Mesečnik slovenskega. dijaštva Št. 3 in 4 V Celji, dne 15. maja 1892 Leto I. Kozaška duma ukrajinska. ga pričenja pesen peti Ataman, na čelu četi: Zdravstvuj Ukrajina! Ataman vzvihteva kopje, I nabrušen kopju zob je, Kje si, neprijatelj? Dedov davnih domovina, Slavnih sledov i spomina, Zdravstvuj Ukrajina! Pa zavriščejo kozaki, Oj kozaki, oj junaki, Kje si, neprijatelj? Pa odpevajo kozaki, Oj kozaki, oj junaki: Zdravstvuj Ukrajina! I rezgečejo konjiči I vzleteli bi ko ptiči — Kje si, neprijatelj? Dobroslav. ^ Sanja, ^r /'Uadosti vzdušni ideal Ve vzduh je splaval i razpal; Za vse tolažbe bil sem gluh, Umreti si želel je duh. Pa pamet me iz mladih zmot Zvodila je na novo pot; Oj nova pot tija drži, Kjer vse se smeji in smeji. Le časih solza biserna Mi ukrade se iz dna srca; I ž njo se druži sen jadu. Ah, z bajko o Prometeju . Dobroslav. 34 — VESNA — Št. 3 in 4 Za Glava IV. Lojze svojej materi. Jo)raga mati! Razmišljal sem več nego j eden dan, ali naj vam, kaj in kako naj pišem, hoteč oprati se na ta način pred vami, sedaj ko naji loči precejšnje število gora in dolin, stotine ur in milj. In povem vam, da se bojim, jeli sprejmete list, ko spoznate pisavo mojo. A če ste to storili, tedaj vas prosim, da preberete te vrstice, da ne obsojate preje svojega sinu, predno ste culi iz njegovih ust, v koliko se je zagrešil. Ko sem se vrnil nenadoma nenapovedan iz semenišča zopet domov, in sem prepričan, da nisem za to življenje, povedal vam misli svoje, zavrnili ste me z vso ostrostjo besede materinske in dejali mi, da nečete biti več mati moja. In govorili ste še naprej ; očitali ste mi, da sem nehvalež-nik, da sem vas osramotil pred vsem svetom, da je le Alenka kriva vsemu temu, in da mi je zabranjena pot za vedno na očevino. In ko sem vzel borno culico, ter vam podal v sloves roko, odbili ste mi jo. „Pojdi po svetu, kamor hočeš, in sledi naj ti moje prekletstvo —!" — Mati, ljubljena mati! ali ste pač premislili, ko ste izrekli te besede? Ali ste izruvali sleherno vez v svojem srci, izt.rgali zadnji čut ljubezni, kateri ima, mati do svojega otroka? — Če uzorom. ilm; večja zagonetka, Pogostoma menjavala jS razbrzdana veselost s popolno potr-T tostjo, in nemirno švigale so mu očll ob oči ob raznih predmetih. Pravili mi je sam o svoji ljubimki, o razponi j se stariši in tako naprej. Kakor je bil i nekedaj z vsemi ze\6 prijazen, postajal; je sedaj cesto oduren, čmeren, ogibalj se druščine, in spominjam se ur, ko mu tudi moja prisotnost ni bila poj godu. Le svoje ljubice se je oklepal zj vso silo ljubezni, in zdi se mi, da odj dne" do dne bolj. Ko je časi sedel takoj sam v borni svoji sobi, uhajale so mul misli v domovino, do rojstvenega sela, j do gomile sestre mu drage, tija, kjer j sta mu živela roditelja, a mrtva užoj dolgo zanj, kjer mu je bilo v zvesti] ljubavi srce njegove izvoljenke. In fl daj zarosile so se mu oči, glava poj vesila se mu je na prsi, in bridka za-j vest nesrečne žizni njegove preplavila] mu je z neizmerno bolestjo srce. Tedaj i zanesle so ga misli k onemu dekletu, j in njen žaren pogled in večno-jasenj smehljej njenih lic tešil mu je pekoče' gorje". Da, to je bila jedina roža med ] trnjem na poti njegovega trpljenja. „Animae dimidium meae" pi.cal mi je nekedaj o njej in ni legal, bila mu je v resnici vse. Mlademu človeku treba bitja, kateremu se razodene da ga umeje, da mu je odmor in tešilo z»> vse bridkosti sadu spoznanja, kater" gt 3 in 4 — VESNA — 37 ruši z vsakim dnevom bolj fantome mladoletja. In ako bi tega ne bilo, prezgodaj obupalo bi marsikatero mlado srce. Tako pa se preraja v objemu drugega bitja, dobiva si iz njega novih močij, novih nadej za življenje. — A vam. ki zaničljivo prezirate takov duševen prerod, pravim, da je cesto ta prva ljubezen najlepša, najnesebič-nejša in najbolj resnična, kar jih je, in naj se vidi. da je še tako smešna. Krutost vidi se mi pobijati mladini idejale, vsaj tako zgodaj umro! Neko jutro, ležal sem še, ko pride k meni. - „Kaj te je prineslo tako zgodaj?" vprašam začujen. - „Ce ti ni prav, tudi odidem", "•Ivrne zbadljivo, sede na stol in lista v knjigi, ležeči na omari. - „Veš", nadaljuje po kratkem premolku — „denes odpeljem se na Kranjsko, domov. In prišel sem, da se še poslovim. Ne vemo, kaj nas čaka, in morda ne vidiva se več". Govoril je z rezko resignacijo, a jezik se mu je spodtikal. - »Kaj ti hodi na um!" vskliknem. »Vsaj sedaj niso počitnice. Ali si izpit uže napravil?" - »Vrag ga vzemi! Živi se, uči se in ne vem, kaj še vse" — jezi se mrmra je. " »Kaj pa z ustanovo?" ali je n|si dobil?" - »Ustanove namenjene so sinovem posestnikov, bogatašev in takih n,llJ- Mi, kar nas je proletarijata, ži-\;imo o vodi in zraku", odvrne se sme-llm glasom polnim ostrega sarkazma. „Kak<5 se treba človeku boriti" vz- dihne „radi te budalosti, ki jo je storil, da je prišel na svet. In ni mi mogoče nas razumeti, kako moremo biti tako" nespametni, bedasti, vsaj pa tako najivni, da ne uvidimo, s kakim trudom vsak dan z nova kupujemo svoje, življenje in to mnogo nad vrednostjo njegovo!" . . . „Sinoči mislil sem" nadaljuje po kratkem prestanku — „bi li ne bilo bolje, da se ustrelim, ali pa zadrgnem zanjko za vrat, nego, da se še dalje klatim po svetu. Vsaj ko za-hrušči zadnja lopata v grob moj, kdo popraša še po meni? — Pa ne vem, kako to, zaspal sem v tem". Potem pa se je prav votlo zasmijal, in skoro posiljeno. — ,,Vprašam se le" nadaljuje — kako" to, da ob svojih mislih ne morem biti tak, kakor bi hotel biti? Ne morem umeti, kako to, da ne živim takisto, kakor tisoči drugih, ki v hladnokrvnosti in brezmiselnosti preživljajo dan za dnevom. Norec! Da, da, tako je! Pojedincu ravnati se treba po svetu, svet ne bode se po meni!" Vzdigne se raz sedež, stopi po sobi in deje: „— Kaki mučeniki svoje vzgoje smo vendar! Čemu se pač cepi v mlada srca idejalnost, čemu se takoj ne pokaže otroku življenja, kakor je?! Potem pa stopiš v svet, in izpregledaš ... in uvidiš, da je resnica popolno nasprotje šolske modrosti, da je celo življenje sama sama nedoslednost. — Ko zabrede popotnik v peščeno Saharo, in mu ustvari čarobna fata morgana zeleno oazo, polno dičnega cvetja in dolgoperesnih palm, ter mu zadnje moči oživi nadeja, da skoro dospe do krepilnega vira, kjer si ugasi pekočo 38 — VESNA — Št. 3 in 4 žejo, da si skoro utrga sočnega ovočja in utolaži moreči glad; hiti neutehljivo za lažnivo sliko, da slednjič opeša napora in truda in mora umreti, poginiti. Takd lovimo mi za našimi domišljavostmi, tako počepamo mi na našem tiru. Drzna misel, da mora dobra stvar prospevati, dajala mi je srčnosti in vrgel sem se v valove življenja, boril se ž njimi, a sedaj čutim, da mi pojemljejo moči, in da se utapljam. Hitel sem za vzori — in sedaj pogubljeni. Pa kaj hočemo ? .. . Bil sem pač mlad ... In osuli so se mi vsi, kakor cvetje po strupeni slani . . . ostala mi je jedino ona. Ž njo v srci drvi! sem v življenje, ž njo vračam se tudi v pokoj. Da je pa moralo radi jednega vzora pasti sto druzih, tirjala so leta, tirjal je svet in moja usoda. Na poti za njim izkrvavelo mi je srce — a ni mi poginil duh. In ta hrepeni še vedno po njem, in ostane mu zvest do zadnjega izdihljaja ..." Čudna lepota prešinila mu je obraz, lice žarelo mu je navdušenosti, in oko sijalo mu je sanjavo-razvneto. Vzravna se po konci, in bil je večji videti, zdelo se mi je, nego sicer. Potem pa zgane zopet hrbtišče in pripogne glavo, ter pravi skoro nerazumno: — „ Večno ne bode trpelo. Morda bode prihodnjost mojih atomov neke-daj vendar le lepša, nego je pa njihova sedanjost". Skušam ga razvedriti, in ponudim mu, kar sem imel še v gotovini. — „Mar meniš" deje osorno, „da sem prišel beračit? Čudni ljudje vi vsi, . . . kako" milostni!" in smeje se tiho predse. Pa ta smeh je bil tako nekako grozen, in (ako malo prilegal se je njegovemu suhemu obrazu, da ne rečem, kazil ga je. — „Kdo bi trdil", povzame zopet besedo — „da ni dobro mlademu človeku, ako si mora pomagati sam v težnjah življenskih. Utrdi se v takem boji, in postane nekedaj čvrst mož. A če ti zavera pot sto zaprek, ako si prisiljen pokopati zadnji vzneseno misel, in uvidiš, da je odločeno temu, kar pričenjaš, kar v naprej gotov poraz, ohrani si svoj pogum, če moreš. Veter krepi, ko upogiblje mlado drevesce, a vihar, ki je izruje s korenino, uniči, umori samo". In stisne roko" v pest, in vzdihne zadržano, tako da so se mu potresli po sapi napeti nozdri. — „Sicer sem ti pa vse povedal" — deje konečno. „Zdravstvuj torej in bodi srečnejši od mene!" In poda mi roko" ter obrnivši se prime za kljuko. — „ Lojze!" Obstane za trenotek, potem pa skoči k meni, pritisne me k sebi, za-sloče glasno in ne zine ni besede, ter brzo smukne skozi vrata. Ko^se vzdramim iz svojega začu-jenja, majal sem z glavo: kaj bo ž njim ? Glava V. everjetno se mi je zdelo, da bi se dobro iztekel ta odhod v domovino nazaj. Da se starši njegovi, trdi kot kremen in svojeglavni, ne zatajujoči kranjskega svojega značaja, nikakor ne bodo hoteli sprijazniti in sporazumeti se ž njim, vedel sem, kot le kedaj kako stvar. Da pa tudi on ne odneha, o tem Št. 3 in 4 — VESNA — 39 sem bil še bolj gotov. 