Ufo ÜX. äevhkii ßj. 9 Ljubljani, v nedeljo 4. julija 1926. Cena Din V lihal« vsak dan popoldne, lsvzeemel nedeljo in prexmlke. — Inaarati: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inseimü petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D- — Popust po dogovoru«, — Lnseratni davek posebej. — „Slovenskl Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravni Urednica : Knailova ulica štev. 5y pritličja. — Telefon itev. 304. Snailova ulica it. 5,1, nadstropje. — Telefon šle v. 34« Poštnina plačana v gotovini. Spopad v Lanišču Spopad med kmeti in davčnimi ekse* kutorji ter orožniki v Lanišču je izredno značilen za gospodarske razmere, v katerih živimo in prav tako veren iz* -raz duševnega razpoloženja, ki ga ima* mo dandanes po naših vaseh. Rubežen je že od nekdaj najnesim? patičnejša stvar na kmetih. Birič je Najizrazitejši predstavitelj vsega one* ♦ga. česar se je naš kmet od nekdaj naj* jbolj bal. Da bi se jima izognil, da bi jjima pravočasno zabranil dostop do [svojega doma in i metka, je poskusil marsikaj, zakaj dobro se zaveda, da sta znak nesreče, ki postaja za njegovo 'gospodarsko eksistenco katastrofalna. Da se vrača birič danes zopet v naše vasi in ogroža njegov boben zno* va samozavestni mir kmetskega življe* nja, je eno najnesrečnejših znamenj I nove dobe. Da pa se dogajajo že slu* J čaji, ko takorekoč vsa vas navali na 'davčno oblast in njene organe ter za* •ščitnike, v težnji, da pomore svojemu • bližnjemu, enemu izmed svoje srede, J ki ga je zgrabil tako kruto davčni } krempelj, — to je jgotovo dokaz, da je ' aila prikipela že silno visoko. Saj poznamo našega kmeta in ve* mo, da ima povsem dobro razvit čut za dobro in nedobro, za dovoljeno in prepovedano; prav dobro se more vži. j veti v to, da se z gosposko ne da dosti j prepirati in da on podleže, kadar se • postavi po robu sili orožniških bajo* i netov. Da se je kljub temu zgodilo v j Lanišču tako, kakor se bere v povestih ' iz dobe kmetskih puntov, je znak, da se je morala pamet umakniti močnej* šim argumentom. V ekstazi, napravi človek večje in hujše stvari, kakor v i pametnem prevdarku, in prav v takem [ afektu so morali nastopiti fantje in j možje v Lanišču. In ravno to, da je ' moglo priti do tako visoke stopnje raz* burjenosti, je najzanesljivejši barome* ter za duševno razpoloženje, ki ga imamo danes po kmetih in sploh po* vsod med ljudmi, ki imajo opraviti z davčnimi oblastmi. Naš davčni vijak gre pregloboko. iVišina davkov, ki jih mora plačevati naš kmet, gre že preko one mere, do ■ katere se more še imenovati davek od ; dohodka, oziroma dobička. Plačevanje j davkov prehaja že v ono stanje, ki se ■ mora imenovati oddajanje premoženja. [ Tu ni več mogoče reči, da dobi davčna I oblast primeren delež onega, kar ima kmet v svojem gospodarstvu dobička, ; marveč to je že poseganje v njegovo , posestno stanje. In znano je, da je vsakdo baš v tem pogledu najbolj občutljiv; : oddaja premoženja v davčne svrhe je I bila vedno najnepopularnejša ekonom* ska operacija. Ekonomska kriza je eden najhujših pojavov povojne dobe. Zadnja tri leta je zadela najhujše baš kmetski stan, ki je bil v prvih letih po zaključku sve* tovne vojne precej v zavetju. O polje* j delski krizi prihajajo vesti takorekoč j iz vseh držav; domala vsi parlamenti ■ so se morali v poslednji dobi pečati s j tem pojavom, ki ga moramo že ozna* f čiti kot evropskega. Spraviti finančni j proračun v ravnovesje, to je v povoj* j nih letih poglavitna skrb državnega go* i spodarstva; od rešitve te prve in naj* j važnejše naloge zavisi vse ostalo. Dr* f žavni finančniki so si povečini stvar • napravili zelo enostavno s tem, da so . kratkomalo naložili bremena na davko* • plačevalce, osobito na kmetski stan, ki i si je bil res v ugodnih letih konjunk* • ture precej opomogel. Toda danes smo j že daleč, daleč preko ugodnosti kon* ijunkture in pomnožena poljedelska pro* •dukcija je pritisnila cene že tako moč* 'no navzdol, da se kaže i o zopet vse (neprijetnosti brezobzirne >nkurence. tV našem proračunu sc \ remenjeni položaj še prav nič ne vpošteva; davč* na bremena računajo še vedno z naj* večjo plačilno sposobnostjo kmeta. In to je osnovna pogreška naše gospo* darske politike. Naj bi incident v L'anišču opozoril merodajne činitelje, da je sila prikipe* la do vrha in da je treba nemudoma pričeti z remeduro. VPOKOJITVE V LJUBLJAN-SKI ŽELEZNIŠKI DIREKCIJI — Beograd, 3. julija. V" promretne^i ministrstva je izgotovljen ukaz o vpokojitvi številnih železniških uradnikov. