vaških stražarjev, ki so v gigantskem boju med dobrim in zlim' pred tridesetimi leti s svojo mučeniško smrtjo izbojevali zadnjo, največjo zmago nad nemoralnim in v bistvu pok- varjenim marksističnim sistemom. Po tridesetih letih je njihova žrtev nam v svobodi najmočnejša opora in kažipot, hlapcem marksistične ideologije, trenutno na oblasti v Slo- veniji, pa v najstrašnejšo preganjavico in moro. i Po tridesetih letih se od Buenos, Airesa do Toronta glasi svobodna slovenska beseda iz ust sinov in vnukov naših mučenikov, pojoč jim hvalo za nji- hovo veliko žrtev na oltar slovenske domovine. Dokler bo na zemlji donela slovenska beseda, ne bo pozabljena ta žrtev slovenskih junakov in borcev za svobodo... Trdno ostanimo in vneto deljamo, da čimprej pride dan, ko bo slovenski narod iztezal iz svojega telesa gnojni čir te zločinske komunistične miselnosti... Kot zvezda vodnica pa sije pred nami svetel zgled naših zmagovitih domobran- cev, četnikov in legionarjev in vaških stražarjev, junaških borcev za pravo svobodo slovenskega naroda. Svobodni in složni nadaljujemo njihovo borbo. Slava jim!...« (Članek o »veličastni spominski svečanosti ob trideseti obletnici slo- venske tragedije«, 5. junij 1975.) »Ko se v spoštovanju klanjamo žrtvi naših junakov, ver- jamemo, da so umrli v boju za veliko stvar. Verjamemo, da je bila njihova smrt njihova in naša edina in največja zmaga.« (Prav tam.) Vse to je bilo zapisano v eni sami številki enega samega emigrantskega časopisa, toda bralcu, ki jih prebere deset, ne ostane v spominu prav nič več. Spominjam se, kako sem prebiral te vrste, sedeč za mizo v hotelski sobi, in obkrožil nekaj odstavkov, nato pa se naslonil nazaj in si prižgal cigareto. Zdelo se mi je povsem neverjetno, da je to mogoče natisniti in prodajati kot re- snico, kot karkoli. Kdo je mogel to napisati, zakaj je to počel, ali je vsaj malo verjel v to? Domobranci in četniki in vsi drugi so bili junaki do- brega, tisti, ki so se bojevali proti njim, pa junaki zla! Vsi zgodovinarji sveta, vse knjige, povsod je menda dovolj jasno zapisano, da se je razumni del sveta bojeval proti Nemcem in Italijanom, da so se proti njim bojevali Ameri- čani, Rusi, Britanci in da je naposled nacistična Nemčiji izgubila vojno. To menda ni sporno, kaj? In prav tako ne more biti sporno, da so bih vsi tisti, ki so bili na strani Nemcev, proti Angležem, Rusom, Američanom? In kako je potem mogoče, da nekdo poje hvalo zaveznikom naci- stične Nemčije, pljuje pa na tiste, ki so se proti Nemcem bojevali skupaj z Rusi, Američani, Britanci? To lahko presega sposobnosti razumnega dojemanja, se mi je zdelo, ko sem v tisti hotelski sobi sredi vrvečegi Buenos Airesa še enkrat prebral, kar piše v časniku, ki rm ga je posodila družina slovenskega političnega emigrant^: Kako je mogoče, da so na straneh tega časopisa partizani označeni za krvnike in črne pošasti pekla, če so se skupaj^ zavezniki bojevali in naposled premagali Hitlerjevo Nem- čijo, ki so jo obsodili vsi razumni in pametni ljudje teg^^ sveta? Po kakšni logiki so potem domobranci in legionaTJi in drugi njim podobni bili na strani pravice in so juna.'^ dobrega, partizani pa simbolizirajo zlo? Ampak to so vprašanja, na katera v tem časniku (i^ drugih, ki jih izdajajo emigrantske organizacije) nihče ne odgovarja, ker si takih vprašanj nihče niti ne zastavlja. Ni pa odveč, če navedem o tem časniku tudi sodbo, kij^ bila objavljena v nekem drugem časopisu, mesečnik^ »Naša luč«, ki ga v Celovcu izdaja Družba sv. Mohorja- Prav temu mesečniku sem posredno dolžan hvalo, da se^ dobil podrobnejše podatke o emigrantski literaturi, zak^l leta 1978 je »Naša luč« objavila serijo informacij na to te/^^ pod naslovom »Revije časopisi«. Kaj torej piše o »Svobodni Sloveniji« mesečnik »Nb^^ luč«, ki hoče veljati, mimogrede povedano, za objekti^^ in nepristransko publikacijo, nepovezano s politiko in sk^'^ bečo zgolj za duševni blagor vernikov, zlasti v zamejstvU' št. 37 - 24. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 11 VAŠA STRAN TUDI TAKI SLUŽBA IMA SVOJE TEŽAVE v zvezi s pismom Fanike Teržan, objavljenim 27. av- gusta letos v 34. številki No- vega tednika, sporočamo na- slednje: Naši taxi vozniki opravlja- jo svoje delo v skladu z ve- ljavnim odlokom o ureditvi nekaterih vprašanj taxi stori- tev. Menimo, da so doslej vestno izvrševali svoje nalo- ge, čeprav se srečujejo s šte- vilnimi težavami, med kate- rimi je ena poglavitnih - sta- nje nekaterih cest. Veliko- krat so namreč že morali vo- ziti tudi po takšnih cestah, kjer je prišlo do poškodb po- dvozja pri avtomobilih, pa kljub temu niso odklanjali voženj. V primeru, ki ga opisuje tovarišica Teržan, voznik ni odklonil vožnje, temveč je potnici razložil, da jo lahko pelje le do skladišča v Pe- čovniku, ker je od tu dalje cesta v tako slabem stanju, da je vožnja po njej skoraj nemogoča. Voznik je pod- krepil to izjavo z dejstvom, da je pri zadnji vožnji po tej cesti poškodoval vozilo (vzmetenje). Menimo, da se je takšnim ali podobnim nesporazu- mom možno izogniti z oboje- stranskim razumevanjem. Tovarišici Teržan se za ne- ljub nesporazum vljudno opravičujemo, hkrati pa jo vabimo, da še naprej koristi usluge naše taxi službe. Direktor TOZi) Potniški promet Izletnik Celje, inž. Janko Cesar UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor in pojasnilo. ZAENKRAT PREVEČ REKLAME že v nekaj številkah Nove- ga tednika sem zasledila članke, pclne pohval o bla- govnici v Novi vasi. Krajani Nove vasi smo tr- govino težko pričakovali in smo je bili izredno veseli. Res je velika, moderna in le- pa na pogled, vendar osebno rnenim (o tem pa sem se po- govarjala tudi z drugimi kra- jani), da si takšnih pohval, ki so bile navedene v člankih, zaenkrat še ne zasluži. Naj navedem nekaj primerov: - Mesa različnih vrst, kljub temu, da kupujem v tr- govini vsak dan, nimajo. Ku- piti je možno le govedino, svinino in perutnino. Tudi sam videz tega oddelka in kakovost mesa nista najbolj primerna. - Raznih vrst solat, ki naj bi jih pripravljali v lastni ku- hinji (razen francoske solate) kupci v popoldanskem času še nismo zasledili. V - Tudi oddelek za prodajo sirov, zaradi razporeditve posameznih vrst in načina ponudbe, ni tisto, kar bi lah- ko bil. - Oddelka zelenjave, v ka- terem res lahko dobite vse vrste zelenjave in sadja, zara- di kvalitete (bržčas pa ste menili slabo kakovost, opomba uredništva) večkrat . sploh ne obiščem. - Izredno dobro bi bilo, če bi oddelek za prodajo kruha in peciva uredili tako, kot je navedeno v reklamnem član- ku. Žal, pa svežega kruha, da ne omenjam različnih vrst kruha in peciva, marsikdaj ni mogoče dobiti. Tudi o uslužnosti in prijaz- nosti delavcev v samopo- strežnem delu blagovnice bi se dalo kaj napi.sati. Menim, da bi vsaj na začetku poslo- vanja trgovine lahko bolj in na vljudnejši način sodelo- vali s kupci. Res je, da bo imela trgovina zaradi velike- ga zaledja dovolj prometa, vendar menim, da to pristoj- ni delovni organizaciji Mer- xa ne more biti vse. Poudarjam, daje blagovni- ca v Novi vasi izredno po- membna in težko pričako- van objekt, ki si naj z odpra- vo posameznih pomanjklji- vosti šele pridobi ugled. AH UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno. Prišlo je s pol- nim podpisom in natanko navedbo kraja bivališča. Kaj naj rečemo? Mi pravza- prav nič. Morebiti kakšno besedo le na račun mesa. Kot nam je znano, imajo tr- govci pri dobavi tega blaga velike težave. Ne bi bili radi v njihovi koži. Zaradi osta- lega pa prepuščamo besedo vodstvu temeljne organiza- cije, oziroma kar ljudem, ki jim je zaupana naloga, da to enoto vodijo in delajo v njej. Seveda pa to pomeni, da pričakujemo odgovor na pismo. ŽE ZDAJ O IZLETU NA MORJE! že zdaj vim pišem in mo- ram se vam potožiti. Moje misli uhajajo v tisti spomla- danski mesec prihodnjega leta, ko boste spet pripravili izlet »sto kmečkih žensk« na morje. Doslej nisem imela sreče, da bi šla zraven. Tisti čas, ko objavljate kupone, preveč trpim in skoraj zbo- iim. Ne vem, kaj bi napravila, če bi enkrat dobila sporočilo, da sem bila izžrebana! To bi bilo veselje! Veste, še danes hranim ti- sto rožo, ki je bila zataknjena v biskvitu, ki smo ga jedli v hotelu Podčetrtek. Tudi na vašem izletu. Prav tako ču- vam značko, ki ste jo delili na vlaku, ko smo se peljali v Kumrovec. Lani sem bila na izletu v Pulju. Spet sem dobila znač- ko, in še eno ter koledar v hotelu v Medulinu. Vse to hranim in kažem drugim. To je moje veselje. Vidite, takšne misli mi pri- hajajo v glavo že zdaj, ko se spomnim na prihodnji izlet. Bom med izžrebanimi? Ka- ko bi si želela! Vsem v Novem teniku lep pozdrav! AK UREDNIŠTVO: Vidite, pa smo le dobili in tudi objavi- li vaše pismo, pa ne zato, da bi vam že zdaj rekli - letos bo drugače, marveč zato, ker tudi ta primer kaže, kaj mnogim kmečkim ženskam pomenijo ti naši izleti na morje. Morda pa se vam bo sreča le enkrat nasme- hnila?! DOGODKA IZ AVTOBUSA Ne morem pozabiti občut- ka, ki sem ga doživela. Nana- ša se na šoferja Izletnikove- ga avtobusa. V sredo, 9. septembra, sem se peljala na progi Vitanje- -Celje. Malo sem zamudila. Bilo je ob 11.30 uri. Ko me je avtobus dohitel in sem voz- niku dala znak, da bi se rada peljala, ker sem bila tisti dan naročena za pregled v bolni- ci, mi je kakšnih sto metrov pred postajališčem pokazal, da me bo počakal na postaji. Tekla sem za vozilom, saj tu- di vem., da se avtobus res ne more ustaviti za vsakim vo- galom. In vendar. Tudi naslednji dan sem se peljala z avtobusom. In spet se je zgodilo, da je drugi pot- nik, približno sto metrov pred postajališčem dajal znak, da bi rad vstopil. Voz- nik, bil je drugi kot prejšnji dan, je vozilo ustavil, čeprav je tako napravil tudi na po- stajališču. Vidite dva enaka primera, vendar različno ravnanje šo- ferjev. In še to. v avtobusu je kaje- nje prepovedano. Ali to velja tudi za šoferje? Voznik avto- busa, za katerim sem tekla, je med vožnjo do Celja kadil! MILENA STRAVS, Vitanje 1 UREDNIŠTVO: Glede ka- jenja v avtobusu smo na tej strani že pisali. Takrat je Izletnik odgovoril, da pre- poved velja tudi za voznika, sprevodnika... skratka za vse! Zaradi postankov avto- busov zunaj označenih po- stajališč pa najbrž ni tako preprosto, kot si to zamiš- ljamo potniki, zlasti zamu- dniki. Kot nam je znano, lahko avtobus obstane sa- mo na postajališčih. Ce voz- nik ravna drugače, ga lahko doleti kazen. Seveda pa gre tudi v teh primerih za člo- veški odnos do potnika ali potnikov. To je druga stran medalje, na katero radi po- trkamo in ki vendarle kaže voznikov odnos do ljudi, ki jih morda dan za dnem pre- važa na istih progah. KDO JE ODGOVOREN ZA RED, OZIROMA NERED? že dlje časa sem upokoje- nec. Tako imam tudi dovolj priložnosti in časa, da grem na sprehod. Toda, kam? Kam naj kreneva z ženo, da naju ne bodo motili, ali bolje rečeno strašili kolesarji, mo- toristi in tudi že avtomobili- sti? In kje je to? Za Savinjo, na poti za sprehajanje, na po- ti, kjer so postavljeni pro- metni znaki, da je vsaka vož- nja prepovedana! In vendar hodiš po tej poti, ki je name- njena samo pešcem, v stra- hu, da te bo vsak hip kdo povozil, podrl mopedist, ozi- roma motorist. Med temi, ki se tu vozijo, so tudi upoko- jenci in upokojenke! Kdo je tisti, se sprašujem, ki je odgovoren, da bo red tudi v prometu? Ce je že nek- do postavil prometne znake, bi moral taisti, ki jih je posta- vil, oziroma dal nalog za nji- hovo postavitev, poskrbeti, da se določila tega znaka tu- di upoštevajo! In vendar ni nikogar, ki bi tu naredil red! Kaj pomaga prometna vzgoja v šolah, ko pa se otro- ci in mladinci tu, na tem sprehajališču, učijo, kako se da brez kazni voziti tam, kjer je to prepovedano, in ne do- voli si, da bi si drznil katere- ga od teh mladih opozoriti, da tu ni kraj za vožnjo. Takoj lahko doživiš točo nesra- mnih besed, pa tudi kakšno po glavi. Nikdar ni tu miličnika, nikdar ni tu člana mestne straže. Znaki za prepoved vožnje pa tu stojijo, upoko- jenci in matere z otroki pa se bodo menda še kar naprej bale, ko bodo hodili po spre- hajalni poti za Savinjo, da jih divjaki, ki drvijo z mopedi, motorji in kolesi po njej, ne podrejo. Njih in njihovih otrok. Vprašujem se, kje je tisti, ki bi moral narediti red? Kdo je ta in zakaj ga ne naredi? Ali bo res moralo priti naj- prej do težke nesreče, da se bo nekdo zganil? Ko vprašu- jem, tudi prosim, da tisti, ki je dal nalog za postavitev prometnih znakov na spre- hajališču ob levem bregu Sa- vinje, odgovori, kdaj bo ta red uresničen?! Nered pa je tudi na križi- šču Vodnikove in Cankarje- ve ulice. Tam imamo sema- forje. Toda, kot kaže, so sa- mo za to, da učimo pešce, kako naj gredo čez cesto pri rdeči luči?! Po nekaj tisoč ljudi gre vsak dan tod preko ceste tedaj, ko bi ne smeli! Ali to nihče ne vidi ali pa noče videti?! KARL SMAUC UREDNIŠTVO: Zapis, ki ne potrebuje komentarja, vsaj našega ne. Avtorjevo vprašanje je tudi naše. Vprašanje, ki ga naslavlja- mo na pristojno prometno službo občinske uprave v Celju. Prosimo za odgovor! KAKO JE Z ODPIRALNIM IN DELOVNIM ČASOM V TRGOVINI? Ni dneva, da ne bi kupova- la v blagovnici Savinjskega magazina v Šempetru v Sa- vinjski dolini. Izredno pa me moti to, verjetno tudi druge stranke, da ti ob 18.45 ne mo- rejo, oziroma nočejo narezati salam, ker imajo rezalne stroje že pomite, očiščene. Odpiralni čas imajo do 19. ure. Prav tako me moti, ker je ves lokal ob tem času, pre- den zaprejo, moker tako, da moraš biti pravi artist, da prideš srečno skozi vrata. Ce imajo delavci delovni čas do 19. ure, morajo trgovi- no zapreti prej, da jo do tega časa očistijo. Prosim za odgovor! L. M., Šempeter UREDNIŠTVO: Pismo, ki v resnici terja odgovor. Zla- sti pa gre za vprašanje, ka- ko je z odpiralnim in kako z delovnim časom. Že vna- prej hvala za pojasnilo. Te- ga bodo vesele tudi stranke, ki obiskujejo blagovnico v Šempetru. V MATKAH SO UREJALI KANALE Prizadevni krajani Matk v krajevni skupnosti Sešče so v nedeljo pripravili delovno akcijo. Ob cesti, ki vodi v Matke/' so namreč čistili kanale. Voda bo sedaj lepo odtekala in tudi na cesti je ne bo več. Se en dokaz, da jih v Matkah ni strah prostovoljnega dela. JANEZ VEDENIK PRIREDITVE LIKOVNI SALON v Likovnem salonu je od 23. septembra odprta razstava gra- fičnih in kiparskih del akadem- skega kiparja Janeza Bolke. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA Od petka, 25. septembra dalje bo v razstavnem salonu Zdravili- šča Rogaška Slatina odprta raz- stava likovnih del Rama Selimo- viča, ki se prvič predstavlja s svo- jimi deli širšemu občinstvu. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA v prostorih Knjižnice Edvarda Kardelja je od 14. septembra od- prta razstava Fran Levstik, v po- častitev 150-letnice pisateljevega rojstva. Razstava bo odprta do 30. okto- bra vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 26. septem- bra ob 19.30 uri in v nedeljo, 27. septembra ob 17. in 19.30 uri ru- ski akcijski film Pirati 20. sto- letja. ZDRAVILIŠČE DOBRNA v avli Zdravilišča Dobrna je odprta razstava slikarskih del, ki so nastale na slikarski Ex Tem- pore. Slikarji so slikali na temo Po poteh XIV. divizije. Razstava bo odprta do 15. oktobra NARODNI DOM 30, septembra bo ob 19.30 uri v narodnem domu prvi abonmaj- ski koncert koinornega orkestra RTV Ljubljana, na katerem bo nastopil solist violinist Franci Ri- zmal iz 2alca. TABORSKI KULTURNI DNEVI v okviru Taborskih kulturnih dnevov prireja kulturna skup- nost Žalec večer resne glasbe v četrtek, 24. septembra ob 19. uri v domu SLO v Žalcu. Nastopili bodo: Nikolaja Vipotnik - so- pran, Andrej Jarc - klavir, Oto Vrhovnik - saksofon, Hermine Kappel (Avstrija) - flauta, Janine Kies (Luxemburg) - klavir, An- ges Meth (Madžarska) - marinba- fon in Franci Rizmal - violina. Novost večera resne glasbe je predstaviti glasbo 20. stoletja francoskih in japonskih sklada- teljev. Zaključek bo v soboto zvečer v atriju osnovne šole v Žalcu. Predstavile se bodo kulturne skupine pobratenih občin Bačke Palanke, Kruševca in Žalca. Pri- reditev bo tudi v soboto popol- dne v kinodvorani v Žalcu. SAVINOV RAZSTAVNI SALON ŽALEC v Savinovem razstavnem salo- nu je do 28. septembra odprta razstava likovnih del akadem- skega slikarja Mihe Maleša. SAVINJSKI GAJ MOZIRJE v Stari kovačiji v Savinjskem gaju v Mozirju je odprta razstava likovnega ustvarjalca Janka Do- lenca, ki bo odprta do 4. oktobra. ZAVOD GOLOVEC v SRC Golovec je odprt XIV. mednarodni sejem obrti in opre- me za obrt do 27. septembra. Se- jem je odprt do 10. od 18. ure. Zabavni del sejma pa je odprt do 22. ure. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 25. 9. ob 19.30: MILAN KLEC - POLKA. Premierski abonma ir izven. Sobota, 26. 9. ob ^9.30: MILAN KLEC - POLKA. Sobotni abon- ma in izven. Ponedeljek, 28. 9. ob 19.30: MI- LAN KLEC - POLKA. Abonma Žalec in izven. Torek, 29. 9. ob 19.30: MILAN KLEC - POLKA. Abonma torek in izven. Sreda, 30. 9. ob 17.00: MILAN KLEC - POLKA. Abonma sreda in izven. Četrtek, 1.10. ob 19.30: MILAN KLEC - POLKA. Abonma četr- tek in izven. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Ob ne- deljah ob 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob prazni- kih pa je dežurstvo od 7. do na- slednjega dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Do sobote, 26. septembra do 12. ure dežura lekarna Center v Stanetovi ulici, nato prične z de- žurstvom Nova lekarna na Tom- šičevem trgu. TRGOVINE ^ v tednu od 21. do 26. septem- bra je dežurna samopostrežba SOCA v Stanetovi ulici vsak dan do 20. ure. V tednu od 28. sep- tembra do 3. oktobra pa dežura samopostrežba CENTER v Can- karjevi ulici. ROJSTVA SLOVENSKE KONJICE Rodili sta se dve deklici in štir- je dečki ŠMARJE PRI JELŠAH Rodile so se tri deklice in dva dečka POROKE SLOVENSKE KONJICE STANISLAV POGOREVC, šo- fer, Paka 54, Vitanje in JOŽICA KOS, študent, Vitanje. ŽALEC DUŠAN PAVLINC, Polzela 172/a in ANGELA ROMIH, Pol- zela 134; MILAN PERGER, Pol- zela 141 in EDITA KRAJNC, Za- grad 60/a, Celje; ZVONIMIR, KRISTIJAN MIRT, Kraigherje- va 26, Celje in ANA PUKLEK. Kraigherjeva 26, Celje; FRANC MEDVED, Prebold 127/d in RO- ZIKA PISEK, Prebold 127/d; FRANJO BOGOŽALEC, Ločica ob Sav. 27 in JULIJANA HRA- ŠA R, Polzela 183; JOSIP LAP- TOŠ,.Čopova 2, Želec in ALEN- KA GNUS, Griže 10. SMRTI SLOVENSKE KONJICE AMALIJA PRELOŽNIK, 75, Cesta na Roglo 17, Zreče; FER- DINAND JEVNISEK, 78, Slo- venske Konjice. ŠMARJE PRI JELŠAH JANEZ JUG, 70, Zdole 35; JO- ŽEF ZORIN, 71. Polščanska gor- ca 35. ŽALEC KAROLINA BAVCON, upo- kojenka, 86, Breg 15, Celje; ANA KREGAR, 79, upokojenka, Per- novo 4; Marjeta Forstnerič, 67, Zidanškova 3/a, Celje; LEO- POLD JANEŽIC, 81, upokoje- nec, Ložnica pri Žalcu; ALBIN KRAMER, 58, Mala Pirešica, Ža- lec; AVGUŠTIN TAVČAR, 67, upokojenec, Podlog v Sav. dolini 12; IVAN KOS, 45, sklad, dela- vec, Pondor 28; TEREZIJA TE- KA VC, 75, upokojenka, Vojnik; DANIELA KOŠIR, 62, gospodi- nja, Vransko 116; JOŽE BRAT- KOVIC, 81, soc. podpiranka, Po- dvin 25; ANA NAPOTNIK, 48, gospodinja, Založe 47. OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST Od^ VČERAJ DANES Največ pozornosti bodo posvet Prva osnovna šola ima danes drugačno podobo kot v tistih težkih vojnih časih. Otroci tu pridobivajo znanje in vzgojo tako kot po vseh ostalih šolah, le stalna razstava slik in dokumentov iz časov »ukradenih otrok jih spominja, na to, da seje namesto veselega živ- žava tu razlegal stok stoterih otrok. Naneslo je tako, da vam krajevno skupnost Dolgo polje predstavljamo ravno v tednu, ko krajani te krajevne skupnosti praznujejo krajevni praz- nik. Odslej bodo vsako leto namenili svoj praznik spominu na »ukradene otroke«. V Vrunčevi ulici v Celju, ki spada pod krajevno skupnost Dolgo polje stoji Prva osnovna šola. Prva zato, ker je bila prva šola v Celju, kjer so otroke poučevali v materinem jeziku že od leta 1874. Toda šola je tesno povezana tudi s tragično usodo ukradenih otrok. Tu je med okupacijo bilo zbirališče družin iz različnih krajev, kijih je okupator zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem obsodil na uničenje. Šolski prostori so bili preurejeni v zasilna prebivališča s slamnatimi ležišči. Tu so očetje in matere zadnjikrat videli svoje otroke. Starše so deportirali v Auschwitz, mladostnike in otroke pa v posebna nacistična taborišča, kjer so jih s prevzgojo želeli spremeniti v zveste služabnike nacistične Nemčije. Starši in ostali sorodniki so umrli v taboriščih, otroci pa so se po osvoboditvi vrnili. Nekaj jih je umrlo tudi v koncentracijskih taboriščih. V Celju in v širši celjski okolici je okupator kradel otroke borcev, aktivistov, komunistov, prvoborcev zavednih slovenskih družin v letih 1942 in 1943. Iz zbirnega taborišča na Prvi osnovni šoli je okupator poslal leta 1942 v nemška taborišča 1070 pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja na Spodnjem štajerskem. V Celju so prisilno ločili od staršev 600 otrok, mlajših od 18 let. TUDI IVANKA OREL JE BILA UKRADENA Ivankin brat Anton Kos je bil že od vsega začetka pove- zan z narodnoosvobodilnim gibanjem. Leta 1942 so ga so- vražniki ujeli. Nekaj časa je bil zaprt v zloglasni kaznilni- ci Stari Pisker v Celju, nato pa kot talec streljan v Mari- boru. To je bil povod, da so 3. avgusta 1942. leta okupatorji zajeli še očeta, mater in osta- lih pet bratov in sester. Med njimi je bila najstarejša Ivan- ka. Takrat ji je bilo 17 let. »Najprej so nas odpeljali na drugo osnovno šolo, zjutraj pa namestili v Prvi osnovni šoli, kjer so bile še ostale družine. Cez nekaj dni so od- peljali vse starejše moške. DejaU so, da očetje gredo pri- pravit bivališče za družino. Neke noči so odpeljali tudi matere. Sele kasneje smo izvedeli, da so jih transporti- rali v Auschwitz. Vse otroke, od dojenčkov, starih komaj nekaj dni, pa do 18 let staro- sti, so nato odpeljali v tabori- šče v Frohenleiten v Avstri- jo, kjer smo skupaj preživeli šest tednov.« Tako se je začela pot ukra- denih otrok, ki so jih preme- ščali iz enega taborišča v drugo in jih nenehno med sabo ločevali in seveda vzga- jali v nacističnem duhu. Kaj- ti okupatorjev cilj je bil, da bi ti otroki postali člani vzvi- šene arijske rase. »Najhuje je bilo,« nadalju- je Ivanka, »ko so otroke loči- li od mater. Dojenčki so jo- kali, malo starejši pa so kli- cali ponoči svoje mame. Naj- starejši smo se z bolečino v srcu posvetili tem mladim ptičkom brez gnezda. Do- jenčke smo z žličko hranili, ostale smo po svojih močeh tolažili. Saj smo navsezadnje vsi bili še otroci. Hudo je bilo tudi to, da so nas nenehno ločevali. Potem ko smo se že navezah drug na drugega, smo morali v drugo tabori- šče. Najhujši trenutki so bili, ko so začele iz Auschwitza prihajati brzojavke, v katerih so bila imena tistih svojcev, ki so v tem taborišču umrli. Jaz sem dobila brzojav dva- krat. Novembra 1942 leta je umrla mati, oče pa v aprilu 1943. leta. Osvobodili so nas Američani, ko smo' bili v ta- borišču Kasti na Bavarskem. V zbirnem taborišču v Noe Marktu smo pričakali svobo- do. Septembra smo se vrnili vsi, razen tistih, ki so ob pri- hodu bili dojenčki. Prišli smo v domovino, a doma ni- smo imeli...« ŽIVLJENJE TEČE DALJE Ne Ivanka in tudi kdo drug ni imel doma. Domovi- na je bila porušena, veliko življenj je za zmeraj ugasnilo v naših hostah, veliko v okrutnih taboriščih. Tisti, ki so ostali, pa so prevzeU nase nalogo, da na ruševinah zgradijo nove domove, v srcih ljudi pa novo upanje. Tako je raslo in se razvijalo tudi Celje. V središču mesta so rasle stanovanjske hiše, v okolici pa se je razvijala in- dustrija. Polja, travniki in ce- lo močvirnati predeli v okoh- ci mesta so iz dneva v dan spreminjali svojo podobo. Tako je bilo tudi z Dolgim poljem. To je v resnici bilo dolgo polje s travniki, njiva- mi, nekaj je bilo tudi močvir- nate površine, le malo pa je bilo stanovanjskih hiš in ne- kaj obrtnih delavnic. Starejši občani se spominjajo, da je že takrat tu stala Mlakarjeva pekarna, mizar Vehovar je imel tu svojo delavnico, na istem mestu je danes delov- na organizacija Pohištva. Bi- la je tu še »štacuna« Jarh, danes je to Merxova poslo- valnica z mešanim blagom, bila je še tkalnica hlačevine, pozneje se je tu razvila tek- stilna tovarna Metka. Neka- teri se še spominjajo Kuko- vičeve žage in seveda gostil- ne Miklavžin, v kateri se lah- ko okrepčate tudi danes. Predhodnica tovarne Etol pa je bilo podjetje za izdelavo esenc in eteričnih olj. Na Dolgem polju, ki je ta- krat še veljalo za okolico Ce- lja, so rasle tovarne ena za drugo. Nekatere smo že omenili, druge pa so še Aero- kemija in grafika. Žična, Zla- tarna, Aurea, Avto-Celje, Izletnikove delavnice, obrt- no gradbeno podjetje Re- mont, pa razna upravna po- slopja. Tu je tudi zdravstveni center, center za poklicno usposabljanje in zaposlova- nje invalidov. Potem so tu še številne šole: gostinska, pe- dagoška, šolski center za bla- govni promet, zdravstveni šolski center in še Pionirski dom in osnovna šola. Mogo- če smo še kaj izpustili, ven- dar vse to priča, da je krajev- na skupnost Dolgo polje mo- čan industrijski, zdravstveni in tudi izobraževalni center. Vzporedno z razvojem indu- strije so se množila tudi sta- novanjska poslopja. Vedno več ljudi je živelo na tem po- dročju. In kmalu se je celj- sko mestno jedro potegnilo globoko v Dolgo polje. NIČ VEČ SE NE BO GRADILO Že leta 1959 je bila tu usta- novljena stanovanjska skup- nost Dolgo polje. Le ta se je preoblikovala v krajevno skupnost leta 1965. Indu- strijske in stanovanjske gradnje pa so počasi prerasle okvire tega območja. V na- slednjih letih so krajevno skupnost razdelili v krajev- no skupnost Dolgo Polje in Nova vas in v letu 1976 še v Dečkovo naselje. V tej kra- jevni skupnosti, po najnovej- ših podatkih, živi 3822 prebi- valcev v 1480 gospo- dinjstvih. Značilno za to kra- jevno skupnost je, da je veli- ko krajanov starejših od 65 let. Teh je kar 1112. Mladine pa je glede na ostalo prebi- valstvo malo. Le 928 je mlaj- ših od 18 let. Dolgo polje je urbanistič- no zaključeno področje, s tem, da bodo dogradili še zdravstveni center, otroški vrtec, tiskarno in pa Aerov objekt za družbeno prehra- no. V gradnji je tudi cesta od Čopove do Mariborske ulice. Potem ne bo več prostora za noben nov objekt, najbrž tu- di ne za nove stanovalce. Že sedaj je gostota naseljenosti v stanovanjskih predelih krepko nad republiškim po_yprečjem. To ne pomeni, da ni po- trebno ničesar več storiti za boljši izgled tega predela. Največji problem v krajevni skupnosti je ravno ureditev okolja. Temu se bodo v bo- doče krajani še bolj posveti- li. Urediti je potrebno ceste, pločnike, zelenice, idr. Priza- devali si bodo, da bo končno asfaltirana tudi Veselova uli- ca, ki je tako rekoč v centru mesta, a je še vedno maka- damska. PREMALO AKTIVI^ MLADI IN INTELEKTUALCI Pravi življenski utr_ jevne skupnosti pre4< jo krajani sami. Od n; veliki meri odvisno, k bo naprej razvijala kr skupnost, predvsem I ko v tej skupnosti c življenje tako, da bodo voljni v okolju, v katen vijo. Zato je nedvorrU membna vloga, ki jo o imajo v vseh procesitii čanja, preko katerih' samoupravno sodeluje) uresničevanju skupnih' di individualnih potreti Krajevna skupnosti polje je razvila sisteij moupravljanja in drui političnega dela na dfj skih osnovah v šestih območjih. Celoten utn? in življenja v krajevni- nosti je odvisen od tež" ko se občani vključul* razreševanje problein'* se pojavljajo v tej kf^ skupnosti. Od prej^. mandatnega obdobja rili velik korak naprej* Ijavljanju delegatskih' sov in s tem v zvezi krajani uspešneje o'^ na razne skupne akcij^ dar je še vedno prerna''^ dih ljudi in intelektuj vključenih v delo. potrebno v prihodnje^', zornosti posvetiti vklj" njem le teh v delo v skupnosti. Kajti ml^"^ strokovne moči so t'^. lahko veliko prispe^'* boljšemu reševanju št^^, problemov. Na sp\o^\. ocenjujejo, da je sodel^j^ s krajani uspešno. V^fj številu so se odzvali v PRIZNANJA SKUPNOS1 Ob krajevnem pi polje podelila Pria nejšim posamezni! jejo v krajevni skuj Priznanja so poi cijam oziroma tem političnim organiza se dejavno vključm PRIZNANJA si LOVNE ORGANI TICNE ORGANIZ TOZD Grafika 0 obrambo in družb« Dolgo polje, Pioni osnovna šola Celje, nja Vrunča Dolgo p PRIZNANJE KI PREJELI NAŠLE mec, Ivan Juhart, Košutič, Anton Ki Tončka Mavec, Mili Pirš, Marjan Ravnili Weber, Franjo Zani NEUMOREN DUH V eni najlepših celjskih ulic, ki jo spoznate po drevoredu vitkih belih brez, ulici Moše Pijade, je hiša, v kateri živi in dela profesor Alojzij Bolhar. Poznajo ga tisti, ki jih je poučeval na celjski gimnaziji, pa tisti, ki jih je pou- čeval na tehnični šoli v Celju, še naj- bolj pa je poznan med bralci, zlasti mladimi, ki jim je knjiga Slovenske ljudske pripovedke vir za spoznavanje slovenske narodne zakladnice. Profe- sor Bolhar se je celo življenje ukvarjal z zbiranjem slovenskega ljudskega blaga. Poleg tega se je ukvarjal tudi s pisateljevanjem in prevajanjem, zlasti del iz bolgarske književnosti. Pomem- ben pa je njegov prispevek tudi na področju razvoja slovenske stenografi- je. Njegov nemirni in delovni duh tudi sedaj, kljub bolezni in častitljivim le- tom, ne miruje. Trenutno prevaja iz grščine Ezopove basni. RINKE DO SOTLE - 00 RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE- OD RINKE DO SOTLE-OD RiNKE DO SOT i NA ROBU, muišču janju okolja ^- tVNE \ ^jevna skupnost Dolgo ime skupnosti najzasluž- vrsto let aktivno sodelu- istim delovnim organiza- [anizacijam in družbeno- )bmočju Dolgega polja, ki [krajevne skupnosti. !LE NASLEDNJE DE- IN DRUŽBENO POLI- Aero TOZD Kemija in lite za splošno ljudsko iHiio Krajevne skupnosti Cvetke Jerinove, Prva E zveze borcev NOV Fra- itarne Celje. [SKUPNOSTI PA SO SAMEZNIKI: Karlo Di- alj, Franc Kokot, Vlado to Kukovec, Anton Lah, Valentin Peško, Franc Roje, Jurij Toplak, Vlado lan Zupanek. iiščenja okolja, v lokalno de- lovno akcijo pri urejanju pločnika, zlasti uspešno pa potekajo akcije s področja splošne ljudske obrambe. Tudi letošnji krajevni praz- nik ne bi tako uspel, če ne bi prihiteh na pomoč krajani, in to zlasti mladinci. Omeni- jo naj še, da ne mine večji praznik, da se ne bi v organi- ^cijo prireditev vključile Mnovna šola ali katerakoli iruga šola iz krajevne skup- nosti. Tudi Dolgo polje se vedno 5olj odpira navzven. Močno ^ je okrepila vez z združe- iiim delom. Rezultati sodelo- vanja so že vidni, zlasti na Področju splošnega Ijudske- ?a odpora. NAČRTI V naslednjem srednjeroč- "i^m obdobju predvideva sa- "'loupravni sporazum o te- "leljih plana krajevne skup- nosti nekaj nalog, ki jih bodo ^skupnimi močmi, prav go- 'ovo uspeli opraviti. Predvi- ''^vajo razširitev prodajnih fspacitet v samopostrežni ■■■govini Center, s čimer bi ^^žili problem oskrbe kraja- [Jov. Ce se bo pokazala potre- ^3. bodo v krajevni skupno- ^' organizirali akcijo za na- peljavo telefonov. Pri reše- ^^nju komunalnih potreb "^črtujejo ureditev javne Razsvetljave po Vrunčevi uli- ureditev pločnikov in jav- ^e razsvetljave v Ulici Moša .'iade ter še ureditev zele- Ijl^, kanalizacije iri drugo. *'dim torej, da je osnovni ''■'oblem v tej krajevni skup- Ijosti prav ureditev okolja, ki P' omogočilo boljše počutje •"ajanov v stanovanjskih so- ^skah. VINCENC VIDALl tajnik krajevne skupnosti Dolgo polje »Tajnik krajevne skupnosti sem že od marca lanskega leta. Moj delokrog je zelo obsežen in raznolik, v čemer je tudi privlačnost te- ga dela. Koordiniram delo samoupravnih organov v krajevni skupnosti, delo družbenopolitičnih organi- zacij pa vseh komisij. Vse- skozi moram biti na teko- čem, kaj se v krajevni skup- nosti dogaja in sem tudi glavni organizator in uskla- jevalec vseh prireditev, sej in drugih oblik aktivnosti v krajevni skupnosti. Nena- zadnje se krajani s svojimi problemi najprej obrnejo na- me. Naj gre tu za komunalne probleme ah za razne spore med krajani, kijih potem re- šuje poravnalni svet. Tudi za socialne probleme najprej poiščejo nasvet pri meni. Teh problemov pa je v naši krajevni skupnosti precej. Veliko jih je povezano ravno z dejstvom, da je v naši kra- jevni skupnosti veliko osta- relih občanov, ki ne morejo skrbeti zase. Nekaterim pri- skrbimo pomoč. Tu je mladi- na zelo aktivna. Drugim, ki imajo finančne pogoje, sve- tujemo, naj se odločijo za dom, vendar je le malo takih, ki se hočejo ločiti od svojega stanovanja. Tu bi rad pove- dal še to, da v marsikaterem primeru otroci nočejo skrbe- ti za svoje ostarele starše, če- prav je to njihova moralna in zakonska dolžnost. Sicer pa delo, ki ga opravlja tajnik krajevne skupnosti, še ni dovolj opredeljeno, pa tu- di ne ustrezno vrednoteno. Za to delo mora hiti tak člo- vek, ki ima veliko časa in je lahko nenehno na razpolago vsem. Saj moj delovni dan traja nemalokrat od jutra do večera.