0 njegovi vrnitvi v semenišče niti misliti ni bilo, preveč bi bilo tudi zamujenega, ako bi bil sam voljan udati se temu; in da ostavi Alenko, bila je popolna ne-mogočnost. Prepričan o njenem po-štenji in ljubezni, ne popustil bi je uže ne, ker je bil preznačajen človek, ako še tega celo v poštev ne jemljemo, da jo je ljubil, in da bližina utegne vedno le utrjevati obojestranske čute. Poleg tega ni bil zaman v velikem mestu cesarstva, bistremu očesu njegovemu ni ušlo ni z lehka kaj. Nadarjen, kot je bil, opazoval je neprestano življenje vseh, ki so se mu približali. Ko je primerjal ženstvo dunajsko s svojo Alenko, videl je, da je še vedno bolje, ako se žena manj bavi z baleti, plesi, veselicami in romani, a da umeje gospodinjstvo; spoznal je, kako lehkoživne so te ženske, kako" zlato srce pa ima njegova ljubimka. In vse to potrdilo mu je le ljubezen do nje. Za časa njegovega bivanja vprašal sem ga neke-daj, če misli, da ga bode pač umela njegova Alenka, ko sta si po naobra-ženosti takč različna. — „Zakaj ne? V to, kar bodeva imela midva govoriti, zna dovolj. Glasovi srca so vesoljni. Mar naj zahtevam, da razpravljava o Kantu ali Schoppenhauerji? In slednjič, če uže gledam na to, kedo me razume? — Vsaj me tudi ti ne . . .!" deje odločno in migne z ramenoma. V koliko pa naj prepiri v domači hiši koristijo njegovemu duhu, ki je bil uže takd vseskozi potrt, tega nisem mogel umeti. In jel sem se bati zanj, ki ni nikedar bil posebno trdnega zdravja, da mu vse to ne izkoplje pre-ranega groba. Nad leto dnij nisem prejel vrstice od njega, akopram sem mu pisal uže večkrat, in to ni bila popreje nikedar njegova navada, da ne bi odgovoril. Nekega dne pa kar nenadoma dobim list od njega, kateri hranim še sedaj kot zadnji spomin iz njegove roke. Slove takd: „ Dragi moj! Ko sem otresel prah stolice avstrijske raz čevlje svoje, in po precejšnji dobi zopet vrnil se na dom svoj, nisem mislil, da me čaka ondi toliko sreče. Ali pravim ti, da je bilo vse navdušeno zame, vse je hotelo približati se mi. Nisem mislil, da me čaka ondi toliko sreče. Sedaj me silijo naj vsprejmem mesto deželnega poglavarja; početkom branil sem se — a kaj hočem, slednjič udal sem se njihovim željam, početkom branil sem se; to pa jedino s tem pogojem, da mi pomorejo zatreti ono malo kopico sovražnikov, ki se mi protivijo. Prav veselilo me bode, če me posetiš ob priložnosti. Tudi denarja mi nedostaje, v kratkem pa priigram še nekaj tisočakov na borzi. Kakor čujem postane Kranjska v kratkem samooblastno kraljestvo z lastnim kraljem. Torej mi gre paziti, da se ne zamerim ljudstvu, in se mi njegova naklonjenost le utrdi. Tudi Alenka me je prav vesela, kakor pravi, in menda same radosti vedno joče. Zdi se mi, da bodeva zasedala v kratkem ilirski prestol. In da so kraljem odprta v obče tudi pota do cesarstva, kdo bi dvomil o tem, vzlasti ako so vsi duhovi na nje- 40 — VESNA — Št. 3 in 4 govi stkani, nad- in podzemski. Da si pri meni. videl bi kako se mi ukla-njajo — vsi. vsi ... in tudi Alenka je prav vesela. Sedaj imam slabo stanovanje, povsodi polno miši, in drugega mrčesa. Povsodi ti leze ta golazen, zdaj po stenah, zdaj po postelji . . . glej, nesramnosti, ta hip ... stekla je jedna čez pismo. In še nekaj sem pozabil, popolnem pozabil! ... ali je pisal Shakespeare Lear-a, ali Shakespeare. Pri moji izdaji iztrgan je naslovni list . . . Srčen pozdrav! Tvoj Lojze". Kot uničen stal sem prebravši list. Stemnil se mu je um, noč za-trla mu je pamet. Da, tako je in ne drugače. Pa kakor se uže človek dobre novice z mnogo večjo zaupnostjo poprime nego' pa slabe, skušal sem i jaz dvome priklicati si o tej svoji sodbi. Morda se le šali, jedna izmej njegovih nakratnih muh? Razmotrival sem nekaj dnij in slednjič sklenil pisati on-dotnemu okrajnemu zdravniku. V izjavi, katero sem dobil po preteku tedna, reklo se mi je, da moj prijatelj vse-kako na živcih boleha, a da se doslej ni zapazilo ničesar sumnega na njem; kar bi dalo sklepati o hujem; govorno središče, da je pač obolelo, vendar da se je nadejati v kratkem zboljšanja. Dejal je nadalje Aeskulapovec, da mu to ne prija posebno, ker se je bolnik neki udal pijači, in da doslej bolezni še določiti ne more. Oddahnil sem se za nekaj časa in vesela nada prešinila mi je prsi. Žalibog ni bilo to dolgo. Nekoliko dnij potem sedim v znani dunajski kavarni, ter preganjam dolgo- 3 časno nedeljsko popoludne. Usodo delil 1 je z menoj Končar, medicinec, stara hiša, ki je bil pač tudi izjema svoje j vrste med dijaki. Precej nadarjen, a lehkomiselno zapravil je vedno ves j denar in ni tako nikedar mogel vpla-čati določene svote za preskušnje. | Drugi ne drznejo se postaviti pred ko-1 misijo radi neznanja — on pa je znal i v resnici mnogo, a je imel to nesrečo,! da je bil vedno brezdenaren. Pride mi prijatelj na um in svo-1 jemu gostu ne imenujoč imena Lojzo-vega, povem opis bolezni, kakor je bil j v zdravnikovem odgovoru ter povem j približno vsebino pisma bolnikovega. 1 — „Kaj praviš" prašam — „kaka* bolezen je to?" — „To ne bode posebno težko uganiti! Popolnem navadno! Dementi a | paralvtica, sem ter tija celo s pojavi ] psihoze, kateri pravimo delirium tre-1 mens. Koliko je star bolnik?" — „Natančno ne vem, a menim da ima več od četrti stoletja za seboj", a odgovorim. — „Mlad je še, skoro premlad za tako bolezen, ki je najnavadnejša med ] 30 in 50 letom. Vender to ni odločilno". 1 — „In ni rešitve temu?" vpra šam poluglasno, potrt. — „Pač, ... ob smrti" deje hladnokrvno in se smeji. Vedel sem, da Končar ne laže in da se smem nanj popolnem zanesti. Vedel sem pa s tem tudi, da je prijatelj moj naravnost izročen smrti. Primem za časnik, ležeč pred menoj Št. 3 in 4 VESNA 41 gitam slabi tisek, samo da se raz- ¦m. — Kari sind die slovenischen Rlatter schon hier?" vprašam mimo gIVIloeega strežnika. __ rSoeben angekommen" odgovori mi in jih hiti po nje. Ko pogledam na drugo stran lista, tam. kjer stoje navadno dopisi — čila m. da je izdihnil prevčeranjim pri-jatelj moj — blago svojo dušo. Pretreslo me je do dna srca; nisem bil pripravljen na tako hitro smrt ... in zarosile so se mi oči. Ko se nekoliko umirim, pravim: — „Preminol je . . ." — „Kedo?..." — „Kovačev Lojze ... on je tisti, o čegar bolezni sem te popraševal preje. - „Tako? — To je bilo pač najbolje, kar je mogel storiti. Dosti mučno tako življenje ..." — „Beri" dejem in mu podam časnik. „Skočil je bežoč pred svojimi preganjalci v podzemski tolmun ..." Ko sem se nekaj let pozneje vrnil na Kranjsko, posetil sem tudi grob svojega prijatelja. Milo se mi je storilo, ko sem stal ob tihi mogili. V spomin prišel mi je tisti večer, ko m; je govoril o fatalizmu, kot da je slutil naprej nesrečo svojo. Hiteč za vzorom svojim pal je v boji z življenjem zanj, trpin! Spoznati pa sem hotel tudi Alenko, ki je živela osamljena z materjo na konci vasi. Šibko, bledo, mirno dekle je, in glas ji je tresoč in boječ. Za svoja leta videti je prestara, a neke-danja lepota ostavila ji je i sedaj še sledove svoje. „ Pripovedoval mi je cesto o vas", dejala je tiho in plaho ter gladila si krilo. „Mnogo je pretrpel, mnogo ... a sedaj je rešen vsega . . ., da bi le šla kmalu za njim! ..." In tedaj je glasno zaihtela, ter bolestno pokrila si obraz se suhima rokama. „Z Bogom, gospod! zdravi!" . . . Ločila sva se, menda za vedno. Tudi bi nerad še kedaj prišel v kraj, ki mi hrani toliko tožnih spominov ... Akvareli s karnevala. VCJoilbe šumne melodije Zibljejo se po dvorani, Tisoč tu blesti se luCij V blesku čarno-omamljivem. Pod preprog bogatih težo Stene se šibe mogočne, In ob stebrih mramornatih Vspenja cvčtje se razkošno. 