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani so vpo-kojeni uradniki: Ivan Bari, Pavel Bllnc, Igneacij Špeka, Anton Kapun, Ivan 2 1-her, Anton Lasbacher, Fran Kovač ja Alojzij UJčakar. --1 Tudi zakonodajni odbor odsoten Prenehal je z delom sredi debate in odšel na počitnice. — Vladi ni na tem, da bi delali vsaj odbori. — Narodne skupščine noče sklicati. — Beograd, 3. julija. Zakonodajni odbor je danes nadaljeval razpravo o zakonskem načrtu glede centralne uprave. Prvi je govoril posl. dr. G o s a r, ki je kritiziral vladni načrt ter obsojal njega centralistične in absolutistične tedemce. Za njim je govoril posl. dr. S p ah o, ki je snaglašal, da vlada s tem zakonskim načrtom jasno dokazuje, koliko ji je na tem, da bi se radikalno izvedlo štedenje v državni upravi in da bi se modernim upravnim načelom primerno reorganizirala celokupna uprava. Ravno ta zakon dokazuje, da vladi tudi ni mnogo na tem, izvesti temeljito redukcijo uradništva. Muslimanski klub je proti centralizmu in zato bo glasoval proti. Seja je bila nato zaključena, in se prihodnja seja vrči šele v jesenskem zasedanju. To spričuje, da vladi ni mnogo ležeče na tem, da skupščinski odbori med počitnicami intenzivno delujejo. Za ponedeljek je sklicana plenarna seja finančnega odbora, ki določi raz-pravni program za Časa počitnic. Danes dopoldne je bila tudi seja anketnega odbora, ki je proučeval vprašanje glede višine škode, ki jo je trpela država v aferi s češko tovarno v Ada-movu. — Beograd, 3. julija. Skupščinski predsednik Marko Trifkovic je z ozirom na zahtevo samostojno-demokratskega kluba, da se naj Narodna sk upš čin a čim preje skliče, izjavil, da se skupščina ne skliče in bodo zadeve podpor prizadetim po povodnji rešene uradnim potom. Strahovite vodne katastrofe Voda je vdrla v Niš in povzročila ogromno škodo. — Nove žrtve strele. — Neurja v Makedoniji. — Pri Osijeku je Drava razrušila celo vas. Se vedno prihajajo iz vseh krajev Jugoslavije strahotna poročila o uopla-van. V moči od četrtka na petek so elementarne katastrofe dosegle svojo kul-minacijo, danes pa že prihajajo ugodnejša poročila, da vode padajo. Kakor smo poročali je Nišava prestopila bregove ter poplavila vsa polja in okolico. Mestu Niš je pretila katastrofa in prebivalstvo je v paničnem strahu zapuščalo nižje stoječe hiše. V četrtek ponoči je Nišava pri Nišu porušila nasip, ki so ga zgradili še Turki, ter se razlila v mesto. Nastala je nepopisna panika. Prestrašene matere in ženske so begale kakor brez uma semtertja, otroci so kričali, živina je žalostno mukala. Prebivalstvo je bežalo v višje ležeča in zidana poslopja. Večina ljudi se je zatekla na županstvo, v gimnazijo in druga državna posojüa. Do jutra je bil del mesta v morju vode. Stare in deloma slabo zgrajene hiše, katere je zalila voda, so se pričele druga za drugo rušiti. Izvzemši ene ulice ter okolice sa-bome cerkve in železniške postaje je vse ostalo mesto pod vodo. Na nekaterih mestih je voda dosegla višino 2 metrov. Voda je odnesla veliko tobačno skladišče, uničeno pa je tudi skladišče smodnika. Žendarmerija in vojska sta s pomočjo gasilcev neumorno delali celo moč ter reševali prebivalstvo iz poplavljenih hiš. Se večja neseča je zadela bližnja sela Brzi brod, Panovac in druge vasi v okolici Niša. Prebivalstvo je moralo bežati, večino hiš pa je voda odplavila. Včeraj popoldne je pričela voda padati. BregaLnica je v okolici Štipa odplavila 23 vrtov. Voda je podrla tudi stari rimski most. V selu Počivalu je strela pobila 10 ovac in enega vola. Pri Rado-vištu je voda odnesla lOletnega pastirja, ki je pasel živino. Pri Carjevem Selu je voda odplavila most. Toča je pobila vse posevke. Promet v mnogih krajih je popolnoma prekinjen, na raznih mestih so porušene ali pa pod vodo železniške proge. Nad Strumico se je 30. junija utrgal oblak. Cela kotlina je pod vodo. Vsi posevki so uničeni, istotako tudi žetev. Potonilo je mnogo živine, več seljakov je prišlo na beraško palico. V Kičevu je strela ubila dve osebi, pet pa ranila. V prilepski okolici in v Resnu sta bili ubiti dve osebi. V noči od 30. junija na 1. julija je Drava pri selu Podravlje nedaleč od Osijeka porušila nasip. Ogromne mase vode so zalile selo. Katastrofa se je primerila popolnoma nepričakovano okoli 10. zvečer. Prebivalstvo se je v zadnjem hipu rešilo na strehe. Včeraj je bilo v selu 80 hiš popolnoma pod vodo. Iznad vode so molele samo strehe. Večina hiš se je že porušila, deloma pa jih je voda odnesla, ker so bile zgrajene iz slabega materijala. Hidrotehnični odsek je zahteval od sodišča, da mu da na razpolago kaznjence, ker je tako prebivalstvo kakor vojaštvo že popolnoma izmučeno od silnih naporov reševalne akcije. V OsijeJcu je ribarski trg pod vodo. V spodnjem delu mesta je pod vodo več hiš. Poplavljen je Tomislavov park. Včeraj je Drava zopet narastla in sicer od 466 na 471 cm. Največja opas-nost preti Bački v slučaju, da narastla tem slučaju bi bilo 50.000 oralov zemlje pod vodo. V sorriborskem okraju z ba-ranjske strani je že pod vodo 28.000 oralov zemlje* Poplave na Bolgarskem. — Sofija, 3. juh j a. Radi nepresta* nega deževja so nastale na Bolgarskem katastrofalne poplave. — Donava je v dolnjem toku močno narastla in po* vzročila velika opustošenja v mestih Vidin, Nikopol in v ostalih obrežnih krajih. Okolica reke Strume je po po* vodnji močno prizadeta. — Železniški promet je na nekaterih progah ustav* ljen. Smrtna avtomobilska pri Trebnjem Šofer mrtev. — Inž* Premrou lahko ranjen. — Trebnje, 3. julija. Danes zjutraj se je pri Trebnjem zgodila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tudi smrtno žrtev. 