« FRANC MAVEC, predse- dnik komisije za splošno ljudsko obrambo in družbe- no samozaščito. Ta komisija je nedvomno ena najbolj aktivnih v kra- jevni skupnosti Dolgo polje. O tem pričajo tudi številna priznanja, ki jih je za svoje aktivnosti dobila v zadnjih letih. Naj omenimo samo ne- katera najpomembnejša. Le- ta 1978je dobila priznanje re- publiškega sekretariata za narodno obrambo. Letos maja je dobila plaketo repu- bliškega sekretariata za no- tranje zadeve in julija je ci- vilna zaščita krajevne skup- nosti prejela plaketo predse- dnika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča. Franc Mavcpoudarja: »Za- sluga za uspehe na področju narodne zaščite in splošne ljudske obrambe ne gre le krajevni skupnosti, temveč tudi vsem organizacijam združenega dela, ki so na tem območju, kot tudi osta Um ustanovam. Saj že vrsto let uspešno sodelujemo in vsako akcijo s tega področja skupno izvedemo. Z delov- nimi organizacijami in usta- novami, ki ne morejo same izvajati obrambnih nalog, smo sklenili samoupravne sporazume TEREZIJA DOLHAR je s svojimi 93-imi leti med naj- starejšimi krajani te krajev- ne skupnosti. Živi sama v če- dni garsonjeri v Kersnikovi ulici. Pred dvaindvajsetimi leti ji je umrl mož, tri krepke fante pa ji je vzela vojna. Oba starejša sina sta študirala pravo, nato sta stopila med partizane. Eden je padel kot talec, drugo pa je umrl po vojni za posledicami ran, ki jih je dobil med borbo. »Najhujše je bilo med obe- ma vojnama. Enkrat so nas selih Italijani, drugič Nemci. Med prvo vojno ni bilo do- volj kruha za otroke, druga vojna pa mi je vse tri vzela. Zdaj je življenje lepo, samo da bi ostalo tiko. Tudi moje sosede so ljubeznive. Ena mi pride pospravit in mi prinese stvari iz trgovine. Včasih sem rada hodila, danes pa ne morem več. zato sem v glav- nem doma. A nisem sama. Pridejo znanke na klepet. Dokler so bile vnukinje od moje nečakinje v Celju, so me vsak petek obiskovale. Pa še sedaj včasih pridejo.« Tereza dobro in pogumno prenaša svoja leta. Skuha si še vedno vse sama in lažja gospodinjska dela opravi sa- ma. Zgovorna je tudi, pa ve- liko bere. V Mlakarjevi pekarni niso nič modernizirali. Še vedno pečejo kruh na klasičen način. Kulturna prireditev ob krajevnem prazniku na igrišču Prve osnovne šole je skozi pesem, besedo in ples, še enkrat obudila spomine na težke vojne čase, katerih okrutne žrtve so bili tudi Ukradeni otroci. Številni med njimi so sedeli v vrstah gledalcev in marsikomu se je utrnila solza v očeh ob spominu na leta preživeta v nemških taboriščih. ŠTEFAN ŠTOR: »Že dvaindvajset let kupujem kruh v Mlakarjevi pekarni. Tu je kruh vedno svež in dober. Po-, strežba je hitra in prodajalka zmeraj najde prijazno be- sedo, da ogovori kupca. Sedaj sem upokojen. Bil sem trgovec in kot trgovski pomočnik sem poznal tudi Mla- karja, lastnika pekarne.« K MLAKARJU PO KRUH Krajani krajevne skupno- sti Dolgo polje jedo odUčen kruh. Tu je slovita Mlakarje- va pekarna, ki jo dobro poz- najo Celjani in tudi popotnik iz okolice, ki bo stopil mimo te stare »štacune«, si ne bo mogel kaj, da ne bi kupil še kilogram ali dva svežega do- mačega kruha. Pred skoraj petdesetimi leti je pekarno zgradil Rudolf Mlakar. Vse do lani je v njej prodajala njegova vdova Frida Mlakar. V tej pekarni je preživela 55 delovnih let. Krajani vedo povedati, da "je še nekaj dni pred smrtjo živahno stregla svojim strankam. Umrla je stara 81 let. V pekarni delo teče dalje. Pet pekov, ki delajo v eni izmeni, vsak dan speče 1600 kg različnih vrst doma- čega kruha, kot so: beli, pol- beli, koruzni, ajdov in zelo iskani graham kruh za diabe- tike. Kruh pečejo še na star na- čin in je nedvomno tudi to vzrok, da je tako okusen. Ko bodo zgradili novo pekarno, se bodo v stari učili peke bo- doči peki. Mlakarjeva pekarna je bila leta 1954 vključena v delav- ske pekarne. Sedaj je poslo- valnica SOZD-a Merx. V njej je skupaj s peki, prodajalko in obratovodjo Tajnšek Mir- kom, ki tu dela že dvajset let, sedem zaposlenih. Dela je veliko. Peki začnejo z jutra- njo peko že ob tretji uri zju- traj, konec tedna in ob praz- nikih pa tudi ob polnoči. De- lajo do desetih dopoldne in še več, kadar je to potrebno. Povpraševanje je veliko in kruh sproti prodajo. Nekate- ri se pripeljejo iz okoliških krajev v Celje samo, da kupi- jo svež domači kruh -Pri Mlakarju«. Besedilo in fotografije: V.V.EINSPIELER b OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOT 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37 - 24. september ^A 20 LET HMEZADA JASNA OPREDELITEV KMETIJSTVA Delavcem je govoril Ivo Marenk v soboto so delavci Hme- zada proslavili dvajsetletni- co tega kolektiva. Delavci so se srečali na bazenu v Pre- boldu, kjer jim je najprej spregovoril glavni direktor SOZD Hmezad Vlado Gori- šek, slavnostni govornik pa je bil predsednik republiške- ga komiteja za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk. Uvodoma je govoril o stra- teškem pomenu pridelova- nja hrane v svetu. Pri tem je poudaril, da ne gre le za vprašanja devizne in plačil- ne bilance. Izkušnje zadnjih let namreč kažejo, da nadalj- nji razvoj socialističnih sa- moupravnih odnosov v kme- tijstvu in na vasi ne more na- predovati na nizki proizvod- nji in nizki dohodkovni učin- kovitosti. Razviti samou- pravni odnosi so mogoči le tam, kjer sta takšna proi- zvodnja in dohodek, da so združeni kmeti in delavci de- jansko sposobni obvladovati tok reprodukcije, tržišče in delitev. Na tem področju na- predek ne more biti merjen le na osnovi tekočih rezulta- tov v gospodarjenju, temveč dejanskih naporov za spre- minjanje pogojev dela. Zara- di stabilizacijskih naporov v tem trenutku ni mogoče več pristajati na stihijo tržnih odnosov, pač pa je treba za- htevati kakovostno delo, zmanjšanje stroškov in spo- štovanje obvez, ki so bile sprejete z družbenimi dogo- vori in samoupravnimi spo- razumi ter pogodbami. Močneje kot doslej se je treba zavedati, je dejal Ivo Marenk, da pravice, ki izvira- jo iz družbeno organizirane proizvodnje nosijo s seboj obveznosti glede rednih do- bav proizvodov po pogodbe- no dogovorjenih pogojih. Pri pojavih, ki smo jim bili priča v začetku letošnjega leta, prepogosto pozabljamo, da nespoštovanje obveznosti meče slabo luč na doseženo povezanost delavcev in kme- tov preko sistema interven- cij ter postavlja pred proble- me eksistence neposredne sodelavce v istem sistemu združenega dela, torej delav- ce v klavnici, mlinu, mlekar- ni in drugod. Srednjeročnega plana ra- zvoja kmetijske proizvodnje ne moremo doseči brez ne- posredne krepitve zadruž- ništva, krepitve in uvajanja novih oblik združevanja de- la, sredstev in še zlasti zem- lje. Kot je bilo že doslej v hmeljarstvu, tako bo treba oblikovati proizvodne skup- nosti tudi v živinoreji in tržnem poljedelstvu. Podpiramo vse napore v ti- stih občinah, ki so z jasno opredelitvijo planske in pro- storske politike usmerile ra- zvoj v čuvanje najboljše in še zlasti orne zemlje. Jasno pa moramo opredeliti še odnos do profesionalnega kmetij- stva, ki mora dobiti bodisi z rastjo družbenega sektorja, bodisi z oblikovanjem koma- siranih, arondiranih ali zdru- ženih kompleksov, jasno prioriteto v politiki prometa, dedovanja in zakupa. Rabi- mo drobitev kmetij, vendar takšno, ki bo imela za cilj no- vo integracijo zemljiške strukture, kar je edini porok sodobne tržne proizvodnje na produktivnih osnovah. Prepočasi tudi ugotavljamo, kje zemlje ne obdelujemo. Boljše obdelave zemlje ne Ivo Marenk bo, če ne bo jasno, opredelje- nih setvenih načrtov in kolo- barja. Od poletja sem se do- govarjamo o strukturi jesen- ske in spomladanske setve, je dejal Ivo Marenk. Morali pa bomo napraviti nekatere premike v strukturi setve. To pa ne pomeni, da kdorko- li od kmetijskih proizvajal- cev zahteva, da opusti krmske rastline, krompir in koruzo. Akcijo za spomla- dansko setev bomo nadalje- vali prav za proizvodnjo čim več teh kultur. Takšna akcija ne more biti le kampanja pač pa stalna in načrtna oprede- litev vsega družbenoorgani- ziranega kmetijstva v Slove- niji. Treba bo napraviti selekci- jo naložb in se v Sloveniji na področju kmetijstva usmeri- ti v izvoz, v tržno poljedel- stvo in povečevanje zmoglji- vosti za proizvodnjo mleka mlečnih izdelkov in živine. Seveda pa tudi v trdo bitko za osvajanje novih površin z melioracijami, komasacija- mi in združevanjem zemlje. Ob koncu je Ivo Marenk poudaril, da je bil Hmezad vedno na čelu bitke za inten- zivno in strokovno ter proi- zvodno delo, si prizadeval za vnašanje družbenega sektor- ja l:ot kažipota razvoja te- hnologije, organizacije in po- vezovanja kmetov. Po Marenkovemu govoru je o pomenu Hmezada govo- ril tudi predsednik OK SZDL Žalec Ivo Robič, v kulturnem sporedu pa so so- delovali mladinci Hmezada, moški pevski zbor Svoboda Žalec in godba na pihala tek- stilne tovarne Prebold. JANEZ VEDENIK Kmetija Vinka Krašovca ne more niti na daleč zatajiti svojih osnovnih značilnosti. Sicer pa -zakaj neki bi jih le! Njena podoba kaže na urejenost, sodobno organizacijo dela in na dobro gospodarjenje. Z urejenostjo se pravza- pra v lahko poh vali kar ves zaselek Stopca v laški krajevni skupnosti Marijagradec, pa vendar nam je kmetija Vinka Krašovca najprej vzbudila pozornost. Da ima veliko dela in da prav zdaj ne utegne, seje opravičil gospodar Vinko, obenem pa prijazno predlagal, da se dobimo v njegovi hiši, ko bo delo končal. Takrat še nismo vedeli, da ima Krašovčeva kmetija pravzaprav dva gospodarja: očeta in sina, oba Vinka. PRI KRAŠEVČEVIH IZ MARIJAGRADCA OČE: »KMET NAJ BO!« Na kmetiji sta združeni teorija in praksa Kraševčevi iz Marij agrad- ca, točneje, iz zaselka Stop- ca, imajo kakih osem hekta- rov kmetijskih površin, na katerih uspeva koruza za ži- vinsko hrano in odkup ter pšenica za domače potrebe. Kmetija je že dobrih pet let usmerjena v živinorejo. V hlevu je lepo postrojenih enaindvajset glav zdrave go- veje živine, v svinjaku pa se lepo redijo svinje. Ženski del Krašovčevega kolektiva na- molze vsako jutro v poprečju 60 litrov mleka, svinjsko me- so pa po navadi nikoli ne za- pusti domačega praga. Ko je stari hlev odslužil, je bilo treba postaviti novega, modernejšega, ob njem pa zgraditi dva silosa. Kot koo- perantu Kmetijske zadruge Laško, gospodarju Vinku pač ni bilo težko zaprositi za kredit za gradnjo. Od meha- ni:^acije imajo pri Kraševče- vih le najnujnejšo, ostalo pa si bodo odslej sposojali v ok- viru vaške strojne skupnosti. Po dolgotrajnih razgovorih med kmeti so se štirje sled- njič le odločili za ustanovitev strojne skupnosti v Stopcah. Kako bo ta zaživela, pa bo predvsem odvisno od med- sebojne sloge in razumeva- nja. K mizi je prisedel mlad fant. Pozornost je pritegnil nase, ko se je takoj enako- pravno vključil v razgovor. Takoj je s strokovnostjo opo zoril, da ni od muh, kar st kmečkih zadev tiče. Ko nam je povedal, da je končal kme- tijsko šolo v Šentjurju, nam je bilo vse jasno. »Kmet naj bo<', je dejal oče Vinko. In, ker se očitno temu predlogu sin ni upiral, se je izšolal, da bi pozneje, ko bodo očetu moči pojenjale, nadomestil njegovo delo in bogate iz- kušnje. Sploh pa pri Krašev- čevih ni čutiti, kdo je gospo- dar. Oba sta enakovredna gospodarja in proizvajalca, ki se med sabo lepo dopol- njujeta: v strokovnosti in praksi. MARJELA AGREŽ AKCIJA ZA KRUH v sklopu akcije za povečanje pridelka pšenice bi smeli uporabljati le kakovostno, to je potrjeno, precj, ščeno, razkuženo in atestirano seme. Torej v današnji rubriki AKCIJA ZA KRUH nekaj o semenu in času setve. Poudariti velja, da pridelek kmetov - kooperantov ni primeren za seme, ker praktično niti v zadružnih orga- nizacijah niti pri kmetih "ni možnosti za neoporečno čiščenje in razkuževanje; razen tega bi utegnila biti problematična tudi sortna čistoča, še zlasti pa kalivost semena. Potrebno seme je treba nujno nabaviti pri semenar- skih podjetjih oziroma pri razmnoževalcih semena. Ce je le mogoče, naj bi bilo seme prvega kakovostnega razreda: kalivost najmanj 93 odstotkov in vlage največ 15 odstotkov. V prejšnji številki NT smo poleg priporo- čenih sort zapisali tudi alternativne, saj posameznih sort utegne primanjkovati. Važno je, da se pri drugi sorti odločimo za sorto iste intenzivnosti in ranostne skupine, kajti prav za letošnjo setev bi lahko kako- vostni razred še najlaže zanemarili. Najprimernejši čas setve je odvisen predvsem od podnebnih razmer pridelovalnega območja, delno pa tudi od intenzivnosti sort. Srednje intenzivne sorte, ki imajo nekoliko počasnejši mladostni razvoj, sejemo nekaj dni prej kot zelo intenzivne sorte. Glede na podnebne razmere v Sloveniji strokovnjaki priporo- čajo naslednje čase setve: Prva polovica oktobra: gri- čevje vzhodne, zahodne in osrednje Slovenije; med 5. in 20. oktobrom: nižine vzhodne Slovenije in zadnjih deset dni v oktobru: primorske nižine. MITJA UMNIK FANI SVATINA HMEUARJI 6 Po končanem opravilu so se naši znanci vrnili domov, kjer jih je pod lipo čakalo nedeljsko kosilo. Prisedel je gospodar, kar ni bila njegova navada, prijetno poklepetal in prinesel iz kleti Štefan vina, ki se je vsem prilegel po dobrem kosilu in prispeval k boljšemu razpoloženju. V sosednji vasi so bile postavljene mize in klopi iz grobih desk. Veselica je bila namenjena predvsem obiralcem. Jur- šek je sedel na starem sodu in vlekel harmoniko, z nogo dajal takt in udarjal po sodu, da se je culo. kot bi kdo tolkel po bobnu. Igral je domače viže, da bi mlade in stare zasr- beli podplati. Veselični prostor se je začel polniti, prihajali so obiralci in domačini. Nekateri so se pripeljali s kolesi, to so bili že premožni in so na veselico prišli bolj iz radove- dnosti, kot iz želje po domači zabavi. Pod noč je prišlo še nekaj gospodarjev, ki so si želeli sprostitve po napornih dneh. Ko so vstopila Liparjeva dekleta v spremstvu sose- dovih obiralcev, je Bregarjev Lojze sedel sam pri mizi in žalostno gledal okrog. Obraz se mu je zjasnil, ko je ugledal dekleta in brž zaprosil Francko za ples Janez, ki je ves teden pomagal Franci nabirati hmelj, je spoznal, da je za ta večer »pogorel« pri dekletu. Stisnil je pesti, v očeh pa mu je gorel nevaren ogenj. Po plesu je±.ojze poklical na mizo vina za celo družbo. »Naj se ve, da smo Dobočani kavalirji in da se nobenega ne bojimo,« je izzival usodo Lojze. »Naj živijo Kozjanci!