42 — VESNA — Št. 3 in 4 Črna krila, svetli klaki In oblek svileni atlas . . . Smeh, laskanje, rože dične, Moštva, ženstva cvet bohotni Lepe so plesalke čile, Lepe so v sijaji svojem, A med vsemi si kraljica Ti le vender, dona Klara! Ti, najlepša med ženami, Kakor luna zvezde drobne, Zatemnila si s krasoto Svojo vse vrstnice svoje. „— Dona Klara, dona Klara, Jaz naj bom nocoj ti vitez, Milost tvoja me obsini, Iz očij temno-globokih!" „— Alabaster prsij tvojih, Miriš las ti jasnoplavih, In korale usten bujnih Zmele so mi glavo vedro . . . Kliče godba na plesišče, V strasti gine tl6 pod nogo „Dona Klara, dona Klara, Oh, da veš, kako te ljubim . Sivo jutro se razgrinja — Bleda, ponočnjaška lica, . . . Dona Klara se s soprogom Vrača na domovje svoje. Razpuščene so gardine Po visokih, jasnih oknih; Naj ne moti solnčni žarek Dobrodejnega počitka! Zakopana med blazine Mehke sanja dona Klara: „ ... Ti najlepša med ženami, Oh, da veš, kako te ljubim . . . „ Danes, ljuba hčerka moja, Glej, da srečo uloviš — Kmalu bo predpusta konec, Čas je, da se omožiš". II. Mar naj bo zaman obleka, Mar zaman nakita čar? In brez vpliva vsa krasota, In očij iskreni žar?! Dobri taki so nasveti, Hčerke se jim pokore, Toda, kje moža dobiti, Ki o mrežah teh ne ve! — „Ne pritrdi, ne odreci, Vsemu se ljubko smehljaj, In kdor ti največ obeta, Ta tvoj ženin bode naj!J 111. Sto del prečital mož je star, Premotril knjig je sto, Sto zmot doživel, sto prevar, In srečnih ur tako. Sivi so redki mu lasje, Naguban mu obraz, Upognil mu kosti trdne Drveč je v večnost čas. 3 in 4 — VESNA 43 A vprašaj ga, če svet pozna, pozna pozemski rod. In če Človeškega srca Ve mislij skrivno pot. Odmaja ti: „ne vem, ne vem! Nad vse je to težko------- Ne morem reči in ne smem, Saj laž bi bila to". A teh poglej! — Privede pot Vkup v prviC jih nocoj, Že v srca najskrivnejši kot Prodne jim duše soj! Še malo dnij — in pred oltar Zanese jih korak — — „Le jedenkrat, in več nikdar! Kako, kako težak! — Josephus. Nekaj iz praktičnega modroslovja. (Sestavil Jos. Ž.) (Dalje.) v L*.- opazujemo hotečo osebo, vidimo, pa tudi ravna v tem smislu, da omo- da se tej lahko pridruži še druga, tretja Ud. Tu hočemo razmotrivati le slučaj, da se jej pridruži druga in samo druga, ravnajoči se po izreku: entia sine necessitate multiplicanda non sunt, in ker ostane — kakor se bo kmalu pokazalo — razmerje prav tisto, kakor če si mislimo tudi več nego dve hoteči osebi. Ta diuga hoteča oseba, ki se pridruži prvi, biva ali samo v domišljiji prve ah pa resnično v zunajnem svetu. Vzemimo prvi slučaj: druga hoteča oseba biva le v domišljiji prve, vender tako. da misli prva. da je tudi druga resnična, realna, v zunajnem svetu Očfvidno je, da se tu prva oseba moti glede na drugo. Ta pomota ima posledice, da prva oseba ravna tako, kot bi bila druga realna. Ona želi, da se spolni dozdevno hotenje dozdevne druge osebe ali pa, da se ne spolni. Pri tem goči dozdevno drugo hotenje ali da je onemogoči. V prvem slučaji hoče „dobro" dozdevni drugi osebi, v drugem „zlo". Oboje hotenje je nesebično, ker druga oseba ne more niti koristiti niti škodovati, ker ne biva resnično. V prvem slučaji hoče prva oseba ravno to, kar druga, izpolnitev njenega hotenja, in v tem obstoji ideja „dobrohotnosti", v drugem pa „zlohotnosti". Prvo hotenje se ujema torej z drugim ali pa se ne ujema. Harmonija, vzajemnost obeh hotenj dopada, disharmonija, nevzajemnost — ker je nenaravno — nedopada. Nekoliko podobnosti nahajamo v glasbi: dva glasa, ki se medsebojno ujemata, nam vsakako prijata, na sprotno neprijata. Dobrohotnost ima v sebi mo-ralično vrednost, zlohotnost pa nevrednost. To je hotenje v tretjem položaji. — 44 — VE Mislimo si pa, da druga hoteča oseba biva resnično, da je realna. Če hočemo vedeti, kako vrednost ali nevrednost ima to hotenje, morate priti osebi medsebojno v dotiko, to je, morate se zapaziti. Da se zadosti tej zahtevi, morate biti obe osebi v popolni oblasti svojih čutov, ker bi se drugače utegnilo dogoditi, da bi jedna o drugi ničesar ne vedela, kar bi onemogočilo pregled njunega hotenja v moraličnem oziru. Da se pa morete osebi zapaziti, morate svoje hotenje izraziti. Ce hočemo, da drugi razumejo naše misli ali občutke, moramo jih pred vsem diugim umevne storiti, to je, moramo jih izraziti; prvo se zgodi z besedo ali .peresom, drugo z mimiko. Jednako je pri hotenji. Da se osebi zapazite, morate svoje hotenje izraziti, in to se zgodi z delovanjem, Činom. Torej hotenje se mora izraziti s činom, in nasledki tega izraženja pro-vzroče neko izpremembo v zunajnem svitu, katero potem druga oseba zapazi in se na ta način o prvi osvedoči. Tu je treba ločiti dvoje: to izpremembo, katero naj druga oseba zapazi, provzroči prva z namenom, da jo druga zapazi, ali pa, ta izprememba se provzroči brez vsega namena od strani prve osebe, le slučajno. Tu je torej hotenje do cela drugačno, kakor v tretjem položaji, kjer se vse godi le v domišljiji prve osebe; tu se namreč godi vse in se mora goditi v zunajnem svetu; obe osebi se morate sniti na jednem in istem prostoru, da se zapazite. Takov shod pa je nemogoč, ker je na jednem in NA — Št. 3 in 4 istem prostoru le za jedno osebo prostora, in vender hočete obe ta prostor zavzemati. Zato je tak sestanek vedno sovražen, vedno namreč nastane vprašanje, kdo bo zavzemal ta prostor, in vsaka oseba napne svoje sile, da bi ga posedla. Obe osebi ga hočete, a imeti g;i more le jedna. Vsled tega nastane razpor. Tako v „Mesinski nevesti". Oba brata sta na tem, da se pomirita. Ni-, jeden izmed nju ne ve, da ljubita oba jedno in isto devico. Njeno srce je kraj, kjer hočeta bivati oba, a tu jo le za jednega prostor. Uresničenje obeh hotenj je nemogoče, se izključuje. Tako nastane med njima razpor, kdo bo zavzemal ta prostor, in pri tem razpoiu izgubita oba svoje življenje. Tu je vprašanje, kdo je kriv njunega razpora. Nobeden, ali če je kdo, obajednako. Nobeden, ker ne vesta drug o drugem; ali pa obajednako, ker sta oba videla devico na svetem kraji, jeden v samostanu, drugi pri očetovem pogrebu. Oba sta gojila na svetem kraji posvetne misli. Tu bi bila krivda jednaka, in jednaka kazen ju je zadela. Razpora vender nista hotela, da, pomiriti sta se hotela; razpora za sestro pa tudi nista mogla hoteti, ker nista vedela za njo. Razpor je tukaj posledica slučaja. Kako moralično vrednost pa ima razpor? Da odgovorimo na to vprašanje, moramo imeti pred seboj razpor kot tak. neglede na posamezne okoliščine, katere ga vedno spremljajo. Da to dosežemo, odstraniti moramo od razpora predmet razpora. Št. 3 in 4 — VESNA 45 Ta predmet je lahko velike vrednosti ali pa tudi Jako male, a pri našem vprašanji to ne pride v poštev. -Dalje moramo odstraniti osebe pri razponi; te so nam ali prijetne ali neprijetne, in za te se ne smemo zanimati, če hočemo opazovati razpor sam na sebi. — Odstraniti moramo naposled tudi moči in sredstva, koje rabite obe osebi, da bi si razpor ugodno - seveda vsaka za-se rešile. Mislimo si namreč lahko razpor dveh junakov v pravljicah ali pa tudi jezični razpor dveh žen;c. Ako odstranimo vse to, imamo pred seboj razpor kot tak. Obe osebi hočete biti na jednem kraji, in le jedna more biti. Borba za ta prostor obuja v nas neprijeten čut, čut nedopada-jenja. Pri tem se še celo ne zahteva, da bi bilo stanje pred razporom posebno ugodno. Gotovo je: boljše je bilo, kot sedanje, ker je bilo možno, ker je bilo v resnici; sedanje stanje pa je nemožno, ker hočete biti obe osebi na prostoru, kjer ne morete biti. Razpor kot tak zatorej ne do-pada. To je hotenje v četrtem položaji. (Konec prihodnjič.) \iJ sladek sen — o sen krasan, 0 dražestni mladostni časi! 0 vas se pesen moja glasi! O sen ti davno pokopan! Mors mit. V zelenih senci so citron Krog nje sklenile mi roke se, Vmes šepetale so ciprese, Duhtel vijol je modrih vonj. - Minila doba mi je nad . . . Otožno giblje se cipresa, Citrone žalujo peresa . . . Na grobu njenem sred' livad. Vuk Slavid. ijo sem pri tebi kdaj sedel In gledal cvet Ti žarnih lic, Izvil mi s prs strašno vesel: „Življenje moje!" se je klic. Moj najlepši čas. In zrle solzne v me oči. Iz ust pa rožnih čul sem glas: „Jaz ljubim Te" .. . Spomini vi! . . . To bil je moj najlepši čas. Lahov. 