411etni šofer Avgust Korotaj je vozil iz Zagreba proti Ljubljani ravnatelja Delniške družbe za eksploatacijo gozdov, ing. Pre-mrou-a. Osem kilometrov od Trebnjega proti Ljubljani v bližini vasi Veliki Gaber sta na na gl orna počili obe desni pnevmatiki. Radi tega je šofer, ki je vozil zelo hitro, izgubil oblast nad avtomobilom, ki je zdrknil v globok obcestni jarek. Ravnatelj ing. Premrou je v trenutku nesreče hitro skočil iz avtomobila, si na ta način rešil življenje ter dobil le lahke poškodbe oziroma praske. Ko se je avtomobil v jarku prevrnil, je šoferja Avgusta Korotaja volan tako močno pritisnil na prsa, da je dobil notranje težke poškodbe in krvavitve. Obenem je nastopilo ohromenje možganov, ki je povzročilo takojšnjo smrt. Nesreča se je pripetila danes ob 8.15 zjutraj. O nesreči obveščeni zdravnik v Trebnjem g. dr. Sterba je takoj pohitel na mesto nesreče. Lahko ranjenega ravnatelja je obvezal, pri šoferju pa je mogel konsta-tirati le smrt. Ravnatelj ing. Premrou ee je nato odpeljal z drugim avtomobilom v Ljubljano. Mussoiinijeve dinastične kombinacije — Pariz, 3. julija. V ddplomatičnih krogih mnogo govore o stremljenjih italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, da uresniči svoje dinastične kombinacije na Balkanu in na Romunskem. Mussolini baje živahno deluje na to, da dvema hčerama italijanskega kralja pridobi primerno vplivno mesto na Balkanu. Eno hčer namerava oraožiti z bolgarskim kraljem Borisom, drugo s predsednikom albanske republike Ahmed begom Zogom. Dočim se albanski krogi protivijo ženitvi predsednika Ahmeda z italijansko pricezinjo Gfiovanno, baje v Sofiji zelo simpatično pozdravljajo kombinacije z italijanskim dvorom. Toda Mussolinijieve težnje so baje naletele na težkoče, ki jih povzroča akcija rumunske kraljice Marije, ki želi omožiti z bolgarskim kraljem Borisom svojo najmlajšo hčerko lleano. No predvečer usesoholsliego zletu Zahvala JSS za bratski sprejem naraščaja. — Ogromno število novinarjev. — Prisrčen sprejem Slovencev iz Italije. — Odhod jugoslovenskih sokolskih vlakov« Praški listi objavljajo zahvalo starešinstva JSS zlati Pragi za gostoljubni in bratski sprejem jugoslovenskega sokolskega naraščaja. Zahvala med drugim naglasa: i Smatramo za svojo dolžnost izraziti naj-prisrčnejšo zahvalo zlati Pragi, Češkoslovaški obči sokolski in češkoslovaškemu narodu za sploSno pozor^o.-t in slovansko gostoljubnost, ki je je bil naš naraščaj v tako veliki meri deležen. Vsa naša mlada sokol-ska ferca ste si v resnici pridobili za vedno! Zdravo!: Zahvalo sta podpisala v imenu JSS starosta E. Gangl in njegov namestnik G juro Paunkovič. Kakor obvešča češko^ovasko zunanje ministrstvo glavno zletno pisarno, prispe na VIII. vsesokolski zlet te dni v Prago 1*20 inozemskih novinarjev. 19 novinarjev prispe iz Rumunske pod vodstvom šefa pres-biroja rumunskega zunanjega ministrstva Nikole Dianu. V Prago je prispela tudi 12-členska novinarska delegacija iz Jugoslavije. Mnogo novinarjev prispe dalje iz Francije (11), iz Poljske (6), iz Anglije, med njimi publicist Steed in urednik ilustrova-uega lista >The Graphic:, dalje iz Italije, Nemčije, Avstrije, Belgije, Rusije, Litvan-ske, švedske, Danske, Norveške, Nizozemske in Španske. Bolgari odpošljejo tudi posebno šestčlansko novinarsko delegacijo pod vodstvom Kasazova. Ameriške države bodo na zletu zastopane po fcvojih dunajskih dopisnikih. V Pragi vlada osobito zanimanje za naše rojake iz zasužnjenih krajev Italije. V Prago so dospele vesti, da italijanske oblasti ovirajo potovanje naših rojakov v Prago in da jim odjemljejo pravilno sestavljene potne dokumente. Te vesti so v sokolskih krogih in tudi v ostali praški javnosti izzvale veliko ogorčenje proti Italiji. Danes ob 8. zjutraj &o prišle v Prago prve skupine Jugoslovenov iz Julijske Benečije in Istre. Na Wilsonovem kolodvoru so bili iskreno in prisrčno pozdravljeni. V Prago je prispel tudi narodni poslanec v rimskem parlamentu dr. Josip Wilfan. V Pragi bivajoči Jugosloveni prirede doslim bratom pozdravni večer v veliki dvorani radiopalače na Vinohradih. Posebni sokolski vlaki so včeraj vozili iz Ljubljane in drugih krajev nase države veliko jugoslovensko «okolsko armado proti Pragi. Ob 16.40 so se odpeljali Sokoli ljubljanske župe iz Ljubljane preko Maribora v Prago. Vlak vodita brata Rvška in Milost. Za starešinstvo JSS sta so s tem vlakom odpeljala brata Jeras in švajger; spotoma so v vlak, eestoječ iz 20 vagonov, vstopili Sokoli celjske in mariborske župe. Vlak vozi 7SO Sokolov. Maribor je snoci pasiralo pet posebnih sokolskih vlakov. Vozili so Sokolstvo Vojvodine. Srbije, Bosne, Hercegovine, Hr^ vatske in Slovenije. Vsi vozovi so bili okra7 šeni z zelenjem in cvetjem. Vodstvo mziU borske postaje je vse vlake brezhibno in^ stradiralo dalje proti Gradcu odnos-no Pra* gi. Vlaki prispo v Prngo danes zvečer. Prh ški vlak, ki je bil tudi natrpan i sokotekimi izletniki, je vozil tudi delegacijo jugosloven-eke vlade, ministre Dušana in Mišo Trifu-t novica, dr. Srskiča in dr. šuperino. Z istim brzo-vlakom sta se vozila tudi čehos*lovašk4 poslanik na našem dvoru g. Jan Šeba in konzul dr. Fr. Res! iz Ljubljane. * Včeraj ob 13.30 se je vrnil e poseb» uim vlakom preko Jesenic iz Prage naš so« kolski naraščaj. Vsi so radostno iu iskreno, pripovedovali o globokih vtisih, ki eo jili dobili v Pragi. V Ljubijaui je bi! razhod in so se popoldne posamezne skupine vrai Čale na svoje domove. Ü8 ne bo na zletu — Traga. 8L julija. Iz Rima je prispe! 