« so se oglasili pri drugi mizi. »Auf biksl« je izzival plečat fant in treščil po mizi, da seje polivalo vino iz kozarcev. Vsi so bili že malo okajeni. Danes bo še tekla kri, si je mislil Janez in se pridno nalival z vinom. Pepca ni imela sreče s plesalci. Tisti zavaljeni de- dec, ki jo je povabil na ples, ni govoril slovensko, ona pa ni^ razumela njega in nista se mogla pogovarjati. S tolstimi rokami jo je stiskal k sebi in jo slačil s pogledi. Pepca se je stresla od studa, ko je videla zopet prihajati debeluha k mizi. Prav takrat se je pod marofom pojavil Lipar in jo zaprosil za ples. Hvaležno ga je pogledala in ko jo je stisnil bolj, kot je bilo potrebno, ji ni bilo prav nič zoprno. Katica je plesala sedaj z enim, pa z drugim, tolkla s petami ob tla in se prešerno smejala. Moški so pasli oči na njej in jo imeli za lahko deklino, kar pa sploh ni bila. Katico pa je opazoval nekdo, ki ni spadal med obiralce. Ko je Jurček ponovno zaigral, se ji je galantno priklonil in jo odpeljal na plesišče., Nekaj časa nista mogla do besede. Nato se ji je fant predsta- ] vil: »Jaz sem Miha. Doma sem iz Zagorja, v službi pa sem tu blizu, zato sem prišel malo naokrog pogledat« Katica mu je povedala ime, a ga ni zadovoljila, ker je hotel vedeti, od kod je doma, tega pa ni želela izdati. Doma so bih revni, živeli so v stari leseni hiši, redili so samo eno kravico in še to ne z domačo krmo. Ne, sije mislila Katica, naše revščine mu ni treba videti, če bi mu slučajno padlo na pamet, da bi jo hotel obiskati. Miha pa se ni dal odpra- viti. Katice ves večer ni prepustil drugim plesalcem in jo prosil, naj mu pove. pri katerem gospodarju obira. Po plesu jo je spremil do Liparja in jo nežno stisnil k sebi. »Obljubi mi, da boš moja,« jo je prosil. Katica pa. ki je preveč poznala moške obljube, ki niso dolgo držale, njegovih besed ni jemala resno. Sploh pa še ni pozabila zadnje ljubezni. V duhu se je spomnila večera, ko je potrkalo na njeno okno v domači hiši. Potrkalo je enkrat, dvakrat... Zbudila se je in slišala moški glas pod oknom, ki je govoril: »Anka zaspanka. se nič ne bojiš, da bi kdo k tebi zlezel?« »Jaz prvič nisem Anka, drugič pa, kdor koli si že, izgini, ker nimaš pod mojim oknom kaj delati!« ga je nadrla Katica. Od takrat je prišel še večkrat vasovat pod okno kljub temu, da je bil daleč doma in je tvegal, da ga dobijo v roke domači fantje. ' »Pridi podnevi!« ga je vabila Katica. »Predstaviti te mo- ram staršem.« On pa se je vedno izgovarjal: »Sedaj še ne!« Ljubezen je trajala nekaj mesecev, potem pa ji je neke noči povedal, da je sin bogatega kmeta in se z njo ne bi mogel poročiti. Če pa bi imela otroka z njim, bi ga vzel na svoj grunt, saj imajo veliko zemlje in bi še ena usta lahko preživeli. Takrat pa je bilo Katici dovolj in je rekla: »Beži proč od mene in se nikdar ne vračaj! Mojega otroka vam gruntarjem ne bo treba rediti, ker ti ga nimam namena roditi. << Ne nikoli ne bo pozabila tega ponižanja. Živo se je vsega spominjala in kot v obrambi pahnila od sebe Miho in zbežala na marof, kjer se je zjokala. Francka je bila presrečna, ko ji je Lojze izpovedal ljube- zen. Objeta sta se vračala domov, se poljubljala in zopet nadaljevala pot. V sadovnjaku sta se za slovo hotela še enkrat poljubiti, ko je priletelo Lojzetu poleno v glavo. »Prekleto!« Je zavpil in se zgrabil za glavo. »Pomagajte!« je kričala Francka in objemala ležečega fanta. Gospodar še ni utegnil zaspati, ko je slišal klic na pomoč. V spodnjicah je stekel ven in brž ko je videl Francko jokati, je uganil, kaj se je zgodilo. Poklical je hlapca, pa ga ni bilo od nikoder. Nato je še poklical proti marofu: »Ženske sem! Nesreča se je zgodila.« _____,____________. _ ^ - ^ 24. september 1981 -- 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 15 0ZEM PO SREDNJEROČNO lALOGE SMO SPREJELI, IN ZDAJ? ^propagando za kmečki turizem prevzelo mariborsko letališče? dnevi izvršni svet, v polovici oktobra še zbo- l\|j<;inske skupščine. Oba Ijjia pa o usmeritvi turi- \ei^ gospodarstva v ob- !?daj vprašanje, ali Celje turistično mesto ali ^arveč edinole zaoceni- . stanja in prihodnjih na- i je posebej tistih, ki so 'jsane v. dogovoru o teme- t plana občine Celje za ob- ;5Jedo 1985. leta. Ah bodo •gge, zapisane v dokumen- ""^a srednjeročno obdobje, 'f^e le na papirju, ali bodo !jsničene? Veliko jih je. konkretne. \;i prvem mestu je zahte- ,po izgradnji in dograditvi ijti objektov, ki jih Dobrna it največji zdraviliški in tu- Istični kraj v občini potre- jje, adaptacija hotela Ce- ja v B kategorijo, gradnja ^ge faze hotela Merx, iz- gradnja restavracije z okoli 120 sedeži, urediti v okviru blagovnice v Savinovi ulici samopostrežno restavracijo itd. V načrtu je nadalje ure- diti (Illrička in Šmartinske- ga jezera v namene, za katere imata pogoje. Zelo zahtevna je obveznost o preusmeritvi petnajstih kmetij za turizem. In potem izboljšanje stan- darda zasebnih turističnih sob in prav tako / okviru zdravilišča na Dobrni. Načrt tudi nalaga vključevanje se- jemskih in drugih prireditev na Golovcu v turistično po- nudbo, ne nazadnje obvezu- je turistične agencije, da na- pravijo več za receptivni tu- rizem, torej za prihod izletni- kov, turistov iz drugih ob- močij na celjsko. V progra- mu ni izpuščena zahteva po ureditvi Celjske koče in Sve- tine v močnejša športna in rekreacijska centra, oziroma enotno središče. Tako načrt do 1985. leta. Kako pa je z njegovo realiza- cijo? Čeprav so pota za ure- sničitev nekaterih postavk znana, je vse vendarle pod vprašanjem. Prav zato je izvršni svet zahteval, da mu nosilci posameznih nalog do konca tega meseca sporoči- jo, kako je z obveznostmi, ki so jih sprejeli. NE GRE VSE GLADKO Pereče je na Dobrni, kjer ne gre samo za spremljajoče in druge objekte, marveč tu- di za sanacijo lanske izgube, za rešitev nekaterih kadrov- skih vprašanj v okviru zdra- vilišča, zato tudi za razširitev nekaterih dejavnosti in po- dobno. Aktualna so tudi vprašanja o bodoči samou- pravni povezanosti tega ko- lektiva in še kaj. Gradnja druge faze hotela Merx v Celju je bržčas pre- stavljena na drugo polovico tekočega srednjeročnega ob- dobja. Prizadevanja za^ zgraditev blagovnice v Savinovi ulici in samopostrežne restavraci- je so aktualna v tem času, in vse kaže, da bodo letos pri- pravljeni vsi načrti in dovo- ljenja, tako da bi prihodnje leto lahko pričeli z gradnjo. Griček je dobil prepotreb- ni objekt. Toda, dela se mo- rajo tu nadaljevati in konča- ti. Za Smartinsko jezero je znano, kaj bi naj uredili. To- da, kot se zdi, ni denarja za začetek akcije. Morda bi v prvi fazi pokazalo urediti vsaj prostor za kampiranje? Nič kaj spodbudni niso vi- diki za preusmeritev petnaj- stih kmetij za turistično de- javnost. Ni denarja. Turistične agencije, razen v programih, še niso kdo ve kaj napravile na področju re- ceptive. Več se je v tej smeri zavzelo domače turistično društvo, še zlasti na področ- ju mladinskega turizma. Ce- lje po zaslugi te akcije obišče vsako leto po tisoč in več šol- skih otrok. Tudi dela za usposobitev Celjske koče in Svetine so v teku. Upajmo, da bodo uspe- la, oziroma da bo uspelo tudi združevanje sredstev za reši- tev te pomembne naloge. Seveda, pa to ni vse. Prak- sa je pokazala, da bo treba napraviti še nadaljnje kora- ke v povezovanju celjskega gostinstva. Vprašanje je ak- tualno zlasti za Izletnikovo gostinsko temeljno organiza- cijo. Ali bo našla pot v SOZD Merx? In vendar ne gre sa- mo za to že zdavnaj načrto- vano a neuspelo integracijo. Gostinstvo in turizem ne preneseta občinskih, kaj šele podjetniških meja! Zato so prizadevanja za ta povezova- nja dosti Širša in segajo še na druga območja. Na dlani pa je še nekaj. Ekonomski položaj gostin- stva je slab. Nove cene ga niso rešile! Zato bo treba ne- kaj spremeniti tudi v kredit- ni politiki. Zanimiva je nadalje Mer- xova napoved, da bodo skrb za propagando turizma na kmetih na našem območju zaupali kolektivu maribor- skega letališča! To je seveda nezaupnica celjskim agenci- jam! Skratka, vprašanja kot na filmskem traku, aktualna za zdajšnji in ne za jutrišnji dan. M. BOŽIČ PIVNICA MINERALNE VODE - RAZSTAVIŠČE Pivnica mineralne vode, pomemben del terapije v zdravilišču Rogaška Slatina, je vse od svoje ureditve tudi pomemben prostor za prirejanje najrazličnejših razstav, zlasti likovnih. To je tudi prostor, ki ga vsak dan obišče na stotine ljudi, predvsem pacientov. Tako se na najbolj neposreden način srečujejo z deli likov- nih ustvarjalcev, ki jim pivnica odpira svoja vrata. Komaj so v teh prostorih zaprli razstavo fotografij Leje Oset in Janka Jelnikarja, že je urejena nova. Zdaj bodo do 11. oktobra na ogled akvareli Jožeta Trpina. MB iOČNI moLov Jutri, 25. septembra, se bo- c zadnjič v letošnji sezoni orali celjski ribiči - tekmo- jlci in se pomerili v noč- em lovu na roparice. Zbor o ob 17. uri pri ribiški koči ašmartinskem jezeru, tek- lovanje pa se bo pričelo ob S, uri in bo trajalo do 22. re. Zaradi majhnega števila akelj, ki jih ima organizator ikmovanja na razpolago, rosi udeležence nočnega lo- i, da si sami priskrbijo raz- /etljavo. FB TURISTIČNI DROBIŽ REPUBLIŠKA JAMARSKA ORIENTACIJA - V nedeljo bo Ponikvarska planota prizorišče II. republiške jamarske orienta- cije, ki jo, tako kot prvo, organizi- ra Jamarski klub »Črni galeb« Prebold. Hkrati z njo pa bo pote- kala tudi III. jamarska-planinska orientacija »Ponikva 81«, ki jo or- ganizirajo preboldski jamarji že tretjič zapovrstjo. Start in cilj obeh orientacijskih pohodov bo pri jami Pekel. Tek- movali bodo v petih kategorijah in sicer jamarski klubi in društva v mladinski in članski, ostali pa v pionirski, mladinski in članski kategoriji. V ta namen so postav- ljene tudi tri tekmovalne proge, ter pripravljene različne naloge. Na znatno krajši bodo tekmovali pionirji; mladinci in člani pa bo- do imeli enako progo. Proga za jamarske ekipe je prilagojena ja- marskemu delu in vsebuje temu primerne naloge. Vse ekipe pa se bodo v času tekmovanja pomeri- le tudi v streljanju z zračno pu- ško in si tudi s tem skušale pribo- riti čimveč točk za dobro uvrsti- tev. Za tekmovalce iz jamarskih klubov in društev sta poleg pre- hodnih pokalov, ki jih imata se- daj kluba v Preboldu in Postojni, pripravljena posebna priznanja v trajno last in gravirani plaketi z jamarskim motivom. Prav tako so pripravljena posebna prizna- nja za prvouvrščene v vseh treh kategorijah III. jamarsko-planin- ske orientacije. D. N. domaČa kulinarika v HOTELU MERX - Kolektiv ho- tela Merx v Celju je ostal zvest tradiciji. Tudi letos je za čas sej- ma obrti pripravil pester izbor domačih jedi. Gre za teden do- mače kuhinje in za pripravo mnogih, že skoraj pozabljenih domačih dobrot. Z ZELENIM VLAKOM NA MODRO MORJE S m IN NT-RC JE NA MORJU TUDI JESEN LEPA GREMO SKUPAJ V RABAC Potovanja na morje z zelenim vlakom, ki jih skupaj prirejata Turistična poslovalnica TTG in uredništvo Novega tednika in Radia Celje, so naletela na izredno ugoden odmev. Kako tudi ne, saj lahko za primerno ceno, v prijet- nem vzdušju in dobrem razpoloženju preživite konec tedna. Tokrat smo se odločili za Rabac prijetno turistično mesto na Jadranu, ki je posebno v zadnjih letih postalo priljubljeno letovišče tako domačih kot tujih turistov. Na pot bomo odšli v soboto, 24. oktobra ob 6,50 z zelenim vlakom iz Celja. V Pazinu si bomo ogledali stari del mesta s Kaštelom, ki je eden najbolj ohranjenih v Istri. Od tu pa se bomo z avtobusi odpeljali do hotela v Rabcu, kjer bo kosilo in nato še čas za sprehode ali kopanje v zimskem bazenu. Zvečer bo družabni večer na katerem bodo sodelovali tudi člani kulturno umetniškega društva Zarja iz Trnovelj. Naslednji dan si bodi udele- ženci izleta lahko ogledali Rabac. nato pa bomo odpotovali z avtobusi do Pazina. od tu pa z zelenim vlakom nazaj v Celje. Cena celotnega izleta je 1.150 din, tisti ki bodo priložili kupon iz Novega tednika pa plačajo 100 din manj. Torej ugodnost, ki je ne kaže zamuditi. Prijave za izlet sprejema TTG Celje, Titov trg 1, tel. 23-448 TEKOČI RAČUN - TUDI VARČEVANJE Danes tretji in zaključni zapis iz tega cikla o prednostih tekočega računa. Poleg čekov za plačevanje blaga in stori- tev ter za dvig gotovine, lahko imetnik te- kočega računa uporablja za plačilo različ- nih finančnih obveznosti še obračunski ček, obračunski ček s položnico in splošni prenosni nalog. Pri teh oblikah brezgoto- vinskega poslovanja zneski niso omejeni - seveda v okviru kritja na računu. Pooblastilo banki za plačevanje redno ponavljajočih se obveznosti je ugodnost, ki se je lahko poslužujejo tako imetniki posebnih tekočih računov kot tudi tisti, ki uporabljajo tekoči račun za svoje celotno denarno poslovanje. Posamezna stalna pooblastila veljajo do dogovorjenega datu- ma, če gre za obročno plačevanje, ali do preklica, če gre za naročnine ali druge obveznosti, ki predvidoma ne prenehajo. Praviloma temeljne banke Ljubljanske banke izvajajo trajna pooblastila za tiste obveznosti, ki se ponavljajo v enakih zne- skih, lahko pa občani v naši republiki poo- blastijo banko tudi za plačevanje nekaterih računov, ki se ponavljajo v neenakih zne- skih. To velja za električno energijo in za prispevek staršev k ceni vzgojnovarstvene storitve za otroke V VVO. TEKOČI RAČUN VARČUJE ZA VAS Čeprav je namenjen za plačevanje vsa- kodnevnih izdatkov, je s tekočim računom mogoče tudi varčevati Banka obrestuje sredstva na račun po enaki obrestni meri kot hranilno vlogo na vpogled. Pri tem pa je ves denar imetniku pri roki kadarkoli - z enostavnim podpisom čeka. POSOJILO ZA PREMOSTITEV DENARNE STISKE Vsakdo se je že znašel pred nepredvide- nimi izdatki. Pri iskanju izhoda priskoči na pomoč tudi Ljubljanska banka Splošna banka Celje' Imetnik tekočega računa lahko pri enoti banke, kjer ima tekoči račun, vloži prošnjo za odobritev prekoračitve dejanskega sta- nja sredstev na račun. Pogoj za odobritev posojila je, da imetnik posluje s tekočim računom že najmanj šest mesecev in da pri tem ni izdal čeka brez kritja. Pri odobravanju posojila banka upošte- va tudi imetnikov način poslovanja s teko- čim računom, pogostost plačevanja s čeki in uporabljanje ostalih oblik brezgotovin- skega poslovanja. Posojilo v višini povprečnega mesečne- ga priliva na tekoči račun oziroma največ do 10.000 dinarjev mora občan vrniti v še- stih mesecih, za porabljeni znesek posojila pa plačuje 12-odstotne letne obresti. Tako, zaenkrat smo pri koncu razmiš- ljanj o prednostih tekočega računa. Če- prav se bomo k tej obliki brezgotovinskega poslovanja še vračali, naj za konec tega niza ostane le še nasvet: vaš najboljši sve- tovalec v denarnih zadevah je Ljubljanska banka Splošna banka Celje. 