46 VESNA — št. 3 in 4 » O glavi. S prijaznim sodelovanjem pesnikov govori profesor Lucifer. „Honny soit qui mal y pense". ^ 'elecenjena gospoda! Glava je tisto, kar nas rado boli po slabi to-varšiji. Mislim, da ne bo nihče zmajeval z glavo radi te moje definicije, ker stežka je najti boljše, in „Drugih nisem vprašal, kaj se jim po glavi blodi". Ako preiskujemo glave anatomiški, fizikališki in kemiški, vidimo, da so jako različne, bodisi glede na zunanjost, bodisi g'ede na vsebino in tvarino. Kdor si ne da rad kaj v glavo vtepsti, ima trdo glavo, krajše bučo ali betico, on sam pa je tepec ali butec in rad buta z glavo ob steno. Njemu ne smemo reči: „Za uk si prebrisane glave", zakaj utegnil bi misliti, da se mu hočemo laskati. Nasprotno pa ve bistra glava mnogo, vse jezike zna celo slovenski, „V zbor učenih, vedi slava Stopi moder, bistra glava, Vse jezike sveta zna". Bistra glava je lorej najboljši filo-log. Med njo in prebrisano glavo ni mnogo razločka. Ako hočeš imeti tako glavo, umij in prebriši si jo vsako jutro do dobra, uspeh ne bo izostal. Kar se dostaje vsebine, gospoda moja, imenovati mi je najprej slamo. Znano je, da se slama rada užge, ven-der pa pojo pesniki navadno: „V prsih unelo se mu je srce", in ne „v glavi unela se mu je slama". (Order of the Garter). Dobro se godi onemu, ki „ . . . sol v glavi ima, V nesreči si vsaki Pomagati zna". Časih najdemo v glavi tudi kaj mozga ponajveč pa so glave prazne: toda še ni tako hudo, kakor, ako letaj ljudje „kar brez glave" okoli. Naravnost čudno jo, da vino n teče v želodec, ampak udarja v glavo, v kateri se potem človeku vrti. Česar zaman iščeš v glavi, najdeš v petah, zakaj „kdor nima v glavi, mora imeti v petah". Učen profesor, moj kolega, štel je vse glave; našel je po računih loga-ritmiško-algebraiških in diferencijalno-analitiških, da je „toliko glav, kolikor mislij". Ogledujoč svojega bližnjega, merimo ga od nog do glave. Tako je me-; ril tudi moj prijatelj, dr. Prešeren, svojega vojaka, ki pravi: „Pet čevljev merim, palcev pet, In čvrste sem postave Od nog do glave". Glavo nosi človtk na Slovenskem po konci le, ako je tujec. „Le tujcem sreče svit se v Kranji žari, Ošabno nosijo po konci glave". To so namreč „visoke glav,;". Visokost glave sodi po pokrivalu. Ta so jako mnogovrstna. „Najvišje" glave, po domače tudi „visoka živina", nosijo naj- Št. S in 4 - VESNA - 47 vi5je klobuke, ki jim pravimo ..cilindri". Rabijo jih običajno tudi kandidatje, kadar gred<5 delat izpit. Pri tej priliki nabira se v cevi strah in groza; zato nazivlje dijak tako pokrivalo „pisker strahu" ali pa „posodo nesrečno". Priprosti zemljani nosijo klobuke, ljubljanski kriminaldoktorji in dunajski piilcher"-ji šote ali pinče. Kralji in knezi. »grešniki maziljeni", devljejo si na glavo krono. Narodno ženstvo kiti pečam i ali pa tudi ne, slovenskemu dekletu pa sveti „venček na glavi se". Pesniki, ki mislijo, da morajo imeti vedno kaj posebnega, rabijo neko zelenjavo, lavor. spleteno v vence. La-fc.rjeve vence je priporočati kar najtoplejše radi sence po leti in hladila po zimi. Mnogo jih ne nosi na glavi ničesar, ampak visi jim nad njo le Damo-kljejev meč. Sem sodijo oni, ki so nad Javo v dolgovih. Ako se snidejo tri glave, nastane Triglav. Triglav nahajamo kot goro na Gorenjskem, kot slavno akad. društvo pi v Gradci. — Lepoglava je kraj na Hrvatskem. Zeljnate glave niso brez p-mena, zlasti, ako so dobro pripravljene in ako niso kranjske klobase 1 ledaleč. Glavo ločimo v dva dela. Prvi del jr tam, kjer je obraz, drugi pa tam, kjer obraza ni. „ . . . vsak obraz je čudna laž". Obraz in obličje, častita gospoda tuja, ni jedno in isto; razloček je v tem, da ima obraz privlačno silo, nekak magnetizem v sebi, dočiin se odlikuje obličje s tem, da je nosimo v srci: „Kak s seboj me vedno vleče, Koder hodi, njen obraz, Kak obličje nje cveteče V srcu nosim vsaki čas". Sploh ima obraz nekaj silnega na sebi, „ Obraz mili Tvoj po sili Vedno mi je pred očmi". Ako je človek kam namenjen, poraja se na obrazu hrabrost: ,, Vitezi cenjeni, Kam ste namenjeni, Kaj vam zažiga v obrazu pogum". Ako si glavo beliš, ali ubijaš, dobiš bled obraz, ki pa ni vsekdar lep, „ ... lep bil obraz bi bled Ak bil bi le nekakšen preč nejevolje sled". Obličje, gospoda moja, je velikega pomena glede vrtnarstva, zakaj lepim devojkam rasejo na njem lilije in rože. „Rože rastoče sred lilij obličja Rajske brez tujega so lepotičja!" Inženerji, ki se pečajo s tem, da merijo lica, so licemerci. Dosedaj še ni trdil nihče, da bi bili to najpleme-nitejši značaji. — Lice mesta je dno mesto, na katero prihaja v nekem kraji požarna bramba še le, ko je že vse „prah in pepel". Najviše na obrazu je čelo. Čelo je sedež modrosti. Tu kraljuje razum. Na preozkem čelu pa razum ne more široko sedeti in je v večni stiski. Čelo imamo zato, da je znoj lahko pokriva in pa, da je poti jug z beneškega morja. Lepo je čelo le ob ugodnem vremenu, in ako je visoko 48 — VESNA — Št. 3 in 4 „Da je lepo, bi sodil, visoko čelo, vsak Ak bil bi le nekakšen zapustil ga oblak". Takoj pod čelom, časih globoko mirte, so oči. Oči, gospoda moja, so tisto, česar vrana vrani ne izkljuje. Koliko je očij. ako so jasne, razodeva nam primeroma pesnik: „ ¦. . . več ko zvezd je vrh neba, Tu jasnih je očij." Oko je zrcalo duše, in več očij več vidi. Zato nosijo učeni ljudje naočnike, imajo „štiri oči", torej tudi štiri zrcala. V očeh nahajamo razven leče, za katero se prodaja prvorojenstvo, še druge reči, in sicer v lastnih pezdirec, v očeh svojih bratov pa bruna. — Kurja očesa rabijo starim ljudem za barometer in informacije o kritičnih dnevih. „Gospodarjeve oči konja pasejo", kurje oči pa so slovniška hiba. V zanimivem razmerji sta ok<5 in kaplja zlata. „Kedar oko otožno v kupo vprem, Skrivnostna čuda v kaplji zlati zrem, Odpre se svet čarSben mi in nov". Kdor ničesar ne vidi, je slep in „se s petjem vkvarja". Oko posebne vrste je oko postave; ž njim se ni šaliti. Sploh so oči za jezikom najpogub-nejša stvar na sveti. Lahko mi je to dokazati, kajti „Oči odpr6 ljubezni dur' in vrata". Zbok tega pa je bilo. je in bode mnogo nesreče. „Nevarno gledat' je ilekleta mlada" Vsaka ima polen arzenal sladkih pa strupenih pušic v očeh, in „Nikdar več zdrav ne bo. ki ga pušica j Pogleda bistrega v srce zadene". Le poglejte, kako meče taka amaconka smrtonosne strele v „ tarčo", „Nje pogledi, svitle strele, Z neba jasnega poslane, Daleč krog junakov srcem Vžigajo skeleče rane". BumlTako se prične „petošolskala ljubezen. Mladi lepotici — „med otroki ] si igrala, draga, lani!" — in junaku, kateremu delajo Ksenofont in algebra bridke težave, tema dvema pride hkratu na um, da drug brez drugega ne mo-1 reta živeti. Ti sveta pomagalka, to JM hudo! — Kadar se srečata, slučaji seve", sučeta oči, da se Bogu smili. Oj astronomiji dobita povse krive nazore; luna jima je „postillon d' amour" in nebo se jima zdi odprto, odkar sta si razodela, kaj čuti srce. Prisežeta si. kolikor mogoče hitro „ večno zvestobo", I vsaj za par tednov. „In kar mu obetati očesi nje, Potrdijo kmalu besede sladke". (Konec prih.) st. 3 in 4 VESNA 49 O slovenskih prevodih iz ruščine. Pi§e S. J. Prevajati iz ruščine ni prav lehko delo. Ruski jezik ima toliko posebnostij, toliko natančnih izrazov in rokov, da jih je jako težko prevesti v slovenščino. V malo besedah tiči obširna, globoka pisel, katere ni možno izraziti tako lepo in jedrnato, kakor je v originalu. Tu pa tam se tudi slog ne strinja z duh' im slovenščine, katera je pod tako silnim vplivom nemščine, da se zdi Slovencu, kakor da veje iz ruščine njemu tuj duh. Zapad pokvaril je ne le Slovencem, temveč vsem slovanskim narodom latinsko-nemškega kroja slovanski značaj njihovega jezika. Mnogo, mnogo truda in žrtev bode treba, predno se popravi vse to, kar so zakrivili domači in tuji vragi . . . Slovani bi morali vedno imeti pred očmi, da so svet sam za-se, da so kulturna celota, katera je povsem različna od zapadne latinsko-nemške. Morali bi se sosredotočiti duševno, kulturno. Samo to jim je dovoljeno in možno, a prav to jih privede v varno zavetje pred tujim navalom. To vedo jako dobro tudi njihovi nasprotniki, zato se tako protivijo temu jedino možnemu in najuspešnejšemu jedinjenju Slovanov. Oni ravnajo s tem v svojo korist, v smisli svojega tisočletnega programa; a čudno, da se nahajajo celo med Slovani samimi, kateri hodijo z njimi roko v roko vede li nevede, — iz strankarske zaslepljenosti. Kogej. Vender se je nadejati, da nastopijo i v tem pogledu boljši časi. Mladi naraščaj, v kolikor se v obče zanimlje za narodno stvar, začel se je zavedati, kak je njegov poklic, kako mora delati, da bode najbolj koristil svojemu in vsemu slovanskemu narodu. Obča povestnica kaže mu pravo pot. Iz te se razvidi, da morejo dospeti do najviše stopinje v kulturi le mnogomili-jonni narodi; da je kultura istotako za-visna od gmotnih sredstev, kakor drugo življenje; da je možna kulturna mogočnost le na podlagi jednega občega kulturnega jezika; da more postati naposled kulturnim jezikom le jedno narečje, nikakor pa ne kaka mešanica iz raznih narečij, kakoršna se je hotela ustvariti na primer za Jugoslovane. Tudi v tem, da bi bila ruščina najsposobnejši kulturni jezik, kakor duševno, .tako gmotno, so si Slovani precej jedini. Zato so pridno začeli priučevati se ruščini in prevajati ruske proizvode na svoja narečja, da pokažejo tem potom veličino ruskega uma in ruskega jezika. Tudi Slovenci nočejo zaostajati, kajti večina prevodov na slovenski jezik je iz ruščine. Nahajajo se navadno v „Listkih„ poli. tičnih listov, a nekatere se je izdalo i v posebnih knjigah. Časopisi, celo oni, kateri so nasprotni vsemu, kar je ruskega, priporočajo učenje ruskega jezika, ker znajo njegov velik pomen. 