4 vest, da je Italija oficijelno odpovedala tv»i jo udeležba na VITI. vscsokolskem zletu; ^Narodni Lis.tr« javljajo, da so bile vse de^ legaeije italijanske telovadil* unije, ki -*» bile že na potu. poklicane nazaj. Prvotno *• nameravala Italija udeležiti vsesokolskeg-^ zleta z verjirai zastopstvi. Na xlet je hotel* odposlatl svoje zastopstvo italijanska vla4a, dalje italijanska armada, sindikat italijanskih novinarjev in športniki. Vrrok odpoi vedi ni znan. Velika avijatična nesreča — Praga, 3. julija. Na bavarsko - češki meji se je včeraj dogodila težka avijatična nesreča, ki ie zahtevala pet človeških žrtev. Potniški aeroplan družbe »Franco-Roumain«, ki vzdržuje zvezo med Parizom-Prago in Bukarešto, je treščil med 12. in 1. uro na tla ravno v trenotku, ko je pasiral mejo. Prebivalci iz bližnjih vasi, ki so opazili katastrofo, so pohiteli na mesto nesreče, kjer se jim je nudila strahovita slika. Pod razbitim aparatom so našli trupla pilota in Štirih potnikov, dočim ie bil eden težko ranjen Med mrtvimi se nahaja tudi poročna dvojica, ki je napravila svoje že-nitovanjsko potovanje iz Amerike v Evropo. — Praga, 3. julija. Na Češkobavarski meji ponesrečni aeroplan je bil last francosko - romunske družbe in je vzdrževal zračno službo med Parizom in Bukarešto. Aeroplan je zapustil včeraj zjutraj Strass-burg ter je prispel ob 9.45 v Nürenberg. Tu je postal pol ure ter nato vzel smer proti Pragi. Katastrofa se je dogodila med 12. in 1. uro. Vest o veliki katastrofi pa je prispela v Prago šele ob 18. ODGODITEV NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA — Berlin, 3. julija. Državni zbor je od-goden do 3. novembra t 1. Snoči je državni zbor pooblastil vlado, da med parlamentarnimi počitnicami sklene trgovinske in gospodarske pogodbe z vsemi državami, s katerimi je Nemčija v gospodarskih stikih. Državni zbor je proti glasovom komunistov sprejel nemško-dansko carinsko pogodbo, je ratificiral proti socijalističnim hi komunističnim glasovom nemško švedsko trgovinsko pogodbo. ZAROKA ANGLEŠKEGA PRINCA _ Pariz, 3. julija. Iz San Sebastiana javljajo, da se je tam zaročil angleški princ Waleski s špansko iniantmjo Beatrico. španski kralj bo zaroko v Londonu na svečan način potrdil. CAILLAUX POTUJE V LONDON — Pariz, 3L julija. Finančni minister Caillaux odpotuje v London, da uvede akcijo v svrho sanacije francoskega franka. Češkoslovaška in Madžarska — Pariz, J. iulija. Iz zansljivih virov} prihaja informacija, da namerava češkoslovaška vlada v najkrajšem času predlagati Madžarski načrt garancijske pogodbe, M naj bi se sklenila med obema državama na sličen način kakor mej CSR in Avstrijo, Pri tej priliki naj bi se obenem rešila vsa sedaj obstoječa sporna vprašanja med obema državama. Iz Budimpešte poročajo, da zahtevajo Madžari pred vsem odstranitev; zaščitnih carin na uvoz poljedelskih produktov; te carine so bile v prvi vrsti na-i perjene proti Madžarski i;i so madžarska poljedelce najhuje zadele. Konflikt med Anglijo in Rusija — Moskva, 3. julija. Anglija je po sto» jem zastopniku protestirala pri sovjetski -\ladi radi vmesavaniia Rasijn v notranj« angleške zadeve, češ da so ruske sirukovn« organizacije uvedle akcijo in izdale mani lest proti angleškemu zakonu, s katerim 6f podaljšuje delovui čas v angleških rudni* kih. J Zastopnik ljudskega komisarja za mj nanjo trgovino je protestiral proti izjavi Churchilla angleškim podjetnikom, s ka. ro jih poživlja, naj ne vzdržujejo nikakih trgovskih zvez z Rusijo. | 4 Najboljši in natjrpežnejšl češk; čevlji TIPTOP in BALY>VICA se dobe le v trgovini ŽIBERT, Prešernova ul. Borzna poročila Ljubljanska borza danes nI poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Milani 1.99, Curih 10.97, Pariz 153, London 275.75, Newyork 56.55, Praga 168, Berlin 13.50, Dunaj 801. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.135, Pariz 13.M« London 25.135, Newyork 516.50, Milan 18.05, Praga 15.30, Berlin 122-95. — Trst: Beograd 50.80, London 140, Newyork 3S.90, Pariz 76, Praja 85, Curü» 5Ö0. /' • « Stran '2. «STÖVENSKI NÄROD» dne 4. julija 1926. Ste v. \4 f. sedmi don ljubljanskega velesejma DoČim je slabo vreme v četrtek ze* lo vplivalo na Število posetnikov, je bi* lo*včeraj kljub deževnemu vremenu na sejmišču ves dan zelo živahno. Pose t« Bikov je bilo včeraj najmanj 50 odstot» kov več kot v četrtek, kar je najboljši dokaz, da zanimanje za velesejem pro« ti koncu raste. V slučaju ugodnega vremena se obeta jutri rekordni obisk. Živahno vrvenje se je pričelo včeraj takoj zjutraj in je trajalo ves dan. Ste* vilo včerajšnjih posetnikov cenijo na 6000. Posebno razveseljivo je dejstvo, da se pojavlja vedno več resnih in ter« esentov in kupcev. Nekatere branže delajo prav dobre kupčije, druge zopet nekoliko slabše, kar je razumljivo, če pomislimo, da sedanja sezona ni za vse vrste blaga in da je povsod veliko po* manjkanje denarja. - Največje je bilo tudi včeraj zani* manje za pohištvo, poljedelske stroje, hladilne naprave, elektromotorje, cev* Ije, stroje za obdelavo lesa, likerje in zlatnino. Avtomobile prodajajo vse tvrdke. Najslabše gre seveda tvrdki «Steyer», ker so njeni izrazito za alp* ako vožnjo namenjeni avtomobili naj* dražji. Interesenti kupujejo najraje av* tomobile srednje cene, ki jim v vseh ozirih najbolj konvenirajo. Dve tretji* ni rastavljalcev sta z dosedanjimi uspehi zelo zadovoljni. Tudi včeraj je bilo mnogo posetni* kov iz