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37 - 24. september »BISERNA« ZUPANČEVA IZ TEHARIJ Dolga doba je šestdeset let skupnega življenja in redki so tisti, ki jo dočakajo. Frančiška in Ivan Zupane iz Teharij pri Celju, ki sta pred kratkim slavila ta visoki jubilej, sta še prava korenjaka. Nasmejana in še vedno zelo čila kljub visokim letom in težkemu življenju. Ko sta pred kratkim, ponovno, po šestde- setih letih rekla na matičnem uradu v Celju, svoj DA, sta mislila čisto zares - da bosta še dolgo skupaj tako složno živela kot sta doslej. Njuna življenjska pot je tesno zvezana z zemljo. Vse življe- nje sta služila pri »gospodi«. Pri veleposestniku v Levcu in ■ graščaku v Ločah. Mati Frančiška se je pred 83 leti rodila v Starem trgu na Notranjskem, kot osemletno dekletce pa je prišla v štajerske kraje, kjer je živela pri starih starših, dokler ni začela hoditi v tavrh. Oče Ivan, danes star 82 let, pa je tudi vse življenje delal na zemlji. Ob delu sta se spoznala in si ustvarila številno dru- žino, od katere živijo še danes štirje otroci, sedem vnukov in dva pravnuka. Vsi so se zbrali na biserni poroki svojih staršev, ki sta jima bila vse življenje svetal vzgled. Zupanceva živita na Teharjih že 42 let. Tudi še zdaj obde- lujeta košček vrtička, tudi še zdaj sta vezana z zemljo. »Ni- koli nama ni šlo tako dobro, kot sedaj," pravita ter si želita še dolgo vrsto tako srečnih skupnih let. Tem željam se pridru- žujemo tudi mi in jima kličemo še na mnoga letal z.S. VI. TRADICIONALNO SREČANJE ŠTAJERSKIH POTAPLJAČEV LETOS JUGO MOTIL DOBER ULOV Ostra konkurenca za osvojitev Strupehovega pokala v soboto, 19. septembra, je 32 potapljačev s Štajerske preverilo svoje sposobnosti v podvodnem ribolovu v Ne- rezinah na otoku Lošinju. Tekmovalci enega kluba in treh društev so se na najbolj množičnem tovrstnem slo- venskem tekmovanju borili za najboljšo ekipno in posa- mično uvrstitev na VI. šta- jerskem prvenstvu in že dru- gič tudi za Strupehov pokal - poimenovanem po tragič- no preminulem tovarišu in potapljaču. Iz celjskega kluba podvo- dnih dejavnosti LT EMO se je za odličja in naslov naj- boljšega podvodnega ribo- lovca na Štajerskem v letu 1981 borilo 14 tekmovalcev. Društvo podvodnih dejavno- sti Trbovlje je na prvenstvo poslalo 8 tekmovalcev, DPD Maribor 5 in lansko leto na novo ustanovljeni DPD Ve- lenje 5 tekmovalcev. Izredno močan jugo tudi letos ni prav posebno razveselil ude- ležencev, tako da je bil orga- nizacijski odbor v posebno težavnem položaju, ko se je odločal za izbiro lovnega po- dročja. Stari barba je še tik pred izplutjem zmajeval z glavo in končno le pristal, da zapelje tekmovalce na otok Unije in sicer v njegov jugo- zahodni predel, kjer se je pri- čakovalo vsaj malo zatišja. Kljub vsem težavam je ce- lotna ekipa tudi letos poka- zala izredno borbenost, saj skoraj ni bilo tekmovalca, ki bi se vrnil na barkačo brez Ekipa podvodnega kluba LT EMO ribe, čeprav vse niso poteg- nile kazalca na tehtnici čez tisto kritično črtico, ki je pri- našala točke za uvrstitev. Skupaj so nalovili več kot 40 kg rib, od tega več kot 30 kg veljavnih. Ekipna uvrstitev je bila na- slednja: 1. mesto KPD LT EMO CELJE 14.740 točk, 2. mesto DPD MARIBOR 9660 točk, 3. mesto DPD TRBOVLJE 5360 točk in 4. mesto DPD VELENJE O točk. Posamezni tekmovalci so pri tekmovanju za Štajerski pokal dosegli naslednje šte- vilo točk: l.KLEPEC DRAGO KPD LT EMO CELJE 5700 točk, 2. HERNAVS JANEZ DPD TRBOVLJE 5360 točk, 3. GREGORČIČ EMIL KPD LT EMO CELJE 4750 točk. Izredno tesna je bila borba za Strupehov pokal, kajti med veljavnim ulovom je bi- lo precej kar lepih in težkih trofej, pokal pa prinese samo ena, najtežja riba. Letos si je ta pokal priboril član DPD Trbovlje - Hernavs Janez s 3.530 gramov težkim ugor- jem in samo za nekaj deka- gramov premagal Zupane Toneta iz KPD LT EMO Ce- lje. Tekmovanje, ah še bolje rečeno srečanje, se je konča- lo zvečer istega dne, po ura- dni podelitvi nagrad - poka- la in medalj - na svečani ribji »fešti«, kjer se v prijatelj- skem vzdušju srečajo in spoznavajo med seboj stari in na novo zainteresiral bitelji podvodnih špor^L Osnovni namen tegasrj nja namreč ni samo tek vanje, ampak sta v osprej dve hotenji, srečanje večjega števila za potap nje usposobljenih prebi- cev Štajerske in kar je kontinentalne potaplja6 zlasti pomembno, da se pred pričetkom zime omol či intenzivni trening ustreznem okolju in pogo za katere so kontinenti potapljači med zimo prik. šani. Z zbiranjem kondic skozi vse leto se krepi ti obrambna moč našega spli nega ljudskega odpora, daje srečanju še poseben] men. Tekst in fo VALENTIN DAT IZ ŽIVLJENJA IN DELA DEU^VCEV V OBRTNEM SEKTORJU ZDRUŽEVANJE SKLADOV ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELA VCEV, ZAPOSLENIH PRI OBRTNIKIH z novo kolektivno pogodbo, ki je stopila v veljavo 1/5-1981 je tudi Sklad za dopolnilno izobraževanje dobil nove naloge. Poleg izobraže- vanja ob delu je sklad dobil tudi pristojnosti kot so izobraževanje iz dela in štipendiranje iz dela. S tem se je naloga sklada seveda zelo razširila. Že sedaj je imel sklad naloge kot so vse vrste izobraževa- nja ob delu (tečaji, seminarji, večer- ne šole, družbenopolitično izobra- ževanje, strokovne ekskurzije in kulturno izobraževanje delavcev za- poslenih pri obrtnikih). Z novimi nalogami sklada bo tako moral sklad razpisovati razpise za študij iz dela, spremljati učne uspehe učen- cev, pripraviti kriterije nagrajeva- nja. Seveda pa to zahteva od skla- dov polno angažiranost, dobro poz- navanje problemov izobraževanja v obrtnem sektorju, poznavanje defi- citarnih poklicev v malem gospo- darstvu in seveda vse to vsklajevati s politiko občin, pri tem pa upošte- vati velike možnosti dodatnega za- poslovanja v malem gospodarstvu na eni strani, na drugi strani pa vsa- ko leto večje število mladih ljudi, kateri naj bi iskali zaposlitev med drugimi prav zaradi izrednih mož- nosti svoje prve zaposlitve v drob- nem gospodarstvu. Ce pogledamo delovanje skladov zadnjega tri letnega obdobja takoj ugotovimo, da skladi z dosedanjimi nalogami niso upravičili svojih dolžnosti tako kot bi morali, zato je več vzrokov. Delavci zaposleni pri obrtnikih vse preveč gledajo svoj prosti čas skozi dinar in se jim čas izobraževanja ob delu zdi nesmoter- no izkoriščen. Tudi obrtniki niso povsod spodbujali delavcev k izo- braževanju ob delu in to predvsem iz dveh razlogov. Bili so ninenja, da je delavčev prosti čas, namenjen zgolj njegovi prosti porabi in drugič, velikokrat so delavca rabili tudi v njegovem prostem času in bi mu šolanje ob delu onemogočilo dopolnilno delo v obratovalnici. Priznati pa je treba, da tudi skladi v vseh občinah niso zaživeli ali pa so samo formalno ustanovljeni. Vzrok za to je predv- sem eden. Za normalno delo sklada je potreben polprofesionalec ali ce- lo profesionalec, sklad mora imeti svoje prostore in od strani Občin- skega sveta ZS vso pomoč pri svo- jem delu. To pa je v manjši občini težko doseči. Potrebna so določena finančna sredstva ter strokovni de- lavec, ki se maksimalno angažira za dobro delovanje sklada. Nova kolektivna pogodba ponu- ja ravno zaradi tega možnosti združevanja skladov več občin. Prednosti takega združevanja so velike. Prvič kot smo že prej ugotovili zahteva posamezni sklad, svojega delavca, kar pogojujejo določeni stroški, ki niso majhni, (podatek za Celje - stroški zaposlenega v višini 50% iz priliva sredstev sklada in ostali stroški to so, opravljanje ad- ministrativnih del, pisarna in ostalo znese na mesec 130.000.00 din). Z združevanjem, ki se je pokazalo v Ljubljani, kjer en sklad pokriva 6 občin, kot zelo racionalno, pa so do- segli med drugimi tudi, da vseh 6 skladov deluje pod normalnimi pJo- goji, sredstva za vzdrževanja sklada so neprimerno manjša, strokovni delavec sklada, pa zarac^ možnosti vpogleda, ki ga ima nad potrebami vseh šestih občin, lahko organizira številčno bolj obiskane tečaje, semi- narje ali šole ter z enkratnim obve- ščanjem obvešča vse člane skladov. Tudi organiziranje strokovnih ek- skurzij se ob večjem številu delav- cev lahko organizira ceneje ter bolj strokovno. Z novo kolektivno pogodbo bo- mo morali zaradi razširjenega delo- vanja sklada verjetno pol profesio- nalce spremeniti v profesionalce, zaradi tega se bodo stroški sklada še povečali. Edino združevanje skla- dov je v danem trenutku najbolj smotrno. Obenem pa se moramo za- vedati, da smo tudi občinski sindi- kalni sveti, ki smo zadolženi za de- lovanje skladov, dolžni tako kot v gospodarstvu, poiskati vse možno- sti za zmanjševanje stroškov sklada po eni strani, po drugi strani pa mo- ramo zagotoviti delavcem, kot čla- nom sklada, večje strokovno izpo- polnjevanje kot sedaj, ne pa da bo- do skladi predvsem zaradi zgoraj omenjenih slabosti samo podaljša- na roka turističnih agencij za orga- niziranje strokovnih ekskurzij, ki se jih delavci sorazmerno dobro udele- žujejo. Na žalost veliko bolj kot šo- lanja. Zato predlagamo, da se vsi tisti skladi, ki do sedaj niso zaživali, kot tudi tisti, ki so do sedaj že delovali, združijo v enoten sklad, ki naj bi pokrival vse zainteresirane občine. Sredstva za vzdrževanje bi prispe- vali vsi pristopniki, glede na število delavcev, članov sklada. Sedež tako združenega sklada naj bi bil v tisti občini, kjer mu bi lahko zagotovili najboljše delovne pogoje (predlaga- mo Žalec). Vsa sredstva sklada bi se zbirala ločeno na žiro računih posa- meznih pristopnikov in bi se kori- stila po potrebah delavcev po posa- meznih občinah. Ustanovljeni bi bi- li skupni organi, kot so Skupščina sklada, izvršni odbor in nadzorni odbor, katere bi sestavljali delavci in obrtniki vseh podpisnikov. Pred akcijo Nagrajenci: Anton Krebs, Emil Gregorčič, Drago Kl^" in Janez Hernavs , 24. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 pflOMETNE 0SREČE ^PJE MRTVI [J ravnem delu ceste na Slo- ^j, v Dobravi pri Celju je pre- j^al kolono vozil voznik oseb- j avtomobila STANISLAV JELICIC, 30, IZ Domžal. Cel- trčil v avtomobil, ki ga je proti pripeljal VILJEM KO- YAR, 49, iz Murske Sobote. J](raju nesreče je umrla OLGA ^LlClC, 29, n^edprevozom v jjiSnico sta umrla oba vozni- ponoči pa je umrl še 7-letni ^, doma iz Domžal. Sopotni- V Kočevarjem in Mihelčiče- p vozilu pa imata težje po- jdbe. J LEVI STEZI po kolesarski stezi ob Maribor- p cesti v Celju, in sicer na levi jjni v smeri vožnje, se je peljal !(olesom na pomožni motor j 0A OCVIRK, 23, iz Stor. Na-i proti se je prepeljala kolesarka REDA CERAR, 20, iz Trnovelj, j iseje kljub umikanju zaletela vi Icvirka in oba sta padla. Kole- i irka je lažje ranjena, Ocvirk pa ja težje poškodbe. lOTORIST JE PADEL Po Delavski cesti v Celju se je eljal z osebnim avtomobilom INKO CVETKO, 26, iz Celja, bje pripeljal do Klime, je usta- li zaradi parkiranih vozil, za- jim pa je v prekratki varnostni izdalji vozil motorist RUDOLF USNIK, 29. iz Rov pri Franko- ivem, ki se je s sprednjim delom lotorja zaletel v ustavljen avto- lobil in padel ter si zlomil desno ogo. NEPREVIDNO PREČKANJE Pri kmetijski šoli v Šentjurju se je voznik osebnega avtomobi- la J02E PUSNIK, 28, iz Šentjur- ja srečeval s tovornjakom in pri- kolico. Izza prikolice pa je nena- doma prečkala cestišče ROZA SMOLE, 83, IZ Šentjurja, ki jo je voznik Pušnik zbil m je obležala mrtva. PREHITRP V OVINEK Iz smeri Celja je pripeljal v dvojni, o^tri ovinek v Skofji vasi voznik osebnega avtomobila VI- LI B02NIK, 24, iz Socke. Zape- ljal je v levo in trčil v sprednji levi blatnik tovornjaka, s katerim je nasproti pripeljal MIHAEL GOVEKAR, 49, iz Domžal. Ob tr- čenju se je voznik Božnik težje poškodoval in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. AVTOBUS NA PLOČNIK Po hodniku za pešce, po Kaju- hovi cesti v Šoštanju je hodil FRANC REZONICNIK, 50, iz Belih vod. Za njim je tik pred Termoelektrarno pripeljal voz- nik avtobusa SLAVKO TOČAJ, 33, iz Velikega vrha pri Smart- nem ob Paki in med zavijanjem v desno s sprednjim delom avto- busa zapeljal na pločnik ter zbil Rezoničnika, ki je padel in se tež- je poškodoval. PREHITRO ZAVIJANJE TRAKTORJA STANISLAV PREVOLNIK, 26, iz Orle vasi je vozil traktor iz Sentruperta proti Mozirju in v Trnavi nenadoma zavil v levo preko ceste. Za njim je z nepri- merno hitrostjo pripeljal moto- rist ROBERT SLEMENSEK, 23, iz Gomilskega, ki je trčil v trak- tor in padel. Slemenšek ima težje poškodbe, škode pa je za 70.000 dinarjev. »MIK« Proizvodno podjetje Prebold n. sol. o. TOZD Kovinar in mizarstvo n. sol. o. Prebold Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge: 1. VODENJE DELOVNE ENOTE KOVINAR (1 delavec) Pogoj: srednja strokovna izobrazba strojne smeri, zaželene 4 letne delovne izkušnje v tej stroki, organi- zacijske sposobnosti vodenja in dela z ljudmi 2. REZANJE NA STROJNIH ŠKARJAH (1 delavec) Pogoj: poklicna šola kovinske stroke, zaželene dve- letne delovne izkušnje v tej stroki 3. OPRAVUANJE ZAHTEVNIH KUUČAVNIČARSKIH DEL (1 delavec) Pogoj: poklicna šola - KV ključavničar, zaželene eno- letne delovne izkušnje 4. NABAVA - DOSTAVA (voznik kombija) (1 delavec) Pogoj: poklicna šola trgovske ali kovinske stroke, opravljen izpit B kategorije zaželene dveletne delovne izkušnje 5. OPRAVLJANJE VARILSKIH DEL (3 delavci) Pogoj: varilski tečaj, zaželene šest mesečne delovne izkušnje 6. OPRAVUANJE STAVBNO MIZARSKIH DEL (2 delavca) Pogoj: poklicna šola - KV mizar zaželene šest mesečne delovne izkušnje 7. OPRAVUANJE POMOŽNIH DEL NA STROJNIH ŠKARJIH (1 delavec) Pogoj: PK delavec Za vsa dela in naloge traja poskusna doba tri mesece. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj interesenti pošljejo v 15 dneh ali se osebno zglasi- jo v splošno-kadrovski službi MIK Prebold. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo. JOSIP JURČIČ DOKTOR ZOBER 1 fItVO POGLAVJE I Zdaj pa. kadar hočete, gospod inženir, pak naprežem.« ^^ko je rekel v dvorišču mestne gostilnice druge vrste ^^etski voznik mlademu gospodu, čigar popotne stvari je ''^ na svoj odprti, jako primitivni voz zadaj natovoril. Ali mladi gospod inženir ni slišal teh besedi, dasi so bile '''ecej s hribovskim glasom vpite, ker njegovo oko in cela '%ova pozornost sta bila uprta v mlado, lepo. plavolaso '^spodično, ki je stopala s postarno suho gospo, katere *^iiki nos je na prvi pogled v oči bol, baš v starinski ^oleselj. Gospodična, ne čez šestnajst let stara blondinka, bila je ^f^prosto opravljena, mode ni bilo na njej nič in, po mno- goštevilnih košarah soditi, ki so tu in tam privezane bile, ^c/aj za kočijo in spredaj pri »kočijažu«, ako se je smel tako '"^^novati topasti kmetski fant, ki je mesto »na kozlu« ^yzemal in nad dvema poljedelskima vpreženima ko- V^ma klel. prišla je bila s svojo staro tovarišico v mesto ^kupovat za gospodinjstvo ter se je sedaj domov vozila. je njen voz skozi vhodna vrata odhajal, snel je prej ^'ne/))eni kmetski voznik prašnati svoj klobuk z glave, a ^'^eč, da ga gospe ne vidita, zarenči nad voznikom njunim: "Le počasi vozi. Janez, da te ho moja kobilica mogla shajati: za vozom rajši teče.