50 — VESNA St. 3 in 4 Vender uspeh ruščine v Slovencih ni še izdaten, a kot začetek dokaj nadepoln. Kakor sem pa omenil uže gori, temeljito znanje ruščine ni baš lehka stvar. Potreba je več let marljivega učenja, predno se seznaniš z vsemi posebnostmi ruščine. Za čita-telja ni potreba toliko, tem več pa za prelagatelja. On mora natanko znati zvenanjost in notranjost ruskega jezika in mišljenja. Nikakor ne zadostuje površno znati slovnico in imeti pri sebi slovar, kateri je pa navadno še v marsičem napačen in nedostaten. Treba je mnogo citati, da se nekako vglobi v ruski duh, v rusko življenje, a potem še le začeti prevajati iz ruščine. Iz ruščine, pravim, ne pa iz kakega slabega nemškega ali hrvatskega prevoda, kakor se prečesto rado godi. . . Nemški prelagatelj, kateremu je skoro izključno vir vsega njegovega znanja ruščine kak slab slovar, je še mnogo manj sposoben za prevajanje, nego kak Slovenec, kateri si je pridobil jedva prvo podlago v ruskem jeziku. On razume ruščino navadno malo, ruskega duha pa nič. Lehko si mi slimo torej, kaki prevodi iz ruščine (?) prihajajo skozi Nemčijo v Slovenijo. Ne le, da so v tuji obleki, nepopolni in prevedeni le približno po smisli, temveč izražuje se cesto tudi smisel mnogo drugače ali povsem krivo. Časih je pomen še nalašč predrugačen, da predstavlja prelagatelj Ruse in njihovo življenje tako, kakoršno so mu vcepili v glavo zakleti vragi Slovanov. On ne prevaja torej iz ljubavi do ruskega uma, kar je neizogibno potrebno, temveč iz ljubavi do svojega žepa. Hrvatski prevodi so pa mnogokrat le malo boljši. Tudi njihovi pre-lagatelji se cesto prijemljejo dela brez temeljitega znanja. Neki njihov prelagatelj mi je sam rekel, da je prevel neko znamenito delo — brez slovarja, dasi je imel tačas jedva prve pojme o ruščini ... A Hrvati so vender v toliko na boljšem, da kmalu ošeškajo takega siromašnega prelagatelja, kakor zasluži. V nas Slovencih pa še tega ni. V Slovencih so imeli prelagatelji doslej preveliko svobodo. Presajali so ruske proizvode na slovenska tla s tako samovoljnostjo, da so kvarili s tem rusko in slovensko književnost. Le malo kje slišal se je nejevoljen izraz proti tej samopašnosti in to le mimogrede; a nikogar ni bilo, da bi temeljito razkrival nagoto, da, absurdnost nekaterih prelagateljev. — Ako nam ti-le hočejo kazati krasoto ruskih proizvodov, podajajo naj jo nam t pravi, popolni dovršenosti, ne pa posneto po kakem nemškem prevodu ali po svoji lastni uredbi. Še le tedaj, ako nam podajo prevod v rusko-sL venski obleki, ima ta-le znaten pome: in veliko korist, drugače škoduje i tu i tam. Pričakoval sem, da se loti kdo drug tega prepotrebnega dela, — a zaman. Zato hočem pokazati jaz na mnogobrojne nedostatke z nado, da pride kmalu sposobnejša moč. Dopuščati ne smemo več, da se na tak način pačijo ruski proizvodi, Slovenci pa slepe, da imajo pred seboj rusko Št. 3 in 4 — VESNA — 51 ,el0 v slovenskem jeziku. Uže uredile i bi morali strože paziti na to, kak " prevod in iz kakih rok ga dobivajo, aa ga namreč ne priobčujejo, ako ni zanesljiv. Dati bi ga morali v razsodbo ešcakom. ako uže sami niso dovolj zmožni ruščine. Ni dovolj, da lepo teče slovenski prevod: ta je po zvenanjosti še lepši in uglajenejši. ako se izpušča nekatere ruske besede, a popolen ni, ker ne izraža vsega tega, kar original. Povsem napačno je pa nasprotno, ako uredniki samovoljno kaj spreminjajo ne glede na ruski spis. S tem lahko stvar še bolj pokvarijo. Saj v prvi vrsti je vender le prelagatelj odgovoren za prevod. Prigodi se pa lehko na tak način, da mora prelagatelj trpeti še za urednikove napake. (Dalje prih.) "L*¦ Glasnik. Slovenščina na pravnih oddelkih vseučilišč. Uže od 1848. leta pa sem do današnjega dne bori se naš narod za slovensko vseučilišče v Ljubljani, a vsa borba ostala je doslej brezuspešna. Pravoslovna akademija 1849. leta v Ljubljani je zaspala, začasna slovenska predavanja na graškem vseučilišči so prenehala in danes ne moremo upati niti nanje. — Bi li ne bilo možno osnovati na istem vseučilišči pod vodstvom na-obraženega slovenskega pravnikakot docenta in vodje za tretje- in četrto-letnike-p ravnike slovensko pravno s e-menišče v dveh tečajih? Tako semenišče imelo bi sicer bolj jezikosloven, nego pravosloven značaj, a uvajali i bi slovenske pravnike v pravne pojme njihove materinščine in bi v tem oziru za početek gotovo donašalo obilo koristij Stroškov bi jednaka uredba ne prouzročila mnogo, ker bi se v ta pouk določil vešč ¦ovStnik tamošnjega višjega deželnega so-šča kot vodja — seveda s primerno nagrado; prostore pa naj bi za isti čas pre-pravno semenišče vseučilišča. Z. O. Nasvet o dijaškem druževnem življenji poslal nam je prijatelj našega lista. Njegov dopis se glasi: Z velikim oduševljenjem smo pozdravili ljublj. dijaki uže dolgo zaželeno vest, da se je osnoval na Dunaji vsestransko nezavisen dijaški list. „ Vesna" bode klicala glasno nekako zaspano slov. dijaštvo k istej zavednosti, kakoršno imajo bratje Hrvati in Čehi! Vzgajala bode zarod mladih pisateljev ter bode zvest kažipot vsakemu dijaku k pravim idejalom. Izredne važnosti bodo za nas, bodoče akademike, zlasti poročila o življenji slov. dijakov na vseučiliščih, ker nam bodo podajala verno sliko o nevarnostih njihovega žitja, koje si le preradi pretirano idejalno rišemo, pa je nam tudi večkrat pretirano črno barvajo. „ Vesna" nam pove resnico, zato ji kličemo: „Vivas, floreas, crescas!!" — — V zadnjih letih so se kar udomačile na nekaterih gimnazijih stroge preiskave radi prestopka §§ 26. in 27. disciplinarnih postav. (Opomnim le one slavne v Celji 1. 1889, v Rudolfovem 1. 1890 in v Ljubljani 1. 1891, ki zavodom izvestno niso bile na čast, še manj pa prizadetim žrtvam v korist.) V 52 — VESNA — Št. 3 in 4 podobnih slučajih ne zakrivi nikdar toliko obtoženci, kolikor splete zlobna denunci-jacija, ki najneznatejše dogodke fantastično poveča, da ima vse mesto teden dnij dovelj gradiva v razpravljanje in — opi-avljanje. — Kako pa se ogniti temu? „Svoji k svojim!" — veljaj tudi pri nas dijakih. Popustimo one nasprotniške prostore, kjer posluškuje vse na naše govorjenje ter kliče žveplo in ogenj na nas, ker ne govorimo samo o — aoristih! Izberimo si povsod pošteno, narodno shajališče, kamor zahajajmo po dokončanem delu! Ondu se zabavajmo v zaključenem, kolegi-jalnem krogu s čitanjem raznih, slovanskih časnikov, kar razširi marsikomu jedno-stransko duševno obzorje, naposled z govori in petjem. Z govori, pravim! — Ako prideš na Hrvatskem v družbico, ki šteje jedva štiri dijake, izvestno čuješ množico govorov, ki slave prijateljstvo, domovino, ljubav, petje itd. Na tak način se vadijo hrvatski tovariši v govorništvu dan na dan, in vesela posledica je, da ima bratski narod v vseh slojevih toliko vrlih govornikov. Zakaj bi jih ne posnemali mi, Slovenci!? Vaja dela mojstre povsod! — Vztrajnim vežbanjem med vrst-niki odstranimo vse naravne napake, pridobimo si dovršenost v govoru, katero nam bo možno še kdaj uporabiti v blagoslov svoje domovine! — Dijaki, poprimimo se torej marljivejše govorništva in porabimo vsako priliko, da govorimo svobodno med svojci, kar nam ne bode le v zabavo, nego tudi -v korist v bodočnosti! — — „Slovenec nima veselice poštene, pri kateri se ne sliši pesnic sladki glas," pravi Slomšek po vsej pravici. Res je pa tudi, da nihče ne prepoje toliko, kot prav dijaštvo. — Od zore do mraka ubija se s svojimi nalogami, a ko začuje veselo petje, tedaj po" žabi mahoma na vse neprijetnosti in postane glasen in šaljiv. — Petje se goji med dijaki dosta mamo, (— v Ljubljani ima skoro uže vsak razred višjega gimnazija svoj zbor); toda navzlic temu se še ne stori dovolj! Zanemarja se namreč skoro popolnoma narodno petje! Pač se sliši tu pa tam kaj narodni popevki podobnega, vender ne p0j$ se v duhu narodnem, ampak — po sv.,je, popačeno. Priporočam torej gojenje narodnih izvirnih popevk slov. dijaštvu kar naj] topleje! Slovenski dijaki naj si omislijo krasne „Narodne pesni z napevi." katere je izdala „Glasbena Matica" v treh zvezkih! Ti zvezki naj jim bodo kakor logarit-" mične tablice vedno in povs> a bili nevredni pre-|,ne podpor.