južnih krajev. Naši trgovci in producenti bi morali posvečati večjo pozornost južnim krajem, kjer je in* dustrijalizacija šele v povojih in kjer bi se dalo plasirati marsikaj, kar gre pri nas težko v promet. Seveda je zdru* žena trgovina z južnimi pokrajinami z raznimi težkočami in tudi šikanami, toda te ovire bi se dale sčasoma od« straniti. Ljubljanski velesejem nudi našim pridobitnim krogom najlepšo priliko, da stopijo v poslovne stike s trgovci iz južnih pokrajin. Med inozemskimi posetniki bi bilo omeniti interesente iz Nizze, Dunaja, Berlina, Trsta, Gorice, Budimpešte, Kronenberga, Bergena, Celovca itd. Zanimivo je, da so posetili včeraj ve* lese jem celo štirje kitajski trgovci. Kdo ve, odkod jih je zaneslo k nam? Bolgari se zelo zanimajo za poljedel« ske stroje. Mimogrede bodi omenjeno, da so naše mamice zelo radodarne, ker je na sejmišču okrog prodajalcev žt>g in pestrih balončkov vedno velika gne* ča. Tudi naši malčki hočejo imeti ne* kaj od velesejma in balončki so kot nalašč ustvarjeni, da jih razvesele. Mnogi domačini nočejo priznati, da ima velesejmska uprava ogromne stro* ške in da torej zastonjkarjev ne more puščati na sejmišče. Vsako podjetje mora iz tega ali onega vira kriti svoje upravne stroške, tem bolj pa velese* jem, ki jc v prvi vrsti navezan na vstopnino. Zato ne razumemo ljudi, ki se hočejo potom raznih manipulacij z vstopnicami izogniti plačanju vstopni* ne. Velesejmska uprava postopa v ta* kih slučajih zelo rigorozno, kar je tudi umestno. Doslej je zaplenila že okrog 500 legitimacij, ki so jih lastniki izročili svojim znancem z namenom, da pride* jo brezplačno na sejmišče. ralo pravzaprav iziti poročilo o tekmi pod kriminalno kroniko, ne pa pod športno. Ko je Sašk v drugem polčasu vodil z 2 : 0, je sodnik prisodil Sašku prosti streL Kapetan Slavije, Vekič, je protestiral in udaril sod.* nika. Naravno je, da ga je sodnik izključil. Tb je bil povod, da so pristaši Slavijo vdrli na igrišče in zahtevali, da se sodnik od* strani, oziroma da se tekma prekine. Poli* ciji je uspelo izzivače raniti z igrišča in igra se je nadaljew foda publika je ponovno vdrla na igri- = : prodrla policij* ski kordon. Policija je nai /vršila več are* tacij ter je bila tekma prekinjena. V šara* jevskem podsav-zu vladajo prav neznosne prilike in bo moral JNS energično poseči vmes ter izčistiti Avgijev hlev. — Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Za tek* me 4. t. m. se delegirajo: Igrišče Primorja ob 10.30 Primorje — Slovan g. Deriaj; ob IS. Ilirija — Jadran g. Ahčan. Igrišče Ilirije ob 10. Ilirija jun. — Panonija ^. Smole. — Tajnik. — Velike kolesarske dirke priredi na igrišču Ilirije v nedeljo 11. t. m. ob 15.30 kolesarsko in motociklistično društvo «Sa« va» v Ljubljani. Kolesarji se zbero ob 13.30 na Sv. Jakoba trgu in odidejo v sprevodu z godbo na igrišče. Program obsega kole* sarske dirke naraščaja, dam, invalidov, no* vincev, seniorjev v lahki in težki skupini itd., dalje tek naraščaja na 400 m, nogomet* no tekmo 2 X 15 minut med Ilirijo in Ja* dranom ter zabavno rakovo dirko. Zmago* valci dobe lepe in dragocene nagrade, ki so razstavljene na velesejmu v paviljonu F 267, 26S. — Ilirija rez. — Panonija. Ob ugodnem vremenu se vrši jutri v nedeljo ob 10. do* poldne na igrišču Ilirije nogometna tekma med rezervo Ilirije in SK Panonijo. K . _* > L Kavarn vsak dan celo noč odprta. Dospelost nekaterih perijo-dičiiih taks 1. ) Od kuponov ali dividende, kakor tudi od iantijem se plačuic 1% taksa v 15 dneh po odobritvi bilance (tarifna postavka 10, pripomba 5). 2. ) Do dne 15. julija t. I. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu se-znamek otvorienih ali tekočili računov v rminulem polletju in plačati odpadajočo takso v kolkih, ki se prilepijo na seznamek (tarifna postavka 37). 3. ) Od dopolnilne prenosne takse v letnem Iznosu nad 500 Din je plačati drugi obrok od 1. do štetega 15. julija t. 1. Za zamudna plačila se poleg 8% obresti pobere še kazenski znesek v dvakratni izmeri ne-pok/ene takse (tarifna postavka 12, pripomba 12). 4. ) Točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje 1926 do 31. julija 1926. Za zamudna plačila se pobere kot kazen trikratni znesek redne tak-, se (tarifna postavka 62). KOLEDAR. Danes: 3. julija 1926: katoličani: lic* liodor; pravoslavni: 20, junija: Naum in Me« tod; muslimani: 22. zil*hidžc 134i; židje: 21. tamuza 9666. Jutri 4. julija 1926; katoličani: 1'rb; pravoslavni: 21. junija: Julijan; muslimani: 23. zibhidie 1344; židje 22. tamuza 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: «Manon>». Kino Matica: «Buster Keaton»; Liub* Ijanski dvor; uOgenj ljubavi»; Kino Idee!: aPrikazen v operi». Dvorana Kazine: ob 20. Triglavanski družabni večer. Groharjeva razstava in velese jem oJ* prta ves dan. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Opera: «Tannhäuscri>. Kino Matica: *>tra»; Ljubltan* ski dvor: aOgenj Ijubavi»; Kino Ideal: Rožek« (Rosen-eck). Nato ni bilo nobenega poslopja do jVidrčanovesa gradu (pozneje Seunikov, m> :to Čonžekov grad, ki so ga pred kakimi ;15 leti podrli ter si je zgradil na tem mestu .ljubljanski trgovec R. Kollmann, svojo lepo .vilo). Gradič se je i:nenoval »Rosenbitü-, jt. j. Rožni grič. (Naziv Rožna gorica ie ne-kam prisiljen, ker »gorica« pouteni v o.r eni smislu vinograd, n. pr. Slovenske gorice.) Staro je takozvano Mežnurjevo posest-,vo Podrožnik, danes Cadova last, s priljubljeno rotavracijo. Razen navedenih stavb in Strelišča (imenovano »Novo sire-tlišče«, ker Staro strelišče je bilo za gra-i dom, danes Ljudski dom) ni bilo nobenega poslopja do Kosez. Danes ima/no na iuž^i ;strani Rožnika prav lične kolonije vil i:i hiš. t. j. Rožna dolina, ki bo kmalu popolnoma spojena s Streliščem in Večno potj.o. Vrh Rožnika krasi lična cerkvica, pod njo na idilni planoti z razgledom na goreni-;sko in notranjsko gorovje pa je sloveča re-'stavraciia, nekdaj »pri Alatijuc (Perširi), danes last Franzotovili dedičev. Sedanji 'lastnik je restavracijo na zunaj in znotraj ;moderniziral ter vpeljal okrog 40 električnia žarnic. I Cerkev na Rožniku je bila dograjena leta 1747. ter io je istega leta slovesno bla- P. Ripson: 3 „flu pragu smrti" Kinoroman, II. poglavje. , Skrivnostno bodalo. Sir George Latimer je vedel, da nosi princ Nar vedno pri sebi skrivnostno bodalo, bodalo okrašeno z de-maziti in biseri, ki predstavlja velikansko bogastvo. Zato je v zbrani družbi prosil princa, naj pokaže to bodalo. :Vedel je, da ga bodo vsi občudovali in da bo na ta način vsaj nekoliko zabrisal neprijetni nastop mladega Američana. Princ je potegnil iz notranjega žepa svojega telovnika bodalo in dejal zbranim radovednim damam: »Cenjene dame, ne smete si misliti kaj slabega o nas Indijcih, če vedno nosimo bodalo pri sebi. Ne mislimo se ga posluževati, saj so vendar angleški zakoni tu, ki nas vežejo in zločinci bi hHi, Če bi se posluževali tega orožja. Sicer pa smo tudi mi civilizirainci.« Bodalo je šlo iz rake v roko in vsi so občudovali krasne dragulje, s katerimi sta bila posuta zlata nožnica in zlati držaj. »To bodalo,« je dejal princ, »je dedšcina mojih očetov in ni bilo vedno tako nedožno, kakor je danes v mojih rokah. Danes je samo še dragocemost Id nič drugega. Dragi moj prijatelj La-. goslovil knezoškoi grof Atems. Istočasno ie bila ustanovljena tudi mežnariia Podrožnik. Ustanovitelj cerkve je namreč kupil tozadevno posestvo ter ga Izročil prvemu cerkovniku Juriju Selanu s pogojem, da mora biti vsakokratni lastnik tudi cerkovnik za cerkev na Rožniku ali pa mora zdrževati za ta posel sposobnega človeka. Se pred 40 leti sta na tem posestvu gospodovali nečakinji prvega cerkovnika, sestri Jerica in Lenčka Selan. O postanku cerkve pravi pravljica, da je pred več stoletji živel na popolnoma zaraščenem Rožniku v primitivni kolibi pu-ščavnik, ki je nabiral zdravilne rastline ter pripravljal razna zdravila, zraven pa je častil Marijo, sv. Kozma iu Damijana, ter Marijo Magdaleno. Med drugimi bolniki Je ozdravil tudi nekega bogatega ljubljanskega meščana, ki je v zahvalo zgradil na vrhu Rožnika kapelico, pod katero je bil pozneje pokopan z vso svojo rodbino s pu-ščavnikom vred. Kmalu se je pričelo splošno romanje h kapelici. Neki drugi ljubljanski meščan - trgovec, ki je pred odpotova-njem na Moravsko priporočil sebe in svejo rodbino Mariji na Rožniku, je bil prepričan, da je Marija s čudežem preprečila, da cil njegov poslovodja mogel izvršiti posilstva nad njegovo ženo, zato je na mestu kapele začel graditi današnjo cerkev. To cerkvico je opeval pokojni Andrej Piaprotnik v znani pesmici: Cerkvica vrh gore, cekvica bela, vsak dan pozdravlja te duša vesela. Do leta 1S35. je pripadala cerkvica župniji sv. Petra, od takrat pa frančiškanski župniji. Istega leta je zgradil okrajni kemisar Pusaner zložno dovozno cesto od Podrožnika do vrha Rožnika. Rožnik omenja neka listina že leta 1211, pod imenom »Rosinbach«. Beseda »bach« pa v stari (bavarski) nemščini ne zuači le =>potok«, temveč tudi »-hrib*. Davorin Trstenjak je razlagal besedo >rož« iz »rog«, t. j. koničast hrib. Poznejši jezikoslovci pa so pojasnili, da je »rož« staroslovensko ime, ki znači grmovje, robidovie. Zadnja razlaga bo tudi praviina. Saj imamo podobna imena tudi drugod, kjer ni koničastih vrhov, n. pr. Rožni dol pri Semiču, Rožički vrh pri Sv. Jurju ob Ščavnici, Rožen vrh pri Konjicah, Rož (napačno Rožna dolina) na Koroškem, Sv. Martin v Rožni doliui pri Celju, Rošpoh pri Mariboru itd. Celo na nemškem Štajerskem, kjer so bile nekdaj nemške naselbine, imamo krajevna imena timer, da spoznate, kako sem vam naklonjen, vam podarim to bodalo svojih prednikov, ki je talisman. Podarim vam ga z željo, da prinese srečo vam in vaši rodbini.« Latimer se je branil sprejeti to dragocenost, toda bil je k temu prisiljen. Vsi so se čudili prinčevi velikodušnosti, edino Mr. Grant se ni dal prevarati. Bil je prepričan, da tiči za prinčevo ra-dodarnostjo nov peklenski načrt. Ko se je vsa družba nagledala bodala, ga Je stari Latimer spravil v svojo sobo. Bilo je že pozno in sir Upton se je oprostil pri družbi, češ da se mora vrniti še isti dan v London, ker ga čakajo važni opraviki. Prosil je, naj pokličejo njegov avtomobil. Ko je sluga javil, da stoji avto pred hišo, se je sir Upton poslovil, odšel po stopnicah in našel pred vhodom v grad svoj avtomobil. Čudil se je, da ni bilo nikjer njegovega šoferja. Sedel je v avto in začel dajati znamenja s sireno, da ga prikliče. Nenadoma pa ie skočil izza ogla kot blisk neki možadc in zasadil siru Uptonu bodalo v hrbet tako globoko, da ga je zadel v srce in da je bil na mestu mrtev. To bodalo ie bilo ono, katero je bil princ komaj pred eno uro podaril staremu Latimerju. Sir Upton se je zgrudil v avtu, ne da bi zinil besedo. Bil je na mestu mrtev. Komaj je morilec izginil, je že prišel z druge strani Uptonov Šofer. Ni videl, da leži na dnu avtomobila njegov zabodeni gospodar. Nič hudega sluteč je sedel na svoje mesto in čakal. 