« ker je hipoma kočija že iz dvora ven. obrne se zopet k ^Isdemu gospodu inženirju - kakor ga je prej klical - in ^^cialjuje: "Ce precej naprežem. bodeva vozila za tem grajskim '°2o/T! in moja kobilica teče po cesti za vozom tako rada. da je ni treba nič tepsti; kar sedem lahko na gajžlo in vajeti lahko privežem zraven sebe; tako ti piha kakti blisk: za vozom, sem dejal.« »Le brž no. oglasi se »inženir« in kmet pripreže, sede potem spred, gospod inženir zad in z ropotom drdra okorni voz čez predmestni tlak. Tu in tam kdo pogleda mladega, ličnega gospoda na takem prenarodnem vozu, tako da je bilo voženca skoro malo sram; zato je bil klobuk pomaknil čez oči ter si ni upal ni na levo ni na desno pogledati. Kmalu pak sta bila iz mesta; kajti kmet je brez pardona z bičem konjsko kožo strojil in s svojimi večkrat sešitimi vajeti po kobiličinem hrbtu energično pritrkaval, da bi - kakor je rekel - »prej grajskega Janeza došel«. Naš inženir, lep mož z mlado, črno brado, na podbradku na levo in desno razčesano. in z mladostnim licem, zove se po svojem imenu Ivan Lisec. Ze njegovo sedenje na takem preprostem vozu daje uganiti, da se iz mesta sedaj ne vozi na zabavno šetanje, nego da ga vodi posel na deželo, filistr- ski posel ali skrb za vsakdanji zaslužek, o katerm pravi narodni gospodar, da je častilen, a lenušina, da je grenek in da je bolje, če je človek bogat in mu ga ni treba iskati. Lisec pa ni bil bogat. Oče, majhen obrtnik v majhnem slovenskem mestecu, ga je sicer pošteno izšolal, a kmalu je bilo treba mlademu možu gledati na: pomozi si .sam. Sedaj živi od tega, kar se je naučil, od zaslužka, ako namreč delo najde. Tega pa ni zmerom obilo. Dve leti je bil pri nekem državnem zidarju, a po dovrše- nem delu brez službe več tednov. Kar je imel prihranje- nega, je ginilo počasi in ni mogel dolgo čakati, ker za kako bolezen je vendar dobro, če ostaje kaj na strani. Zato mu je bila prav ljuba ponudba nekega prijatelja, naj gre na stroške občine Volčjak in graščine Praženek gozde razmerit in razdelit, kakor je zaradi zemljiške odveze med občino in graščino pravno dogovorjeno. Ker je občina pre- cej velika in hoče obenem imeti po hišnih številkah in v razeri velikosti davkov porazdeljene parcele, da bode »mapa za vekomaj veljala«, imel bode Ivan Lisec precej časa v Volčjaku ostati in meriti. »Ti prekleti Janez ti. ti ušesa ti! Čakaj, jaz ti ga bom že vedel. Neče majhno počasi voziti, ta lesena cokla grajska!« huduje se Liščev voznik, ki je bil od slavne občine volčja- ške poslan v mesto, da zemljemerce pripelje. Res je bil prej omenjeni koleselj že daleč pred njima na cesti, zavit v oblak belega prahu, in »kobilica« je omagovala. obupavši doteči več grajskega Janeza ali bolje, njegova dva konja. Z glavo skesano v tla cincajoča. začela je le počasi in počasi naprej migati, dokler ji zopet bič nijel kože strojiti in je nov zalet poskusila. »Iz katerga grada je oni voz?« vpraša Lisec. »Nu, lej ga, prav s Pražanka je, prav tam, kjer boste merili, nedaleč od nas, '<< je odgovori voznik. »Je li orna mlada gospica iz graščine?« »Kajpak, to se ve, da je, domača je, hči stare gospe,« odgovori kmet. »Kako? One stare ženske, ki poleg nje na vozu sedi?« vpraša zemljemerec. »E te, kaj še, bog obvaruj! Ono je tako neka stara gospa; služi, če tudi gospoda služi; ali jaz ne vem, kako je; v gradu je nu, tako je bolj, bi dejal, kakor kakova gospodinja. Pri gospe je v velikih obrajtih, kar sama gospodari, reva bolna. Menda bo tudi kaj vžlahti, ker ji teta pravijo, pa ne ve, ali je ali ni. - Nu, bistahor, ge-e, kaj klempaš že spet, ti motoroga ti!« Razume se, da so bili zadnji voznikovi vzkliki adresirani na ubogo njegovo vozno živalco, katera sicer ljubeznivega deminutivnega imenovanja ni zaslužila, ker je bila velika in suha, da bi ji bil lahko rebra štel in bi se bil Ribničan bal poleg nje ogenj kresati. »Ali je družina naseljena ali že stara in dolgo na gradu ?« »Kakšna družina! Saj ni družine, samo stara gospa pa to dekletce in ta teta ali kaj je. Same babe. Gospoda je umrl. In še kako je umrl, o jemnasta!« »Kako pa?" vpraša Lisec. »1 nu, enkrat ponoči ga je kočijaž mrtvega domov pripe- ljal v kočiji - čisto mrtvega - tisti Gromov Peter je bil za kočijaža, ki je mislil rajnico Antolkovko vzeti, pa je precej po smrti graščakovi, ko je mislil pričat iti. z Velikega zoba padel in se ubil. Koliko je že tega? Čakaj! Pet - ne bo. ampak šest let bo tega; da, zimina je bila tistega leta vsa pozebla, ajde smo bih pa toliko pridelali, da je skoraj omlatiti nismo mogli, in jeklena je bila, da se je je naštokan žakelj namlelo.« »Tedaj oče te mlade deklice je nesrečno ali naglo smrt storil? Kaj se mu je zgodilo? Kaj ga je zadelo?« vpraša Lisec dalje radoveden. »E, bežite, kaj bi ga zadevalo! On ni bil naše vere. ampak lutrski človek, od tistega Lutra Martina, ki je bil nekdaj vero zmešal. Tudi ta naš graščak je bil te vere; vsaj k maši in k izpovedi ni hodil. Vse ljudi je znal v kozji rog uglanit, samo fajmoštra se je ogibal pa tistega Zobrovega doktorja se je bal. Tega pa, tega.« Tu se nagne voznik nazaj, dene dlan ob usta. iz katerih je bil pipo vzel, in skrivnostno pravi: »Vsi mislijo, da mu je sam hudič tisto noč v kočijo po dušo prišel, po krivover- sko.« »In vi tudi verjamete to?« vpraša mladi inženir kmeta. 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Jt. 37 - 24. septembi DOBER POGLED - GOBE! Komisija za šport in rekreacijo pri Zvezi Društov upoko- jencev Slovenije je na predlog Celjana, Karla Smauca, uvr- stila v program športnih iger, ki so do nedavna obsegale kegljanje, balinanje, šah in streljanje, pozneje še ribolov, zdaj tudi gobarjenje. Prvo republiško gobarsko tekmovanje upokojencev Slo- venije bo v soboto, 3. oktobra v Celju. Po zboru in krepki malici bodo upokojenci vzeli »oči v roke« ter v gozdovih okoli Vojnika in Smartna v Rožni dolini poskušali najti največ vrst gob, vendar od vsake vrste samo po dva komada, v skladu z etiko obnašanja v gozdu. Njihovo tekmovanje bodo spremljali tudi člani celjske gobarske družine, ki bodo upokojence spremljali pri tekmo- vanju v gozdu in bodo na koncu prevzeli tudi vlogo glav- nega razsodnika pri določanju vrstnega reda ekip. Za naju- spešnejše so pripravljeni pokali, za vse sodelujoče pa lične diplome in priznanja, pa seveda obvezna malica in kosilo, kjer bodo upokojenci nadomestili nekaj izgubljene moči. ................_______________ .^^.....■..........____________KŠ. AMADEUS POROČA Marsikatero mamico je takole bolela glava, ko je bilo treba v preteklih dneh kupiti to in ono za šolo. Imamo pač brezplačno šolanje, kar potrjuje tudi dejstvo, da sem dal za moje štiri otroke kar 7.000 dinarjev za šolske potrebščine in ostal brez plače. Pa naj še kdo reče, da ni brezplačnega šolanja. »AUREA« CEUE Kersnikova 17, Celje vabi k sodelovanju več delavcev v Celje in v obrat Gorica pri Slivnici. Prosta dela so v Celju za: 1. Štiri STiSKALCE NA STISKALNICAH v obratu Gorica pri Slivnici za: 2. tri delavce STROJNOKOVINSKIH DEL in 3. dve delavki SPLOŠNE DODELAVE Pogoj za dela pod 1. do 3. je dokončana osnovna šola; pod 1. in 2. pa mora kandidat imeti dopolnjenih 18 let starosti. Kandidati naj svoje vloge posredujejo na gornji na- slov. Objava velja 15 dni; v naslednjih 15-ih dneh bo komisija za delovna razmerja posredovala odgovore. Za vsa prosta delovna področja velja dvomesečno poskusno delo. 1 Piše in riše: JELKO PETERNELJ VELIKA IGRA 37 - 24. september 1981 35 let Novega tednika novi tednik-stran 19 )n BAI V SARAJEVU BRONASTA S. PREZEU Ijicič, Kolar in Čop ob medalje - bili so četrti! v nedeljo so se v Sarajevu' jjpčale 40. Balkanske atlet-! ■ke Končale so se tako, j 't pred začetkom nismo] pričakovali. Po desetih le-i L je v moški konkurenci i igvila Jugoslavija, ki je za fsega točko prehitela Bol-j .jrijo, tretja je bila Grčija, jjtrta Romunija in peta; jyrčija. Ženski nastop so' jpbile Bolgarke pred Ro-' j,onkami, Jugoslovankami,^ grkinjami in Turkinjami. po velikem porazu naše re- j pfezentance na finalu za at-j jgtski pokal Evrope pred te-^ jni v Zagrebu nihče ni priča-- vgval takšnega preobrata naj ;tadionu Koševo v Sarajevu.-i zvezni kapetan Dane Koricaj je je odpovedal nekaterim' ,\ezdam in zvezdicam ter" jdstopil mesto mlajšim atle-^ tom- Tokrat se ni uštel, kajti| lečina mladih reprezentan-! tov je imela prav v Sarajevu ' svoj dan, to pa pomeni, da so \ lix po vrsti dosegali odličnei rezultate, dobre uvrstitve, medalje ir) dragocene točke! Prav mladi so bili nosilci ve- likega uspeha, ki je kot hva- ležen obliž na-vse naše ra- zbolele atletske rane, ki pa s Sarajevom - razumljivo - še zdaleč niso povsem ozdrav- ljene in zaceljene. Prav nastop v Sarajevu je pokazal, da se je treba odpo- vedati raznim atletskim »mazam«, kajti mladi atleti več kot razočarati tako ne morejo. Tokrat se je na naše skupno veselje zgodilo dru- gače. V naših reprezentancah je nastopilo tudi šest članov AD Kladivar. Stanka Prezelj je bila v skoku v višino tretja (182 cm) ter je tako osvojila bronasto medaljo. Mojca Ce- tina je nastopila v ženski šta- feti in tudi osvojila medaljo. Numan Ukič je bil četrti v maratonu, Edi Kolar četrti v hoji na 20 kilometrov in Bo- ris Cop četrti v skoku v viši- no. Stanko Lisec je nastopil na 5000 metrov in osvojil osmo mesto. Z nastopom Ce- ljanov smo torej lahko po-* polnoma zadovoljni, delni neuspeh pomeni le Lisčeva uvrstitev (zamenjal je Ve- lenjčana Stanka Miklavži- no). Žal so trije atleti le za malenkost zgrešili medalja- sta odličja. V treh dneh smo tako v Sarajevu videli lepo atletsko predstavo, žal pa ne moremo biti zadovoljni z nekaterimi sporednimi zadevami, ki tu- di sodijo k tako veliki prire- ditvi. Tudi organizacija BAI je bila za Sarajevčane eden izmed mnogih izpitov za or- ganizacijo 01 leta 1984. Po BAI sodeč se bo treba na tem področju še veliko učiti, kajti leto 1984 bo kmalu pred vrati. Nerodno bi bilo, če bi padli prav tam, kjer smo ve- dno najbolj poznani - pri or- ganizaciji. TONE VRABL ZNOVA PROTI PRVI LIGI \ Kot zadnji so se v nov prvenstveni rokometni ples vključili tudi igralci v I. B zvezni ligi, kjer nastopajo rokometaši Aera iz Celja. Ti so igrali v soboto prvo srečanje v Celju in premagali Mehaniko iz Metkovičev 26:20 (12:13). V prvem polčasu smo videli le poprečen rokomet, v katerem so gostje celo večkrat povedlil Toda v drugem polčasu so le Celjani pokazali pravo vrednost in zlahka zmagali. Zadetke za Aero Celje so dosegli Anderluh 11, Bojo- vič 4, Kleč, Razgor in Manček po 3 ter Kalin dva. V prihodnjem kolu igrajo Celjani proti Apatinu, ki je v prvem kolu izgubil na Reki proti Zametu 23:31. V II. zvezni ligi sta predstavnika z našega območja Šoštanj med moškimi in Velenje med ženskami dose- gla popolni uspeh. Soštanjčani so doma premagali Prule 26:21 (11:6), Velenjčanke pa so bile uspešne v Predvoru z zmago nad domačinkami 5:16 (3:11). V ekipi Šoštanja se je odlikoval Potušek z 10 zadetki, pri Velenju pa Špolerjeva s petimi in Bolha s štirimi za- detki. Soštanjčani so na lestvici četrti in Velenje tretje. V prihodnjem kolu igra Šoštanj v Splitu in Velenje doma proti INI. V republiški moški ligi je Minerva premagala v Žalcu Mokerc 28:19 (10:10), medtem ko bodo Celjani igrali z Rudarjem kasneje. V Ženski rokometni ligi je Šmartno izgubilo proti Itasu 16:22 (7:8) in Andraž v Kamniku proti Eti 8:21 (2:10). Na lestvici je Minerva druga, Celjani peti s tekmo manj, pri ženskah pa Šmartno deseto in Andraž dva- najsti. V prihodnjem kolu igra Minerva proti Krškemu, Celjani proti Mokercu, oba v gosteh, medtem ko Šmartno gosti Eto in Andraž Duplje. , J.KUZMA //. ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE ZA DEBELJAKOV MEMORIAL Partizan Gaberje, društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo v Celju, bo v nedeljo, 27. septembra 1981 pripravilo II. orientacijsko tekmovanje za Debe- Ijakov memorial. Pokrovitelj letošnjega tekmovanja bo Občinski ko- mite Zveze komunistov v Celju! Zbirno mesto za tekmovalce bo ob 8. uri zjutraj pred društvenimi prostori Partizana Gaberje na Mariborski 42 v Celju! Pravico udeležbe na orientacijskem tekmovanju za Debeljakov memorial 81 (dr. Alfonz Debeljak, bil je tudi društveni zdravnik, družbeni, politični in športni delavec ter velik ljubitelj narave) imajo ekipe društev Partizan, Planinske zveze. Zveze tabornikov, športnih društev, SSD, Osnovnih organizacij ZSMS, Osnovnih organizacij zveze sindikatov, delovnih organizacij, ZRVS, NZ, CZ, JLA, TO, milice ter organizirane ekipe družin, hišnih svetov, ulic in drugih. Tekmovanje bo organizirano po določenih starost- nih in drugih skupinah. Vse podrobnejše informacije (tudi prijava za nastop!) je možna do 25. septembra v društvenih prostorih Partizana Gaberje na Mariborski 42 v Celju ali po telefonu 237-12. T. VRABL ŽOGA JE OKROGLA 11. zvezna liga: oddigraU so 6. kolo, velenjski Rudar pa je izgubil v Trebnju proti Leotarju 2:1 (strelec Buško- vič). Menda je sodnik Bešlin iz Kikinde oškodoval Velenj- čane, ki bi morali osvojiti vsaj točko. Na lestvici so Ve- lenjčani zadnji, šestnajsti, s tremi točkami (1, 1, 4, 5:11), v 7. kolu pa bodo igrali doma •proti Spartaku iz Subotice, ki trenutno vodi! Republiška liga: igralci Smartnega igrajo kot prero- jeni! Ptuju so v 5. kolu >>na- suli« kar devet golov, dobili pa nobenega (9:0). Petkrat je bil uspešen Prašnikar, dva- krat Kopušar ter po enkrat Zver in Hren. Zaradi odlične razlike v golih so igralci Smartnega prevzeli vodstvo (5, O, O, 25:4, 10 točk) pred Mariborom, v 6. kolu pa bo- do igrali doma proti Muri iz Murske Sobote, ki je sedma. Vzhodna liga: derbi v Ro- gaški je dobil celjski Kladi- var nad Steklarjem 3:0, El- kroj pa je v Mozirju odpravil Fužinarja 4:0. Po 4. kolu vodi Elkroj (4, O, O, 16:1), Kladivar je tretji in Steklar četrti. Pri- hodnje kolo: Proletarec (Za- gorje) - ELKROJ (Mozirje), KLADIVAR - Ljutomer in Kovinar (Maribor) - STE- KLAR (Rogaška). 1. kolo kadetske lige Me- dobčinske nogometne zveze Celje - Žalec - Laško: na Vranskem so domačini z go- lom Petra Lapuha premagali sovrstnike Partizana Žalec 1:0, sodil je Milutin Josipo- viš iz Celja. 4. kolo območne mladin- ske lige C: Vransko-Parti- zan Žalec 3:0, gole so dali Gregi, Culk in Deželak, sodil je Mile Ihč iz Šoštanja. Članska liga Medobčin- ske zveze Celje - Žalec-La- ško:Gomilsko je premagalo Vransko 6:1 (strelci za Go- milsko Lazar in Selič po dva ter Slemenšek in Banko iz 11. m po enega ter Vransko Ribič)! II. kolo: Gomilsko je pre- magalo 9:0 Gotovlje, Vran- sko ni nastopilo v Vojniku zaradi NNNP. Občinska nogometna zve- za Velenje bo skupaj z nosil- ci selekcijskih piramid orga- nizirala pionirsko ligo, kjer bodo nastopale ekipe Rudar- ja Velenja I in II, Šmartno, Elkroj, Kladivar, Šoštanj, Vransko in Partizan Žalec. Prvo kolo so že odigrali, dru- go kolo pa bo na sporedu v soboto, 26. septembra ob 14. uri - srečali se bodo: Usnjar- -Rudar II, Elkroj-Vransko, Kladivar-Partizan Žalec in Smartno-Rudar I. Zbrala: TV MILAN BRISNIK CINKARNA »POVOZILA« JESENICE Celjski hokejisti na ledu so ponovno presenetili držav- nega prvaka Jesenice. V 4. kolu tekmovanja za Kara- vanški pokal so Celjani do- ma premagali Jesenice 9:6 (3:2, 2:4, 4:0). To je »mala« športna senzacija začetka hokejskega tekmovanja! Kako je Celjanom to uspe- lo? Z odprto igro so od prve minute držali korak z gosti ter v zadnjih desetih minu- tah odločili srečanje v svojo korist. Zadetki pa so bili do- seženi takole: prva tretina - 0:1 Borse 3 minuta, 0:2 M. Horvat 7, 1:2 Marčec 8,2:2 Filipovič 10 in 3:2 Felc 19! Druga tretina - 3:3 Suvak 21, 3:4 D. Horvat 22, 3:5 Pajič 29, 4:5 Vertovšek 35, 4:6 D.Hor- vat 36 in 5:6 Poljanšek 37. Tretja tretina - 6:6 Vertovšek 48, 7:6 Felc 51, 8:6 Poljanšek 52 in 9:6 Vertovšek 59. mi- nuta. Kapetan gostov Jože Ra- zinger: »Nekoliko smo bili sicer oslabljeni zaradi odsot- nosti treh igralcev, toda kljub temu je zmagalo boljše moštvo. Čestitam Celjanom ki so dokazali, da iz leta v leto napredujejo.