-. Podporno društvo za slovenske veliko-iolce naDunaji in ..Vesna". Podporno društvo ridelo je potrebo, da pošlje med svet izda nobeden izmed izdajateljev resne" ni podpiran od tega društva, priklopilo tej izjavi ,.ad captandum /olentiam" tudi obsodbo našega lista, i bila „Vesna" res vzrok, da društvo v zadnjem času slučajno ni dobilo večjih ,irj.i,evkuv iz domovine — kar pa nikakor :azano. ker podpore društvu ne domino, temveč sedaj v večji, sedaj v -i meri, — potem moramo obžalo-i mi, da je slovensko občinstvo tak nesamostojno in tako terorizo-od časnikarskega upliva, da pre-nemu, blagodelujočemu društvu, ka-ga uže tudi doslej nikakor ni pod-o v zadostni meri — odklanja pri-• Kakor je tudi stvar neverjetna, pri jih razmerah na Slovenskem, je žali-bog mogoča. Upamo, da prihodnjost ne Opraviči bojazni, temveč da bode slovenski narod vedno bolj iz poznaval in uvaževal !io in korist slov. podp. društva ter mu z obilimi darovi omogočil, da v vedno večji meri nadaljnje svoje uspešno delovanje. Kakor je hvalevredno, da se je društvo potegnilo za slov. dijake, obsojati moramo letni napad na izdajatelje našega lista. , njim ne more se niti najmanjšega .m- Talnega pregreška" očitati — vsa sum-a, bodisi od katere koli strani, so po-neutemeljena in zlobna. Obžalovati mo taka sredstva, ki so povsem nebna za dosego namena, bodisi ta še tako blag in dober. Izdajatelji „ Vesne" bili so vedno med prvimi sodelovaloi za podporno društvo, oni 80 je vedno in povsod posredno in neposredno podpirali in to storili bodo o tudi v prihodnje, če tudi se bo vrarevalo z nehvaležnostjo, kajti oni vedo ločiti med stvarjo in osebami. Kar se tiče sodbe o našem listu, — ki pa ni sodba vseh odbornikov podp. društva, bodemo se spuščali v polemiko radi tega; niti dokazovali neopravičenost časnikarskih ocen, na katere se Sklicuje podporno društvo opetovano. Kajti uverjeni smo, da pravična stvar konečno vendar le zmaga. In ko bi nas tudi ugonobile neprijazne nam razmere, tolažila nas bo zavest, da smo imeli najboljši namen, ter delovali z iskrenim prepričanjem za svojo nalogo.* Slovanska zgodovina in slovstva — pa naše srednje šole. Dolgotrajen je boj, ki ga bijemo Slovenci za srednje šole; le malo in polagoma posrečuje se nam, da priborimo slovenskemu jeziku vsaj nekoliko veljave, ki mu gre po naravnih in postavnih zahtevah, v srednjih šolah po slovenski zemlji. Posrečilo se je, da ima slovenščina, a žalibog samo na nekaterih gimnazijah, po spodnjih razredih izključno, po gornjih pa doslej le izjemno veljavo kot poučni jezik. A tudi. ako se uvede kot tak po vseh razredih, ne smemo se še zadovoljiti, kajti učni načrt naših gimnazij nikakor ni tak, da bi ustrezal opravičenim zahtevam slovenskega naroda. Vsa naša odgoja bila je doslej preveč v duhu germanskem, — zahtevati moramo odločno, da se preustroji v duhu slovanskem. Ne moremo razmotrivati, koliko ur odmeri se naj posameznim predmetom, potrebnim v občo izobrazbo, koliko ur klasičnim jezikom, vender mislimo, da se i to nadalje lehko poučuje v zadostni meri. da se ne krči pouk v teh važnih predmetih, a ob jednem zadosti potrebi, ki zahteva, da se poučuje o slovanski zgodovini in o slovanskih slovstvih. Zgodovinski pouk obsega pri nas preveč in prenatančno nemško zgodovino, — zgodovino raznih slovanskih rodov pa skoro popolnoma zanemarja; da celo ožja zgodovina slovenskega naroda poučuje se le jako površno. Isto velja o slovstvu. Nemškemu slovstvu odmerjen je zelo natančen pouk — ta goji se z večjo skrbljivostjo kot po marsikaterih nemških učiteljiščih, — slovensko slovstvo poučuje se le tam obširno, kjer to stori do- * Uprav v zadnjem času dobilo je podporno društvo iz domovine zopet več izdatnih prispevkov, od katerih so mu bili poslani nekateri še par dni pred objavo omenjene „izjave* v slovenskih listih. 54 _- VESNA — St- 3 in 4 tični g. profesor iz lastnega nagiba, — a o drugih slovstvih slovanskih čuje se le malo ali celo nič. In vender imajo slovanski narodi, osobito Rusi, Poljaki in Čehi tako veliko in v mnogih ozirih tako dovršeno slovstvo, da se ž njim ponašajo težko kje drugi narodi; in vender bi morali Slovenci pred vsem drugim poznati slovstvo najsorod-nejših bratskih plemen Hrvatov in Srbov. Dočim pa se razmere po gimnazijah vsaj deloma nekoliko boljšajo, so realke povsem potujčeni zavodi; da ondi materinščina niti ni obligaten jezik — pač pa tuja italijanščina! Skrb vseh merodajnih faktorjev torej bodi vedno in vselej, priboriti slovenščini popolno veljavo po vseh srednjih šolah na slovenskih zemljah, — ter uvesti preosnovo učnega načrta v tem zmislu, da se bode pri poučevanju oziralo na slovansko zgodovino in na slovanska slovstva. Razven tega uvede naj se kot prosti pouk poučevanje slovanskih jezikov, osobito v spodnjih gimnazijah hrvaščine, ki je najsorodnejši in najlažji (nam Slovencem) — v gornjih ruščine, ki je najrazširjenejši in najkrepkejši slovanski jezik. To bi bilo tudi prevelikega praktičnega pomena za nas, in le to bi pospeševalo izpoznanje in združevanje Slovencev z drugimi slovanskimi plemeni. Fr. G. ^B Vestnik. ^T „Sava", slovensko ferijalno društvo, je od vis. c. kr. deželne vlade kranjske potrjeno. Ker nam danes nedostaje prostora, govorili bodemo o potrebi in važnosti tega društva prihodnjič, ter podajemo za sedaj le: PRAVILA slovenskega ferijalnega društva „3 a v a" v Ljubljani. I. Namen in sredstva, društva. § 1. Namen društvu je, v počitnicah gojiti družno življenje in dijaški živelj med svojimi člani in jim biti duševna in zabavna vez. § 2. V ta smoter prireja društvo v raznih krajih slovenske domovine shode, veselice, izlete, poljudno-poučna predavanja t9r izdaja spise. II. Člani. § 3. Člani se dele v: a) neizvršujoče in to: častne, usta-novnike in podpornike, — in h) izvršujoče in to: starešine in redne člane. § 4. a) Častnim članom umre se imenovati, kdor si je pridobil za slovenski nari d ali za društvo posebnih zaslug. I) Ustanovnik postane. kdor plača nakrat vsaj 10 gold. v društvene namene. c) Podpornik je vsakdo, kdor plača vsaj 2 gold. na leto v društvene namena d) Starešine so absolvirani slovenski velikošolci, ki plačajo vsaj 2 gold. na leto. o Redni člani morejo biti slovenski velikošolci za časa svojih ukov in abiturijentje. III. Dolžnosti in pravice članov § 5. Častni člani, ustanovniki in po4| pomiki nimajo nikakih drugih dolžnostij niti pravic. § 6. Starešine imajo pri vseh shodihi posvetovalno pravico ter dolžnost, pospeševati društvene namene. § 7. Vsak redni član ima pravico, ude^ leževati se vseh društvenih shodov, na ob-' čnem zboru glasovati, staviti predloge, inter-pelovati, debatovati, voliti in voljen biti. § 8. Vsak redni član ima dolžnost: j a) da se podvrže društvenim pravilom in sklepom; b) da pospešuje, kolikor mu je možno, društvene namene; cj da plača na leto 1 gold. udnine, na novo vstopivši razven tega že 1 gold. vstopnine v društveno glavnico. Nadaljne doneske določa občni zbor. IV. Društveni organi. § 9. Društvene posle vodi odbor; na zunaj zastopa društvo predsednik ali njegov namestnik. ; in 4 — VESNA — 55 V. Občni zbor. ¦ in S prvim shodom meseca avgusta f je občni zbor, pri katerem mora fnavzoča najmanj jedna tretjina rednih g 11 Občni zbor ima zlasti pravico: * „, voliti predsednika, odbor in preglednika ; hi določiti delovanje društva za do- tično leto; t) rešiti slučajne predloge; ,/; prenarejati pravila in poslovnik: ,/ imenovati častne člane; i, v slučaji § 30 lit. <¦> izobčiti člane. i 12. Da zborov sklep obvelja, treba nadpolovične večine navzočih rednih članov; e za spremembo društvenih pravil ter v slučajih SS 24. 