3U; Latimer, kateremu se ie čudno Roschitz in Roschitzkogel. Rosenbach za naš Rožnik Je torej značil z grmovjem zaraščeni hrib. Za novo, umetniško dovzetno generacijo pa ima naš Rožnik poleg prijetnega iz-prehoda, hvaležnega razgleda in dobre gostilniške postrežbe še posebno privlačno silo. Tu gori je živel in najplodoviteje pisa-teljeval naš nesmrtni Ivan Cankar. Sedanji lastnik Rožnika namerava prirediti posebno »Cankarjevo sobo«. Trgovskim in drugim privatnim nameščencem! Da ne bo slepomišenja, izjavljam sledeče: 1. ) Današnji shod pri Levu sklicuje so-cljalistični Savez privatnih aamještenika. Ljubljansko sekcijo vodijo gg. socijalisti — uradniki Bolniške blagajne, ki so v naših vrstah in pa med širokimi masami od nekdaj zelo priljubljeni. Shod ni protesten, ampak agitacija za socijaliste Navedba na plakatih, da sklicujejo shod tudi druge organizacije, Je navaden falsifi-kat, ker je bil napravljen sklep, da se shod vrši le tedaj, če se udeleže vse obstoječe organizacije. 2. ) Ker drugače ne morejo v naše vrste, hočejo danes mene oblatiti in iz tega kovati kapital. Mogoče jim bo kdo nasedel, če pa boste vedeli za kaj se gre, boste že napravili ono, kar le potrebno, da nikdar več ne pridejo med nas. Na vsak način se bomo pogovorili z gospodi sklicatelji še pred sodnijo. Napadati Je lahko, kako ie drugo pitanje? — Ena pa poudarjam: Če sem jaz uradnik Merkurja, pa ne napadajte Merkurja, ker sicer marsikomu izmed sklicateljev ne bode priletno! 3. ) Trgovski nameščenci, če hočete, da Vas bodo vodili uradniki bolniške blagajne — socijalisti, svobodno Vam. Eno pa si zapomnite, oni imajo trdne službe iu jim je hujskanje lahko. VI pa imate službe na normalno odpoved! In kaj se to pravi, vedo vsi on?, ki so že na ccsii. AH se jc Merkur, posebno pa še list »Trgovski Tovariš«, boril za Vas aH proti Vam, to presodite sami. Koliko sem jaz storil v interesu trgovskih nameščencev, ve oni, ki je bil zraven, ko smo delali. Vkljub temu, da ie v Merkurju dve tretjini nameščencev, smatrajo gospodje socijalisti to organizacijo za kapitalistično, ker nimajo vajeti v rokah. In seda) sodite! 4-- Namen današnjega shoda Je uvidela tudi naša Delavska zbornica«, ki na shod svojega zastopnika ne pošlje! 5.) Kdor hoče biti suženj drugih narodov, se bo priklJučU socilalističnemu Save-zu, kdor pa hoče biti na svoji zemlji svoj gospodar, bo slejkoprej vstrajal z nami! LJubljana, dne 3. julija 1926. Valentin A. Urbančič s. r. Sport Sedem Američank hoče preplavati kanai La Manche Manija preplavanja kanala «La Manche» še vedno razsaja. Ameriški listi poročajo, da namerava letos sedem mlajših dam iz Amerike preplavati kanal La Manche. Vso so že pričele s treningom. Med drugimi po* novno poskuša svojo srečo znana plavalka Gertrude Eberle, ki je lansko leto skoraj tik pred ciljem onemogla, v borbo z valovi pa se spuste tudi Miss Wainwright, Mrs. Gabe in Miss Barett, dalje se pojavi na startu tudi Mile Sion, Francozinja, čije po* izkus je lansko leto skoraj uspel, ter 51* letna Angležinja Mrs. Craven. Od gospodov sta se prijavila samo dva, in sicer Egipčan Helmy in Kanadijec Perault. Kanal je do sedaj preplavalo samo pet oseb. Nogometni prvak Bosne Sašk — Slavija 2 : 0 (1 : 0). V sredo se je vršila v Sarajevu prven* stvena tekma med srditima rivaloma Sa* škom in Slavijo. Tekma je imela odločiti o prvenstvu; zato je bila izredno ostra in surova. Sarajevski listi poročajo, da bi mo* zdelo, da kliče sirena Uptonovega avtomobila, je prihitel po stopnicah navzdol. Kar otrpnil je od groze, ko je videl, da leži v avtu njegov prijatelj v krvi in da mu tiči v hrbtu bodalo, ki mu ga je bil ravnokar podaril princ in ki ga je bil zaklenil v predal svoje pisalne mize. Hotel je zbežati nazaj v grad in klicati na pomoč, toda že je prihitel po stopnicali navzdol princ Nar m ga zagrabil za roko: »Morilec!« Princ je stopil k šoferju, ki se ni bil ves čas ganil, ampak buljil pred sebe kakor mrtev; nakdo mu je bil v garaži dal opojne pijače, ki mu je popolnoma zmedla razum. Princ mu je z zapoveduj očim pogledom dejal: »Odpeljite se!« Hipnotizirani šofer se je fcrez ugovora naglo odpeljal proti Londonu. Sir Latimer je stal kot ukovan. Princ pa je bil še prej potegnil krvavo bodalo iz Uptonovega trupla, ga naglo vtaknil nazaj v nožnico, katero je bil izvlekel az žepa m oboje zopet skril v notranji telovnikov 2ep, kjer se je bodalo nahajalo, predno ga je bil podaril siru Latimerju. Hladno je nato dejal Latimerju: » Vaša usoda je v mojih rokah. Jaz sem bil priča, ko ste umorili svojega najboljšega prijatelja in samo jaz vas lahko rešim, är Oeorge Latimer, po-navijam vam, vi ste zločinec. Sicer pa...« tu se je princ zavratno nasmehnil »... še danes vrs bom v drugič prosil za roko vaše hčerke.