« Zelo zadovoljen je bil tudi trener Cinkarne, Albin Felc:« Zmaga je zaslužena. Vsi smo srečni in zadovoljni. Vesel sem predvsem zaradi dobre igre, ki veliko obeta pred državnim prven- stvom.« J. KUZMA NA STARTU POPOLNI USPEH Člani Judo kluba »Ivo Reya« so ponovno potrdili, da so med najboljšimi šport- niki Celja! V 1. kolu novega državnega prvenstva so v Celju v četveroboju iztržili celoten izkupiček, saj so pre- magali Bosno in Sarajevo 8:6, Študenta iz Beograda 9:5 in Titograd 8:6. Ta uspeh je toliko bolj po- memben, ker se je že v prvem srečanju težje poško- doval Stanko Anderle in je moral ostale dvoboje preda- ti. Njegova poškodba je zelo resna in vsaj tri mesece ne bo nastopal za celjsko ekipo. Mimo njega pa v tretjem dvoboju proti Titogradu ni nastopil tudi Marjan Fabjan, ki je pavtako lažje poškodo- van! Sicer pa Marjan Fabjan odhaja oktobra v JLA! Tako bo vso breme ostalo na mla- dih tekmovalcih, ki so v 1. kolu pokazali znanje in bor- benost. Točke, za »Ivo Reya« so, osvojili Imamovič, ki je zma- gal v vseh treh borbah, Oštir, ki je zmagal dvakrat in se enkrat boril neodločeno, Cuk in Fabjan sta stopila na blazine samo dvakrat in oba- krat zmagala, mladi in lahko Pungaršek pa je dvakrat zmagal in enkrat izgubil! Dve točki pa je dodal v borbi proti Bosni Pliberšek. Na- stopili so še Založnik, An- derle, Oberžan in Majoranc. J.KUZMA NA KRATKO deset let društva invalid žalec Člani Društva Invalid Žalec so ob desetletnici svojega obstoja pripravili proslavo s tekmovanji v streljanju, šahu in ribolovu ter tovariškim srečanjem ob Prešer- nem jezeru. Nastopilo je okoli 10 invalidov športnikov različnih tovrstnih društev iz vse Sloveni- le. V streljanju z zračno puško je Onagala ekipa Društva invalidov Velenje pred Žalcem in Slovenj Gradcem, med posamezniki pa •o bili najboljši Pišek in Cucek, oba iz Velenja ter na tretjem me- stu Kotnik iz Žalca. V šahu je toa najboljša ekipa iz Slovenj Gradca pred Žalcem, Ravnami [}a Koroškem in Velenjem. V ri- tiolovu so ekipno slavili Velenj- ^ani pred Laščani in Zalčani. L^ajboljši so dobili priznanja, phvalo za nastop pa jim je izre- kel sedanji predsednik Društva 'ivalid Žalec Franc Ribič z željo, ''a bi takšnih srečanj bilo še več. JOŽE GROBELNIK 1800 športnikov Obrtnikov v celju ^ v odlični organizaciji Obrtne- združenja Celje in Zavoda Go- Ovec so bile v soboto v Celju '■'^tje športne igre obrtnikov in "■"i njih zaposlenih delavcev za fokal celjskega sejma. Nastopilo blizu 1800 športnikov iz 61 "sortnih združenj, zadrug in OZD ^ drobno gospodarstvo Slove- "»je. Med ekipami so bili najboljši jjortniki Avtoprevoznikov iz 5Jaribora, Zalčani so bili drug;i in r^ljani tretji. Zelo dobri šesti so "'li Mozirjani. V' posameznih panogah pa so v ^'etiki zmagali Celjani, drugo ^^sto so osvojili Celjani med no- gometaši, Zalčani v streljanju in Mozirjanke v atletiki. Tretji pa so bili Zalčani med kegljači in no- gometaši. Moštvo Šmarja pa je bilo tretje v šahu in vlečenju vrvi. Plavalke Celja so bile druge. J.KUZMA ii. celjski kolesarski maraton II. kolesarski maraton v Celju je popolnoma uspel. Kolesarski klub Merx je odlično izvedel tek- movanje na 80 kilometrov dolgi progi, katero je prevozilo 465 ko- lesarjev! V Celju je startalo 335, 117 v Slovenskih Konjicah in 13 kolesarjev v Šmarju pri Jelšah. Med prvimi, ki so prišli na cilj v Celju, po vožnji dolgi dve uri in 20 minut so bili celjski kolesarji Vili Selčan, Danilo Stropnik, Ja- nez Sturm, Robert Rupnik in FVanc Cervan. ženski turnir na vranskem Novoustanovljeni ženski roko- metni klub Vransko je pripravil rokometni turnir na katerem so zmagale igralke Izlak, ki so v fi- nalu premagale Šmartno 14:11 (6:6). V borbi za tretje mesto je Andraž premagal Vransko 17:7 (5:5)! Najboljše strelke turnirja so bi- le Urankar (Vransko) 8. Smerc (Šmartno) in Bogožalec (Izlake) po 7 ter Pleskan (Andraž) 6 zadet- kov. Vse tekme sta dobro sodila Culk in Novak iz Žalca. poraz v polfinalu Košarkarji Libele, ki letos na- stopajo v precej spremenjeni po- stavi, so v nedeljo v polfinalni tekmi za pokal Slovenije izgubili v Celju proti Slovanu iz Ljublja- ne z rezultatom 84:107 (51:56). Domačini so imeli moči za ena- kovredno igro samo v prvem pol- času, potem pa so popustili in gostje so iz protinapadov dosegli prednost, ki je zadoščala za zmago. Za Libelo so dosegli koše: Cen- celj 17, Anič 2, Turk 6, Prodan 4, Kugonič 4, Tovornik 20, Pribano- vič 6, Sabolčki 2, Kafedjič 14 in Kralj 8. nogomet za praznik na vranskem Ob krajevnem prazniku na Vranskem so pripravili tudi več športnih prireditev. Na turnirju v malem nogometu je nastopilo devet ekip, v finalu pa je Gomil- sko premagalo Petelink II 1:0. Najboljši strelec je bil Jože Cvan (ekipa Petelink II), ki je dal na vsem tekmovanju 5 golov. Na hitropoteznem turnirju v šahu je nastopilo deset šahistov, zmagal pa je Janez Smigoc pred Srečkom Culkom in Bojanom Zupancem. praznik konjeniškega kluba Na odlično pripravljenem poli- gonu v Skofji vasi pri Celju je celjski konjeniški klub pripravil kvalitetno tekmovanje na kate- rem je nastopilo preko 30 tekmo- valcev. V prvem parkurju je bil naj- boljši Korpnik iz Mozirja na ko- nju Carno (brez kazenskih točk) in drugi Oštir iz Celja na Alkazar- ju. V drugem parkurju z desetimi ovirami in višino 120;cm je zma- gala Saša Domanjko iz Celja pred Kukovičem in Rančigajem iz Ljubljane. Celjani pa so bili uspešni še v tretjem parkurju v preskakovanju ovir višine 130 cm, kjer je zmagal Bojan Herman iz Celja na Windsonu pred Rančigajem iz Ljubljane in Sašo Domanjko iz Celja. Ob zaključku je bilo še tekmo- vanje v višinskem preskakova- nju zaprek, kjer je bil najbooljši Bojan Herman, ki je s konjem edini preskočil višino 175 cm. J.K. mesarec in pepel prva v Novi Gorici je bila peta dirka za državno prvenstvo v kartingu. Predstavniki Celja so med moš- tvi izgubili prvo mesto zaradi ene same točke. Med posamezniki pa so osvojili dve prvi in eno drugo mesto. Ponovno so bili odlični Jože Mesarec, ki je zmagal v nacional- nem razredu in mladi Aleš Pepel, ki je bil najboljši med mladinci. Drugo mesto je osvojil Alojz Prek v kategoriji 100 ccm, kjer je bil Jure Bitenc peti, medtem ko je bil Jakob Volf tokrat slabši, saj je osvojil osmo mesto. VSE NAGRADE OSTALE V CELJU Za šahovsko nagradno igro številka 20 smo dobili nekoliko manj kuponov kot običajno. To pa še ne pome- ni, da za našo igro zanimanje upada. Prvič, kar imamo ša- hovsko igro, kateri ni prime- ra v našem tisku ali radijskih postajah, pa so vse tri nagra- de ostale v Celju oz. pri na- slovnikih, ki so podpisali po- leg sebe še ulico in kraj Ce- lje. 1. nagrada: TANJA ALE- GRO, Kajuhova 7, Celje, 2. nagrada: STANKA GRACNER, Ljubljanska 27. Celje in 3. nagrada: ANDREJA REBERSAK, Ljubljanska 56, Celje. TV 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37 - 24. septembf^r i, 12S LET JEKLARSTVA iN VALJARSTVA VŠTORAH JEKLENA TRADICIJA Le od boljšega in odgovornejšega skupnega dela je odvisno sedanje in prihodnje življenje naše družbe IZ ZGODOVINE Iz zapisanih zgodovinskih dokumen- tov je razvidno, da je v letih 1851 do 1853 tuji kapitalist Bruno Andrieu v Storah gradil jeklarski obrat - pudlarno in va- ljamo. Tako je tudi znano, da je bila 16.. avgusta 1856 slavnostna otvoritev pud- larne in valjarne, ko se je s tem datumom praktično začela v Storah industrijska proizvodnja. Se dva razloga sta po- membna in botrujeta rojstvu jeklarstva v tem delu Slovenije: odprtje odseka Juž- ne železnice med Celjem in Ljubljano ter znane in izkoriščane zaloge rjavega in črnega premoga v Storah in bližnji okoli- ci. Predhodnih fužinarskih tradicij ni bi- lo, je pa še zanimivo dejstvo, da je bila izgradnja tovarne vezana na izkoriščanje domačega premoga. V letu 1857 je bilo v železarski dejavnosti zaposlenih 372 de- lavcev, od tega je bilo dovolj le sedem uslužbencev za upravljanje in štirje nad- zorniki. V premogovnikih istega podjet- ja pa je bilo tedaj zaposlenih 397 rudar- jev, skupno torej 769 zaposlenih. Obdobje desetletij do začetka prve svetovne vojne je značilno po mnogih menjavah lastnikov podjetja in krizah, ki so vodile tudi do stečajev, zaradi katerih je bila proizvodnja ustavljena tudi za več let. Kljub vsemu pa se je širil asortiman izdelkov, od posameznih profilov, oklep- nih plošč in drugih kovanih izdelkov za potrebe ladjedelništva, do proizvodnje sive litine po letu''I860 in do temeljitih rekonstrukcij in uvajanja sodobnejše te- hnologije v letih 1912 in I9I3. Zamenjali so stare pudlarske peči, zgradili prvo martinarno z zmogljivostjo 14.000 ton je- kla, odlitega v ingote; .;:gradili so ener- getsko centralo s tremi parnimi kotli in dvema parnima strojema. Zaradi prve svetovne vojne je »izpadla« še ena 20- tonska Siemens-Martinova peč, prav ta- ko niso postavili predvidene težke proge v valjarni. Nato je šele leta 1937 prišlo v Storah do novih proizvodnih pridobitev - zgradili so obrat za ulivanje cevi, štor- ska livarna pa je postala največja v Slo- veniji. Število zaposlenih se je gibalo od 280 delavcev v kriznem obdobju, do 500 zaposlenih v boljših časih in življenja štorske železarne. RAZVOJ PO OSVOBODITVI Načrtni razvoj železarne Store v inte- gralno žalezamo, čeprav manjših zmog- ljivosti, vendar s kakovostnim proizvo- dnim programom, se je začel po 1945. letu. Po obnovi so bili zamenjani stari generatorji, usposobljeni SM peč in va- Ijarna, v livarni pa so začeli proizvajati jeklarske kokile, vodovodne cevi in strojno litino, v 1950. letu pa kot prvi v Jugoslaviji še litoželezne valje. V istem letu je železarna Store že dosegla 21.500 ton valjanih proiz\'odov, v 1954. letu je bil zgrajen elektroplavž, ki je tedaj slovel kot največji na Balkanu. Obdobje najhitrejšega razvoja železar- ne sega v čas po letu 1960 oziroma točne- je po letu 1963, ko so začeli graditi objek- te na novi lokaciji proti Teharju ali kot sami pravijo graditi Store II. SODOBNA TEHNOLOGIJA Novi industrijski obrati Store II niso razširili le količinskega obsega proizvod- nje, ampak so pomembni predvsem za- radi uveljavitve železarne z najsodobnej- šimi tehnološkimi postopki na svetovni ravni. Se zlasti je nova tehnologija vra- ščena v jeklarsko valjarski proizvodni kompleks, ki predstavlja tudi danes naj- Pogled na jeklarsko-valjarski kompleks v Štorah II. Val jama: ko med mogami švigajo žareče kače... Obrat jeklovleka: dobil bo mlajšega brata že prihodnje leto večji del ustvarjenega dohodka železar- ne Store. Zatikalo se je nekaj časa okrog izgradnje nove elektrojeklarne, zato je prva elektro obločna peč z zmogljivostjo 40 ton jekla začela obratovati dokaj poz- no, šele 1973. leta; druga, 50-tonska, pa ob koncu 1979. leta. Sele s tem je bila ustavljena proizvodnja v zastareli Sie- mens-Martinovi peči, količina letno proi- zvedenega jekla pa se je povzpela na 130.000 ton. ŠE SO OZKA GRLA V novejši zgodovini razvoja železarne Store ozka grla v jeklarstvu in valjarstvu niso nobena posebnost. Danes se takšno stanje odraža zlasti pri napravi za konti- nuirano ulivanje gredic, največ zaradi kakovostnejšega in spremenjenega asor- timana jekla, pa tudi večjega deleža drobnejših profilov gredic in ne nazad- nje zaradi težav pri sinhronem vodenju obeh peči za ulivanje samo na eni konti- napravi. POGLED NAPREJ Naprej je ta pogled uprt v novo sred- njeročno obdobje in še v letošnje izho- diščno leto, ko se je začela izgradnja no- vega obrata jeklovleka, ki postaja vse pomembnejša faza finahzacije jekla, ta- ko po termični kot mehanski plati obde- lave. Pomembno je bila rekonstruirana valjarna I, saj so dodobra modernizirali zastareli proizvodni proces in predvsem izboljšali delovne razmere zaposlenih. Tudi v prihodnje veljajo glavne nalož- bene usmeritve prav jeklarsko-valjar- skemu kompleksu: nova konti-naprava, uvedba nove izvenpečne tehnologije v jeklarni ter izgradnja novega valjarskega ogrodja za prevaljanje profilov gredic do 220 milimetrov. To so ključne faze pro- jekta, ki bo omogočil povečanje proi- zvodnje surovega jekla v Storah od lan- skoletnih 105.000 ton na 220.000 ton ozi- roma na največjo proizvodnjo tja do leta 2000 - to pa je 300.000 ton. ŽELEZAR - SAMOUPRAVUALEC Danes 3400 - članski delovni kolektiv štorskih železarjev sodi med največje de- lovne organizacije v Sloveniji in ustvarja preko 10 milijonov dinarjev dohodka. Železarji se dobro zavedajo tudi sedanjih težkih gospodarskih časov in dolgotraj- ne bitke za stabilizacijo, ki se prav sedaj še najostreje održa na zunanjetrgovin- skem področju, v preveliki uvozni odvi- snosti zaradi surovin in reprodukcijske- ga materiala. Železarna Store je z izvo- zom za preko 27 milijonov dolarjev vre- dnosti na konvertibilno področje največ- ji izvoznik v celjskem gospodarstvu. Bitko za stabilizacijo gospodarstva, če- tudi v zaostrenih kriznih svetovnih ra- zmerah, pa bomo dobili le z odgovornim delom in z zavestjo, da je od rezultatov boljšega, odgovornejšega dela odvisno sedanje življenje in prihodnji razvoj naše družbe. Tako pa razmišljajo in delajo tu- di štorski železarji. V al jama-H je sodoben in mehaniziran obrat Zadnja jeklarska pridobitev: nova 50-tonska elektroobločna peč J7 ^ 24. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 kovi noten na ORJE NOVO POT: ŽELI POSTATI NAJTESNEJŠI POSLOVNI PARTNER DROBNEGA GOSPODARSTVA! Danes, četrtek, 24. septembra 1981, bo ob 15. uri v prostorih Hale Golovec posvetovanje, kjer bo Ko- vinotehna predstavila celostno po- nudbo, ki vsel>uje: • dobavo domače in uvožene opreme ter repromateriala, • prodajo in izvoz izdelkov ma- lega gospodarstva ter obrti, • kooperacijsko sodelovanje in • raziskavo domačega ter tujega trga in možnosti preusmeritve proizvodnje drobnega gospodar- stva ter obrti na proizvode enako- vredne uvoženim. KAJ ŽELI KOVINOTEHNA PONUDITI DROBNEMU GOSPODARSTVU? Kovinotohna se je doslej le delno vključevala v drobno gospodarstvo in sicer kot dobavitelj repromateria- la, kupec končnih izdelkov in uvoz- nik opreme ter je preko lastnega in- ženiringa vključevala obrtnike! Že danes kupujejo obrtniki v Ko- vinotehni blago 220 pomembnejših dobaviteljev ter pri tem nastopajo kot posamezniki ali preko obrtnih zadrug. Poslužujejo se naslednjih blagov- nih skupin v Kovinotehni: • železnina in kovinsko blago, • elektrotehnični material, • proizvode iz gume, kavčuka in plastičnih mas, • barve, laki in kemikalije, • gradbeni material ter • steklo, porcelan in keramika. Obrtniki se pojavljajo tudi v tozdu Tehnična trgovina, kadar gre za na- kup raznih pomožnih materialov ter v obeh prodajnih centrih na Hudinji in v Bukovžlaku! Tozd Veleprodaja Kovinotehne pa kupuje končne izdelke obrtnikov, katere potem kupuje že 550 po-, membnejših kupcev Kovinotehne! Tozd Veleprodaja ima okoli 5000 kupcev, 3000 dobaviteljev in pro- daja okoli 70 tisoč različnih arti- klov! Kovinotehna lahko postane aktiv- ni dejavnik pri povezavi drobnega gospodarstva, gospodarstva na celj- skem območju in izven njega s ti- stim delom, ki je povezan z njenimi blagovnimi skupinami! Delovna organizacija Kovinote- hna razpolaga s številnimi informa- cijami, saj so njeni delavci v nepo- srednem stiku s kupci na veliko in malo, poznajo potrebe proizvodnje, pomanjkanje določenih vrst, ki jih uvažamo in jih je mogoče nadome- stiti z domačimi izdelki ter s številni- mi drugimi informacijami, ki pa še niso izkoriščene, lahko pa oz. mora- jo biti! t Delovna organizacija Kovinotehna bo sposobna v določenem času bodočim kooperantom Kovinotehne nuditi: • oskrbo materiala z domačega in tujega trga, • prodajo in faktoriranje, • izvoz blaga z izdelavo zahtevkov za premije in vodenje ZT evidenc, • uvoz opreme, • projektiranje tehnoloških postopkov za proizvod- njo posameznih proizvodov, • izdelavo posameznih načrtov in delovnih risb, • izdelavo normativov, • usmerjanje in pomoč pri poživljanju inventivne dejavnosti, • posredovanje in financiranje licenc in patentov, • posredovanje kreditnih aranžmajev poslovne banke za razvoj drobnega gospodarstva, • vključevanje obrti v kooperacijske odnose z na- šimi dobavitelji, • vključevanje obrti v dohodkovne odnose in sovla- ganje s proizvajalci repromateriala, • evidenca in obračun porabe materiala, • preko AOP zbiranje in posredovanje raznih po- datkov, • evidenca potreb za proizvodnjo artiklov, ki jih uvažamo ter selekcija tistih, ki jih lahko proizvajajo obrtniki, • ekonomska propaganda v vseh vidnih in slišnih sredstvih javnega obveščanja ter • seznanjanje s tehnološkimi dosežki na področju kovinske predelave za posamezne vrste! KOVINOTEHNA BO VSE TO LAHKO POSTO- POMA OPRAVLJALA V KOLIKOR BO OBSTOJAL SKUPEN INTERES MED DROBNIM GOSPODAR- STVOM IN KOVINOTEHNO! V Kovinotehni je že formirana posebna delovna sku- pina, ki deluje pri formiranju centra za drobno gospo- darstvo! VABILO VSEM OBRTNIKOM: SODELUJTE ZE PRI NASTAJANJU NOVE ZAMISLI, KI JO VKLJU- ČUJE V SVOJO ŠIROKO DEJA VNOST KOVINOTE- HNA! TAKOJŠNJE TESNO SODELOVANJE MED OBRTNIKI IN KOVINOTEHNO BO V KASNEJŠO KORIST OBEH IN CELOTNE DRUŽBE! PUŠIČEVA KEMIČNA ČISTILNICA V ROGAŠKI SLATINI^ z USPEHOM NAD MADEŽE Sodobne tkanine, iz ka- terih je narejena široka paleta konfekcijskih obla- čil, so večinoma takšne, da jih je mogoče vzdrževa- ti le s kemičnim čišče- njem. Ker pa je tovrstno čiščenje zamudno, pri ro- ki pa je treba imeti tudi ustrezna čistilna sredstva, si pač ljudje iz zadrege po- magamo tako, da odnese- mo zamazana oblačila v kemično čistilnico. Tako si prihranimo čas in zago- tovimo učinek, s katerim pri domačem čiščenju oblačil nismo vedno zado- voljni. Med kemičnimi čistilni- cami, ki se lahko pohvali- jo z velikim prometom in ki so med ljudmi na do- brem glasu, kot pravimo, je tudi kemična čistilnica Rudija in Hilde Pušič iz Rogaške Slatine. Čistilni- co sta odprla leta 1969, po- tem, ko sta se vrnila iz za- časnega dela v Zvezni re-; publiki Nemčiji. Tam sta oba delala v kemični či- stilnici ter se dodobra izu- čila posla, v katerega sta zagrizla. V začetku je bilo malce težko, saj Slatinča- ni niso bili navajeni na či- stilnico, ker je v njihovem kraju poprej ni bilo. Po- tem pa je bilo lažje in laž- je. Ljudje so prihajali in zadovoljni odnašali obla- čila iz Pušičeve kemične čistilnice. »To pa,« pravi danes Rudi Pušič. »Ve- dno smo se trudili, da smo vsestransko ugodili stran- kam: da smo dobro očisti- li oblačila in da smo čišče- nje opravili kar se da hi- tro. Po tem, da smo hitri, slovimo še danes. Večini strank opravimo čiščenje njihove obleke v dnevu, dveh. To pa je seveda ti- sto, kar ljudje želijo.« Pušičeva kemična či- stilnica je opremljena z najsodobnejšimi stroji za čiščenje oblačil. V delav- nici so trije stroji za ke- mično čiščenje, dve likal- ni mizi za likanje pod pa- ro, lutka za likanje suknji- čev in plaščev ter detušir- na miza za odstranjevanje trdovratnih madežev. Ve- čina oblačil, ki jih čistijo, terja poleg čiščenja v stro- jih tudi ročno čiščenje, saj so nekateri madeži takšni, da jih čistilna tekočina za čiščenje v stroju ne raz- kroji. Posebej mukotrpno je zatorej čiščenje letnih oblačil, ki so mehkejših, svetlih barv in na katerih so madeži bolj izraziti. Ta- ka oblačila gredo pravilo- ma najprej v stroj, nato jih je potrebno še ročno oči- stiti in jih nato znova dati v stroj. Toda, nič ne de, pravi Rudi Pušič, pa je za- to z zimskimi oblačili, ki so temnejša, manj dela. Kemična čistilnica Ru- dija Pušiča je znana tudi po tem, da opravlja tudi industrijsko pranje za ne- katere velike delovne or- ganizacije. Gre predvsem za pranje in mehčanje kavbojk, ki jih izdelujejo organizacije združenega dela Kors iz Rogaške Sla- tine, Kotka iz Krapine in Varteksova temeljna or- ganizacija iz Bednje. Za te organizacije operejo in zmehčajo v čistilnici Ru- dija Pukšiča preko 100.000 parov kavbojk. Velikokrat, ko so roki te- sni, delajo dan in noč, le da naročilo v redu izpelje- jo. Prav zaradi obilice dela sta se Hilda in Rudi Pušič odločila, da bosta v Ratan- ski vasi v Rogaški Slatini postavila še eno čistilnico, ki bo usposobljena pred- vsem za industrijsko pra- nje. Seveda pa bodo v no- vi čistilnici sprejemali tu- di oblačila za kemično či- ščenje, kar bo gotovo v prid stanovalcem nove so- seske v Ratanski vasi. Se- danja čistilnica, ki stoji na Sotelski cesti št. 2, je na- mreč za mnoge Slatinčane precej oddaljena. V Pukšičevi kemični či- stilnici so poleg lastnikov zaposlene še štiri delavke, ki delajo v dveh izmenah. S tem namreč omogočajo, da je kemična čistilnica odprta od 7. do 18. ure. Do letošnje pomladi je bila či- stilnica odprta deljeno, nekaj ur zjutraj in nekaj ur popoldne. S tem pa stranke niso bile zadovolj- ne, saj mnogi delavci, ki so odhajali ob 14. uri z de- la in se odpeljali v odda- ljenejše kraje, niso mogli dvigniti očiščenih oblačil. Njihovim potrebam so v Pukšičevi čistilnici prislu- hnili in zaposlili še eno de- lavko ter tako omogočih daljši odpiralni čas poslo- valnice. In kaj vse čistijo v Puši- čevi kemični čistilnici? Sprejemajo vse vrste kon- fekcijskih in drugih obla- čil, prevleke, deke, tepihe in drugo. Le oblačil iz us- nja ne sprejemajo, ker to- vrstno čiščenje terja po- sebne stroje in čistila. Pri čiščenju uporabljajo osnovno strojno čistilo perkloretilen, za ročno či- ščenje madežev pa še oko- li 12 vrst različnih čistil- nih sredstev, ki jih večino- ma uvažajo preko sekcijt- lastnikov kemičnih čistil- nic pri slovenskem obrt- nem združenju iz Zvezi.t- republike Nemčije. Ven- dar pa lahko uvozijo čistil- nih sredstev le za štiri sta- re milijone dinarjev, kar pa je pri obsegu dela, ka- kršen je značilen za Puk- šičevo kemično čistilnico, komaj dovolj. Toda Hilda in Rudi Pukšič si ne belita glave zaradi tega. »Malce več truda morava vložiti v delo, pa gre,« pravi Rudi Pukšič. 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37 - 24. septembe, PIHALNI ORKESTRI V GOSTEH Za nami je 8. tradicionalno srečanje pihalnih orkestrov Slovenskih železarn, ki se je končalo s posameznimi in skupnim koncertom prejšnjo soboto na Lipi v štorah. Člani orkestrov iz Jesenic, Raven na Koroškem, Štor in Verige iz Lesc so Celju in Storam pokazali, da se zastonj ne uvrščajo v vrh tovrstne glasbene kulture v Sloveniji. Zal je dež zmotil zadnji zaključni nastop vseh orkestrov, da bi se pokazali v enotnem muziciranju treh koračnic. Ni pa zmotil tovariškega srečanja na slivniškem jezeru Tratna in pa dobrega razpoloženja ljudi, ki z veseljem in preda- nostjo počno nekaj skupnega in predvsem to delajo iz srca. To pa posebej velja za prizadevne dirigente Franca Zu- panca, Ivana Knifica, Alojza Lipovnika in Branka Lacka, ki v svojem kulturnem poslanstvu vztrajajo dosti čez mero običajnega truda v svojem poklicu. Končno te žlahtne pre- danosti tudi ni mogoče poplačati z denarjem. MITJA UMNIK. 463 KOLESARJEV Drugega kolesarskega maratona, ki ga je pripravil KK Celje je zelo dobro uspel. Na 80 km dolgi progi, ki je vodila od Celja skozi Vojnik, Slovenske Konjice, Loče, Podplat, Šmarje pri Jelšah, Šentjur in nazaj v Celje, je nastopilo kar 465 kolesarjev iz vseh koncev Slovenije. Na cilj so nekateri pripeljali že po dveh urah in dvajsetih minutah. Ob koncu so vsi udeleženci prejeli trimsko nalepko in spominsko odličje organizatorja drugega celjskega kolesarskega maratona. Na sliki: Takoj po startu ispred hale Golovec v Celju. T. TAVČAR USPEH CELJSKIH VOZNIKOV Na drugem republiškem tekmovanju poklicnih voznikov in avtomehanikov, ki je bilo 19. septembra v Ljubečni, so se med več kot stotimi vozniki in avtomehaniki iz vse Slove- nije, iz Požarevca in Valjeva ter pripadniki JLA, uspešno uvrstili celjski vozniki. Pri tovornjakih z nosilnostjo nad 3,5 tone je bil najboljši Divjak iz Celja, za njim Jančev iz Tržiča in na tretjem mestu zopet Dobravec iz Ce-ka Celje. Pri avtobusih so bili najuspešnejši Vengust, Slemenšek in Mastnak, vsi iz celjskega Izletnika, med tovornjaki z nosil- nostjo do 3,5 tone pa se je za Gostišo in Erjavcem iz Ljub- ljane uvrstil Celjan Zemljarič. Tako so se tudi ekipno uvr- stili Celjani na prvo mesto. KROMPIR - NOSOROG! Pa smo spet dobili novega rekorderja med letošnjimi krompirjevimi gomolji. Na naše izzivanje nam ga je prinesel Franc Kores, čeprav je bil »oče« temu gomolju - nosorogu na svoji njivi njegov svak Ivan Leskovšek iz Podvrha 55 pri Braslovčah. Za nosoroga pa ga je pri priči poimenoval novi- nar Milan Božič in ga tudi ovekovečil za zanamce. In koliko tehta ta naš novi junak? Točno 120 dekagramov! Tako smo do sedaj s tremi gomolji skupaj že dosegli tri kilograme in 30 dekagramov. Naj živi letošnja krompirjeva letina, zaenkrat pa sedi na vrhu naše gomoljaste krompirjeve lestvice savinj- ski, braslovški gomolj. UM Gradovi in graščine na celjsicem območju 33 Piše: dr. IVAN STOPAR 1318 se grad Podsreda omenja kot vest Herwerg in haws Herwerch, pozneje 1430 kot castrum in 1476 gschloss Herberg. Po 1320, ko je rod podsreških vitezov izumrl, je gospo- ščino dobil Seifried iz Rač, ki jo je 1338 za 600 mark srebra oddal svo- bodnim Zovneškim. 1339 je Viljem Pišečki zagotovil, da se zaradi pod- sreške utrdbe ne bo več prepiral s Friderikom svobodrum Zovneškim in še istega leta so se za 450 mark odrekli svojemu deležu Podsrede tudi bratje Viljem, Reinprecht in Al- bert Sperenberški. 1340 je krški škof Henrik oddal grad Frideriku Žovne- škemu v zajem. 1355 so bila zglajena nasprotja zaradi utrdbe med sal- zburškim nadškofom OrtoKom in grofom Friderikom I. Celjskim, 1411 pa je krški škof Johann oddal Pod- sredo v zajem grofu Frideriku Celj- skemu. Po 1456, ko so celjski grofje izumrli, je grad prišel v posest dežel- nega kneza. 1484 sta ga od cesarja Friderika dobila v zakup brata Era- zem in Danijel Mindorfer, sinova Andreja Mindorferja. V naslednjih letih so se zakupniki in oskrbniki pogosto menjavali. V zakupniških rokah je bil grad tudi 1515, ko so ga napadali in zavzeli uporni kmetje. Med zakupniki gradu sta bila 1569 Gašper baron Herbersteinski in 1573 Krištof pl. Ratz, ki je upravljal grad za časa velikega krnečkega upora. Kot izvemo iz njegovega poročila, ki ga je poslal celjskemu vicedomu, grad in trg tedaj nista bila napadena niti nista utrpela škode; le birič To- man Satle je bil pri tem ob glavo. 1617 je kupil gospoščino z gradom v dedno in zasebno last žiga grof pl. Tattenbach. 1701 jo je podedovala grofica Eleonora Evzebija por. Bar- bo, 1731 njena hči Marija H. pl. Ap- faltrem in 1787 Fr. baron pl. Lazari- ni. Od Lazarinijev jo je kupil pred 1848 knez Weriand pl. Windisch- gratz. V rokah Windischgratzov je ostal grad do konca zadnje vojne. V gradu Podsreda je bil tudi sedež deželnega sodišča. Po zadnji vojni so ga nekaj časa uporabljali za sedež gozdne uprave in stanovanja, zdaj pa je brez prave funkcije in propada. 1974 ga je začela spomeniška služba obnavljati. Grad Podsreda je eden najbolj ti- pičnih srednjeveških gradov na Slo- venskem, saj je njegovo srednjeve- ško jedro ostalo še skoraj neokrnje- no, obenem pa je ohranil značilne srednjeveške proporce mas. Grajski kompleks sestavljajo poleg osred- njega gradu še pomožno gospodar- sko poslopje na njegovi zahodni strani in objekti v umetno izravna- nem predgradju. Tu še stoji nekda- nji hlev ali vozarnica, pa tudi manjši, pritlični pravokotni stolpič, ki pa že izvira iz renesančnega obdobja. Ohranjeni so tudi temelji nekdanje- ga obzidja, ki je oklepalo predgra- dje. Grajsko jedro obstaja iz mogočne- ga štirinadstropnega stolpa - berg- frida in stanovanjskega dela, ki je pozidan v obliki kastela s pravokot- no talno ploskvijo. Stolp, ki je bil nekoč morda za nadstropje višji, ima v pritličju renesančen rustičen por. tal s starimi vratnicami, ki nas skozi obokano vežo pripelje na grajsko dvorišče. Dvorišče je majhno, pravo- kotne oblike, na vseh štirih straneh obdano s stanovanjskimi trakti, ka- terih zahodni pa ima le funkcijo stopnišča. Ta na tej strani drži v nad- stropje in ima šele v vrhnjem, dru- gem nadstropju, značaj galerije, ki se na zunanji strani stene kaže kot pomolno nadstropje, počivajoče na konzolah. Na vzhodni strani drži zu- nanje arkadno stopnišče do prosto- rov v vzhodnem in severnem traktu Glavni bivalni prostori so v sever- nem in južnem traktu, zato sta oba trakta tudi na zunaj poudarjena z arkadami. Te so ob severnem traktu, kjer obstajajo le v drugem nadstrop- ju, neogotske, ob južnem traktu pa renesančne, oprte na okrogle ka- mnitne stebriče. Pritlični deli gradu so imeli nekdaj večidel funkcijo kle- ti, le v jugovzhodnem vogalu zasno- ve je bila urejena še vedno ohi-anje- na kuhinja, medtem ko so zahodni prostor severnega trakta pozneje prezidali (novi opečni obložni zido- vi) in očitno uporabili za pisarne. Ju- gozahodni vogal stavbe pa je ne le nepodkleten, ampak se moramo ce- lo do sobe v visokem pritličju povz- peti po stopnicah kak poldrugi me- ter visoko. Tako organizacijo prosto- ra je bržčas narekoval značaj terena, živa skala, zato je tu v kletno-pritlič- nem delu nasutje. V gradu je več prostorov, ki zaradi svojih arhitekturnih značilnosti za- služijo pozornost. V stolpu sta v tret- jem nadstropju ohranjeni zazidani romanski lini, v četrtem nadstropju pa je v severni steni ohranjen ro- manski portal, ki drži na podstrešje. Grad Podsreda na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1861 NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in ZaleC' Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V, kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredni'' Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnil^' Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov n« vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, poUetna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina; 22-369, 23-105.