30 lit. <¦> in 33 je treba dvotretjinske večine: vendar se to ne tiče po-8lovnikovih določil. | 13. Na zahtevo odbora ali jedne tretjine rednih članov mora se sklicati izvan-redni občni zbor. VI. Odbor. g 14. Zbor voli z nadpolovično večino bo glasovnicah predsednika, štirinajst odbornikov in dva preglednika. Odborniki morajo biti vsaj štirje v Ljubljani. — Odbor voli izmed sebe dva podpredsednika, jednega tajnika in jednega blagajnika. (S 15. Predsednik sklicuje v sporazum-ljenji z odborom občni zbor in shode ter jim predseduje. Ako je zadržan, nadomestuje ga podpredsednik. S 16. Odbor zastopa društvo ter opravlja vse društvene posle, ki ne spadajo v področje občnega zbora; nadalje vsprejema in odbija člane, ne da bi moral navajati razlogov, vendar je zadnjim pritožba na občni zbor prosta. § 17. Delokrog posameznim odbornikom kaže poslovnik, ki se ima sestaviti na podlagi in v mejah društvenih pravil. § 18. Vse društvene listine, izjave in naznanila podpisati mora, da veljajo, predsednik ali njegov namestnik in odbornik, v čegar področje stvar spada, ali njegov namestnik. § 19. Da odborovi sklepi obveljajo, treba je prisotnosti vsaj petih odbornikov, ki sklepajo z nadpolovično večino; pri jednakosti glasov odločuje predsednik. § 20. Preglednika imata dolžnost, pregledovati računska poročila in poročati o njih pred zborom. VII. Društveno imetje. § 21. Društveno imetje deli se v glavnico in razpoložnino. § 22. Društvenemu imetju pripade usta-novnina, redni doneski podpornikov starešin in rednih članov, dalje radovoljni darovi in obresti od glavnice. § 23. V glavnico pripade: u> ustanovnina; b) vstopnina novovstopivših članov; <•) polovica prebitka vsacega leta; . dopolnilne volitve v odbor; nato čital je stud. jur. St. Kogej razpravo „o potrebi in možnosti < .bče-slovanskega kulturnega jezika", ki se sprei jela pohvalno in vzbudila mnogo zanimanja. — Odseku za slavnost, v katerega izvolili nekateri novi člani, odobrilo seje njegovo dosedanje delovanje in dal" poobla^ stilo, da sme delovati nadalje \ ukrepih. V 6. zborovi seji, 17. februarja 18;>2 spi minjal se je predsednik umrlega, za „Slo-* venijo" velezaslužnega g. dr. Fr. Grossa, in pisatelja in pesnika g. Fr. Cegnarja. -delovanji slavnostnega odseka in o slavnost] poročal je cand. med. Fr. Gosti; - o gmotnem vspehu slavnosti blagajnik stud. jur. A. Bulovec. (Dohodkov je bilo 3K5 gld. 68 kr.. troškov 299 gld. 76 kr.) — Polovica čistega dobička izročila se je podpornemu društvu slovenskih velikošolcev na Dunaji, polovica pa obrnila v društvene namene-, v prvi vrsti za knjižnico. - Čital je potem stud. med. E. Murni k humoresko ..V f>. šoli". — Vsprejel se je predlog stud. med. Borštnika. prepuste društveni prostori ob določenih urah borilcem za vaje; nadalje predlog stud. jur. V. Maurerja, da ..Slovenija'- kupi in T čitalnici obesi sliko Strossmaverjevo. ker je „Zvonimir" svojo sliko odstranil. V 7. seji 9. marca 1892 čital je studi jur.Maurer: Radivoj Poznikov »almanah sla* janski" — in ideja permanentne matice slo- Št. 3 in 4 — VESNA 57 . Berilo se je živahno odobravalo. — tud. jur. R. Sterle-ta, da si „Slo-SLf 0snuje lastni tamburaški zbor ter v nakup instrumentov da iz blagajne 50 gld. il je sprejet z veliko večino. — Ker so nekateri članovi hrvatskega akad. društva aira" zasebno izrazili nasvet, naj odstrani ..Slovenija" Strossmaverjevo sliko ali pa ,ia se razide z .,Zvonimirom", izrazil se |*bor soglasno proti odstranitvi slike. V 8. seji dne 21. marca bil je razgovor o nasvetu „Zvonimira", da se izselimo iz sedanje;^ stanovanja; kar se je tudi sprejelo. Po daljši in živahni debati ali si iščimo stanovanja tudi nadalje z „Zvonimirom" ali sami zase, sklenilo se je konečno, da ostanem' i i nadalje še v zvezi z bratskim akad. društvom hrvatskim. V. R. V „Dol. Novicahr čitali smo opetovano bo borilcev ..Triglavanov". Osvedočeni Brno, da članovi akad. dr. „ Triglav" nikogar ne izzivajo, a da branijo svojo društveno in dijaško čast na način, ki je v dijaških krogih edin veljaven in običajen. Na graškem vseučilišči vlada nasproti slovanskim dijakom velika nestrpnost in le vrlemu postopanju „Triglavanov" zahvaliti se moramo, da si morejo Slovenci dostojno varovati svoj, čast in svoje pravice. — Na dunajskem vseučilišči, ki ima mnogo bolj mednaroden značaj, ni tacih narodnostnih na-sprotstev. Radi tega ni potreba „Sloveniji" kot društvu postopati z orožjem v roki-em napačno pa je, da bi bilo „Sloveni-janom" po pravilih borenje prepovedano — nasprotno, društvo pospešuje po mogočnosti pouk v borenji pri slov. velikošolcih. — 21. dne aprila meseca umrl je v Krškem g. stud. med. Josip Žener. Tuberkuloza uničila je mlado življenje nadepolnega našega rojaka. ('bširnejši životopis in sliko prinese prih. številka „ Vesne", ker nam za danes ne ¦dostaje prostora. Na dunajskem vseučilišču bilo je upisamh v zimskem tečaju 1891 2 6029 slušateljev, sicer rednih 4558, izvanrednih 1671. Na ovni fakulti bilo jih je 227, na pravo- ilovni l!io;s. na medicinski 3115, na modro- ilovni 784 (tem prišteti so tudi farmacevti). Na graškem vseučilišča bilo je upisanih v zimskem tečaju 1891 2 1512 slušateljev, in sicer 120 bogoslovcev, 495 juristov, 667 me-dicincev, 88 modroslovcev, 142 farmacevtov, Občni ženski shod bode na Dunaji o binkoštnih praznikih (5.—7. junija). Prvi dan bodo razprave in posvetovanja o ženski iz-omiki, — drugi dan o delovanji ženstva v raznih poklicih — tretji o raznih političnih vprašanjih, zadevajočih in zanimajočih žen-stvo. Za predavanja oglašenih je vže mnogo dam in nekoliko gospodov. Skrb za prenočišča in razvedrila prevzel je posebni ko-mitet; da se temu troški povrnejo, določil seje za vstopnico za vse tri dni znesek 50 kr. Vladni svetnik, profesor državnega prava in statistike na vseučilišču v Gradcu, Dr. H. Bidermann, umrl je 25. aprila t. 1. 61 let star. Na tehniki v Gradcu bilo je v prošlem tečaju 155 rednih, 23 izrednih, skupaj toraj 178 slušateljev. Občni shod naprednjaških slovanskih dijakov, nameravan o binkoštih v Pragi, prepovedala je vlada. V Pragi predstavljala se je na velikonočni pondeljek prvič v „Narodnem divadlu" Mascagni-jeva nova opera „L' amico Fritz" z velikim uspehom; a 25. in 27. aprila gla-soviti „Dvorakov „Requiem". — V „Rudol-finu" pa bil je 28. apr. orkestni koncert Dvorakov, 8. maja pa predstavljala se je v „narodnem divadlu" v 200. Smetanova krasna opera „Prodana nevesta". Čajkovskega opera „ Peter Onegin" predstavljala se je kot novost 24. aprila v Darm-stadtu in bila zelo pohvalno sprejeta. Žensk je na vseučiliščih največ slovanskega rodu, posebno Rusinj. Na dunajskem vseučilišči uče se medicine 3 gospodične, dve Poljakinji in jedna Rusinja. Mnogo jih je v Ameriki, v Švici in na Francoskem. V Parizu upisanih je na medicinski fakulti 134 in sicer 103 Rusinje, 18 Francozinj in 6 An-gličank. Dr. K. vitez Czvhlarz, slavni profesor na nemškem vseučilišči v Pragi, pride na dunajsko vseučilišče. Predaval bode na pravo-slovni fakulti mesto pokojnega prof. Dr. De-meliusa. 58 — VESNA — Št. 3 in 4 O madjarskih vseučiliščih ne daje „P. Ll." radostnih podatkov. Izmed 938 pra-voslovcev, vstopivših pred 4 leti na vse učilišče v Budapešti, končalo jih je 46%, izmed 293 zdravnikov — 59"„, 147 modro-slovcev — 24% in 209 tehnikov — 20%. Kako opuščajo dijaki študije, vidi se n. pr. iz pohajanja knjižnice. Začetkom predavanj posetilo jo je 323 pravoslovcev, v oktobru 212, v novembru 76, decembru 33, januvarji 34, februvarji 33, marci 10, aprilu 9, maji 13, junji 3. A vseh pravoslovcev bilo je 1638. — Značilne so i te-le številke: na 1000 slušateljev pride 427 katolikov, 322 Židov, 107 luteranov, 84 kalvinov, 34 pravoslavnih in 20 unijatov. — Na Petrogradskem vseučilišču upisanih je bilo v lanskem zimskem tečaju 3473 rednih slušateljev, 19 izrednih in 290 farmacevtov, skupaj 3782. Petje in godbo na učiliščih namerava ruska vlada korenito zboljšati. V ta namen sestavila je posebno komisijo iz najznamenitejših ruskih skladateljev in poznavateljev godbe. — Potrebno bi bilo, da se tudi pri nas bolj goji petje in godba v šolah. Meseca maja praznovali bodo v Rusiji, vzlasti na zapadu, jako slovesno 9001etni spomin ustanovljenja prvega pravoslavnega episkopata v Volhiniji. Uže dlje časa vrše se velikanske priprave za to slavnost, h kateri pričakujejo tudi obilo udeležencev iz Avstrije; v posebno velikem številu odzvalo se bode temu vabilu verno preprosto ljudstvo ruske narodnosti v Galiciji in Bukovini. 0 tej priliki prestopilo bode zopet nekaj stotin čeških rodbin, naseljenih v Volhiniji, k rusko-pravoslavni veri. Kakor poročajo ruski listi, začela se bode slavnost s tem, da bodo monahi (menihi) nosili z vojaškim spremstvom podobo „Čudo-tvoriteljne Matere Božje" v sprevodih ob avstrijskej meji. — Tudi slavnega duševnega velikanaKomenskega spomenico slavili so v Rusiji dostojno in vredno, kakor n. pr. sosebno svečano na imperatorskih licejih v Peterburgu, Moskvi, Odesi in drugod. Bolgarsko časopisje se jako lepo razvija. Letos izhaja 21 leposlovnih in naučnih čas- nikov. Izmed teh priporočamo čč. gg. bogo-slovcem te-le: E:in.in.m'Ka cu. K.in.Mi-HTa in ^o.Maiiiem, npmne.ii. oba v Sofiji; njim in drugim dijakom pa: M3boi>-i» v Ruščuku, M.ia-AHHa v Kazanlvku, Hcicpa (ilust.) v Šumli in CrtMnma v Sofiji. — Slabše, nego prej, je razvito letos politično časopisje. Jedva kakih deset važnejših listov izhaja. Priporočila so vredni le C.ianHHHHT, v Ruščuku, CrpauHiiKi, v Sofiji in deloma MepHo siope v Varni. Zastopniki slovanske vede in književnosti zgubili so 1.1891 iz svoje sredine mnogo znamenitih in slavnih pisateljev. Omenimo tu le nekatere: V Rusiji so umrli: zgodovinar in pravoznanec J. E. Andrejevskij, znamenita romanopisca J. A. Gončarov in G. P.; Danilevskij, zgodovinar zapadnje Rusije M. O. Kojalovič, orijentalist V. V. Mirotvorcev, gališko-ruski narodni boritelj in pisatelj J. G. Naumovič, bogoslovna pisatelja in modro-slovca odeški vladika Nikanor in Kudrjavcev, Platonov, znameniti slavisti O. O. Pervolf-N. A. Popov in P. G. Redkin i. dr. Potem med drugimi Slovani so posebno spomina vredni slavni slovenski slavist Fr. Miklošič, češki romanopisec Jan Neruda, poljski orijentalist A. Chodzko, dramaturg grof A. Fredro, romanopisec V. Stebeljski i. dr. Umrl je 18. aprila t. 1. črnogorski na-učni minister Pavlovič. Ženska — profesor na vseučilišču. V Curihu v Švici nastanila se je na vseučilišču kot privatna docentinja gospa dr. jur. Emilija Kempin, ter poučuje rimsko pravo. V svetovni razstavi v Chicagu bode poseben oddelek, posvečen delovanju ženstva v družini in izven družine, ter ozirajoč se na vse, kar je v zvezi z ženskim poklicem. Nemški cesar dovolil je, da je prevzela pro-tektorat temu oddelku soproga princa Fri-derika-Karola. ^B Književnost. ^ Slovenske pesmi za mešan zbor je uglasbil in S. Gregorčiču posvetil Hrabroslav Volarič. V Ljubljani tiskali Blaznikovi nasledniki. §t. 3 in 4 VESNA — 59 « po pošti 75 kr. Vsebina je devet pesnij: Ln-ka pesen. Pogovor z domom, Ne ,, mi, Pomlad. Gospodov dan, V noči, ,bav. Na planine in Poziv k petju. - Critika se povoljno izraža o njih. O Vrazovoj kritici. Napisao Milivoj Sre-iel 8° 51 str- c- m n Ponatis iz „Vienca". Ker zanimlje Stanko Vraz tudi Slovence kot rojak, omislijo naj si to knjigo tudi Jjovenci, kateri se pečajo s hrvatsko knji-levnostjo. Slovanstvo ve svych zpevech. Sbornik nLrodnich a znarodnelich pisni všech slo-y»nskych naroduv. Sbira. harmon. avvdava Ludvik Kuba v Podebradech. Dil. V. Ta del obseza 62 hrvatskih pesnij in stane 3 gld. plejše priporočamo to izdavanje, so-sebno slovenski del, kateri stane 4 gld. 40 kr. Kritika se je izražala o teh pesnih jako pohvalno. Takega zbornika pesnij vseh Slovan* 'V nesmo še imeli, zato je treba ta trud toliko bolj podpirati. Boj za pravopisje vnel se je zopet med pliškimi Rusi. Polonofilski „Ukrajinci" za-jo fonetični pravopis, dočim hote obdržati Starorusi etimologični ali zgodovinski. Nadejemo se, da zmagajo poslednji v korist ruskega naroda. Fonetični pravopis ni nič drugega, kakor spletka in izmišljenost Poljakov in njihovih prijateljev, kateri bi radi odcepili gališke Ruse od ostalih Rusov, da bi jih potem tem laže iznenarodili. — Le žal, bije boj taki i strastno in nelepim orožjem: „Ukrajinci" očitajo svojim nasprotnikom kar izdajstvo, češ, da škilijo s tem črez - v Rusijo, v nezdružno pravo-slavje . . . Vidi se, da so sredstva nasprotniki 'V občeslovanskib znakov povsod jed-naka — Ruska škola. Sastavio Ant. Radič. V Zagrebu tisk Dioničke tiskare, 8" 64 str. Cena i;i) kr. V knjigi so Turgenjeva /Khbmh »omii v prevodu zraven izvirnika z natančnim naglasom. Priporočamo to knjigo najtop- tudi slovenskim dijakom, katerim ne- taje take „ruske šole" v slovenščini. Prijateljstvo med Rusijo in Francijo ¦zširilo se je tudi na slovstveno in umet- polje. Samo v decembru m. 1. izšlo je več skladeb, pospešujočih to prijateljstvo. Omenjamo le najglavnejše n. pr. „Salut a la Russie", „Souvenir de Moscou", „EnRussie", „Bratina", „Kronštadt". Slovani so lahko ponosni, da prištevajo ta omikan viteški narod svojim prijateljem. HaSpOCKII II3T, ^'feSCTBHTe.lI.HOH 5KII3IIII. C'6o])aiiK-b oxothhii>iix'b h Apyrnxi> paseKa30Bi.. O. A. CB-EHiraa. Cena 1 r. 25 k. Vsebina 19 no-velic. Čisti dohodek namenjen je v podporo stradajočih Rusov. PvccKan iioaain. Hb^rhhijh CTnxoTBopeHia ]>yCCKIIX% U03T0BT, CT. 6ior]Kl(jlIIHeCKIIMH n IIOMC-HHTC.1BHMMII H|MlMl;'iailillMlJ. CoCT. ApK. CoCUUI^- Kift. M. is»2. l\. 2 p. 60 k. Knjiga obseza do 500 stranij vel. 8" in 353 pesnij 38. ruskih pesnikov. Kdor hoče dobiti splošen pojem o ruskih pesnikih, naj si omisli to praktično knjigo. KapjiOBaiKO B.ia,iii4aHCTB0. llpajior k hcto-pnJH cpiiCKe npaBOMaBHe npKBe. y Kapjurairv 1801. Knjiga I. XV + 318 str., kn II. 332 str. Spisal Mano).™ Fp<5nk. Delo se bode nadaljevalo. CoOpUHKT* To.lKOBaHiH pyCCKHXT> K>])HCT01rt kt> cyfleoHHMi> vcTaBasit Hian. AjieKCaH^pa II. »& 2i> jrfrn. (l»(ii)—1M{)1.) yipe)KfleHie cy^e6-hmxt> v-CTaiiOBJieHifi h ycTaBt yroaOBnaro cy^o-iipoiiimoflCTBa. A. TiiMaHOBCKiS. BapuiaBa isi»2. r. 11,. 3 pyf>. — Za pravoslovce jako koristna knjiga. Ruski umetniki so sodelovalci tudi pri francoskih izdajah. Muharskij je n. pr. so-delovatelj pariškega „Monde Illustree". V tem je narisal pogrebni sprevod vel. kneza Konstantina Nikolajeviča, francoski ples in sploh časovne pojave v ruskem življenji. Das Fiirstenthum Bulgarien, eine Boden-gestaltung, Natur, Bevolkerung, wirthschaft-liche Zustiinde, geistige Cul tur, Staatsver-fassung, Staatsverwaltung und unsere Ge-schichte — imenuje se zanimljiva knjiga, katero je sostavil Dr. Const. Jiredek. Pisatelj je spisal to knjigo večinoma po književnih virih, mnogo pa tudi po lastni skušnji. Ne strinjamo se sicer z njim povsem, a moramo priznati, da je pisal jako nepristranski. Friderik Bodenstedt, slavljeni pisatelj nemški, umrl je 18. aprila v "VViesbadenu. Porojen bil je 22. aprila 1819 na Hanove- 60 — VESNA — Št. 3 in 4 ranskem. Na vseučiliščih v Gottingenu, Mo-nakovem in Berolinu učil se je starih in modernih jezikov, zgodovine in modroslovja. Kot odgojitelj v obitelji kneza Galicina prišel je v Moskvo; tu napisal je: „Kolcov, Puškin in Lermontov" — in »Poetična Ukrajina". — 1843. 1. šel je v Tiflis kot vodja pedago-gija, pozneje je bil tam gimnazijski učitelj, prepotoval je Kavkaz in vzhod ter spisal, vrnivši se v Nemčijo: „Narodi kavkažki" v 2 zv. in „Tisoč in jeden dan v orijentu" v 2 zv. Živel je v Nemčiji raznim študijam in opravilom. 1881.1. potoval je tudi v Severno Ameriko. — Vender nimamo namena, podajati obširnega životopisa, niti omenjati njegovih mnogoštevilnih poetičnih del, izmed katerih je najrazširjenejše „Pesni Mirce Šafija" v orijentalskem zlogu, (katere so dočakale 135 izdaj), — temveč opomniti hočemo razven uže omenjenih del še drugo, ki se tičejo Slovanov. Kot sad slavističnih svojih študij izdal je Lermontovo »poetično zapuščino" v 2 zv., Puškinova »poetična dela" v 3 zv., Turgeneva „pripovesti" v 2 zv. v izbornih nemških prevodih in „ruske fragmente" v 2 zv., zgodovinske, socijalne in literarne sestavke. — Bodenstedt ima torej za razširjenje izpoznavanja ruskih pisateljev med nemškim narodom zelo velike zasluge. * ^B Listnica. *g Našim p. n. naročnikom in somišljenikom sploh, tt. dijakom posebej: Prosimo Vas, da bi nas podpirali z dopisi in spisi iz dijaških krogov vse domovine, ali nam podajali primerne nasvete in misli za »Glasnik". Isto tako v listnici odgovarjamo drage volje na vsako vprašanje ali željo. Gospa S. na L. Razveselilo nas je priznanje, ki nam je izrekate. Krasne misli, izražene v Vašem pismu, uporabiti hočemo v razpravi o našem ženstvu, katero nameravamo priobčiti v „Vesni". Pesni pa zaradi nedovršene oblike ne moremo sprejeti. Živila vrla domorodkinja! Gospodična M, A. v Lj. Hvala Vam na laskavem priznanji. Uverjeni smo, da hodimo pravo pot, vkljub vsemu nasprotstvu, saj so nam za to porok besede Goethejeve (Tasso II) „Willst du genau erfahren, was sich ziemt So frage nur bei edlen Frauen an." — Poslana pesnico, ki je po vsebini dobra, a po obliki še nedostatna, morali smo odložiti. — Prosimo, da nam dopošljete še kaj, ter da širite naš list med znanimi krogi. G. F.-P. v T. Program „Vesne" bil je razglašen v sloven. listih, torej se nam ne zdi umestno, ga v novic priobčiti v listu. Prizadevali se bomo, da ga vestno izpol-nujemo. G. Jos. F—d. v L Naročnike javili smo tiskarni. Ako bi kedo, ki je vplačal naročnino, po zmoti ne bil prejel kake številke, reklamuje naj list v tiskarni. Reklamacije v odprtih pismih so poštnine proste, vendar list ne sme obsegali nikakih drugih poročil. Na novo pristopivši naročniki lehko dobe še vse dosedaj izšle številke »Vesne". G. I. M. v K. Kaj filistri o sabljanju mislijo nam je vse jedno; — odgovorili smo v „Vestniku" le, da se ne bode očitalo: Qui tacet, consentire videtur. G. M. P. na R. P. Radostno pozdravljamo udeležbo slov. učiteljstva pri našem listu in navdušuje nas zanimanje, katero se kaže za „Vesno" v možkih in ženskih učiteljskih krogih. Pesnice prinesemo v prih. štev. Izvolite o priliki še kaj poslati. „VESNA" izhaja po jedenkrat na mesec na celi poli ter stane za vse leto gld. 150 Rokopise in dopise sprejema: Uredništvo „Vesne: na Dunaji, Wien, VIII, Wicken- burggasse, 12; naročnino Dragotin Hribar v Celji, Graška cesta, 1. Tiska in zalaga D. Hribar v Celji. — Odgovorni urednik Srečko Magolič.