« Sedaj šele je Latimer spoznal vso grozo svojega položaja. Videl ie, da je zapleten v strašno intrigo in da je izgubljen. Preplašeno je dejal princu: »Vi ste demon; vi ste morilec! Storili ste to nalašč, da me ugonobite!« Princ mu je pa s ciničnim glasom odgovoril: »Ako mi date svojo hčerko, bom o vsej zadevi molčal iu vi boste tako rešeni.« Po teh besedah se je obrnil in odšel; stari Latimer ie v svojem blaznem strahu ostal sam na stop«nicali gradu. Untonova smrt ni povzročila preveč velikega škandala. Šofer je bil pripeljal svojega zabodenega gospodarici ponoči v London in je bil naravno obtožen umora. Zaman je zatrjeval, da je nedolžen in da mu je moral nekdo v vrček piva, ki si ga je bil dal prinesti pred odhodom v garažo, primešati neko snov, ki ga je popolnoma zmedla. Sicer se je pri raziskovanju govorilo o slugah princa Narja, toda kdo bi si upal obtožiti takega velikaša ali enega njegovih slug. da reši ubogega šofsrja, osebo brez vsakega upliva, ki je menda izvršil svoj zločin v neke vrste pijanosti. Ker ni manjkalo niti enega bankovca v Uptonovi listnici, je bila obsodba za šoferja mila; internirali so ga kot nevarnega norca in nihče več* ni govoril Mti o njem, niti o njegovem umorjenem gospodarju. S tem je bila zadeva za javnost končana, nikakor pa ne za sira Lati-merja. V njegovi hiši pač nihče ni mogel slutiti, da bi bil elegantni in obče-spoštov&ni indijski princ zločinec naj- nižje vrste. Latimer je molčal in to jc še bolj poostrilo njegov položaj. Spe % nal je, da bi mu nihče ne verjel, če bi govoril resnico in povedal, kako se je zločin v istim dogodil, kajti princ bi pričal zoper njega. Vsa družba je videla, kako jc Latimer spravil bodalo v svojo sobo in če jc uro pozneje tičalo v Upionovem hrbtu, je bilo jasno, da je Latimer morilec, zlasti ker bi bil princ pričal, da je videl, kako ga je umoril. Taiko je bil Latimer v strašnem položaju, iz katerega ni vedel prav nobenega izhoda. Celo noč ni zatisnil očesi. Naslednje jutro sta Sla Eliza in Grant na sprehod, kakor sta to večkrat storila. Grant je sklenil, da slednjič le zaprosi Elizo za njeno roko. Povedal ji Je, da jo ljubi in da je njegova najSTČnej i želja, da jo poroči in odvede seboj na svoj dom v Ameriko. Elua je bila presrečna in mu ie samo molče prikimala. Razumela je dobro, zaikaj jo hoče čcrrrnrei odveMi preko oceana. Po kratkem molku mu ;e dejala: ^Prav imate, dragi moj Grant. Daleč proč morava odpotovati in spravili svojo srečo na varno. Umakniti se morava temu nestvoru. ki nikoli ne bo dovolil, da bi bila midva srečna. Ne vem, kaj se je zgodilo mojemu ubogemu očetu, toda kar čez noč se je strašno spremenil. Prepričana sem, da bo srečen, ko bo zvedel, da sva se zaročila in da za nekaj časa odpotujeva, da se rešiva nesreče, ki nam crozi vsem.« ČešM Robinzon v polarnih Krajih •t? ^ ° sv<*h doživljajih. — Druga domovina na novo- sibirs^ih otokih. — Prvo srečanje z Eskimi__Zanimiv lov na klte- — Evropske ekspedicije. — Bilanca Welzlovih odisejacL Ja" Welzl. o katerem smo že zad- idem. Popisali so mi del tundre, kjer je Coiniüö;-ir"0.rP^r°cali, nadaljuje popis mnogo rastlin in kjer bi iahko pasel vojni čudovitih, doživljajev v polarnih svoje jelene. Do odprtega morja pri Medvezjih otokih sem imel krasno vreme. Tam s^rn našel veliko tundro in jeleni so se ! i pasli. Lovil sem ta čas ribe in div.iac ao ter 'izpopolnil že itak bogato zalogo živil. Samo z; vetišča ni bilo in zato sem se hotel . ji pred V PctTopa\iovski gitbemiji, — pripoveduje Welzl, na vzhodni obali ^amvarke, me je zalotila druga je-w mojega potovanja. Po izkušnjah iz. prve zime, ko sem v snež-iih metežih opetovano tvegal živ-£enje, sem sklenil prezimiti tam, kjer *em pač bil. Konjičku in vozičku ^em moral že davno dati slovo. (Premišljeval sem, kam naj krenem spomladi. Od kamčatske obale bi se lahko napotil na Aljasko, toda nekaj mi je dejalo, naj ne riskiram tega nevarnega prehoda. Pozneje sem res spo-snal na Aljaski kos pekla. Zanimali so *ne tudi otoki v zalivu gv. Lovrenca. Končno sem se odiočil, da si ogledam t>tok Anadyr. Polagoma je n#az pone-žiaval in ker sem bil hude zime itak že vajen, me mi posebno zeblo. Od časa do ičasa sem se zatekel v človeško bivališče, kjer pa seveda o naši zapadni civilizaciji ni duha ne sluha. Zato je bilo jtreba precej poguma, toda bal se nisem, ker nisem bil več sam. Imel sem enanca, ki mi je pozneje mnogo kori-jstil. V Nižnem Kolimsku sem se namreč seznanil s polkovnikom vrhojanske sruberniške oblasti. Rodom je bil Poljak. Od njega sem dobil prvo kožuhovina-sto obleko, ki mi je bila zelo dobrodošla. V marcu sem se pripravljal na pot. Preskrbel sem si sani, narejene deloma iz kitovih kosti, in natovoril vse, ker sem imel. Koncem marca sem se napotil proti Ledenemu morju. To je bilo že tretje leto mojega tavanja po polarnih krajih. V aprilu se je začela oglašati pomlad. Bilo je še mrzlo in Večkrat me je burja pošteno premika-stila, toda nad glavo sem videl sobice in zdelo se mi je, da se mi smehlja Jastno dete. Svetilo je Skoraj do polnoči in tako sem bil vedno dobre volje. Bližal sem se novi domovini. Neskončne snežene pustinje so me vedno bolj mikale, vajen sem bil grobne tišine in skrivnostnega snovanja vsemogočne narave tako, da sem sklenil ostati dol-co v polarnih krajih. Po ljudeh se mi ni nikoli tožilo in bilo mi je pač vse eno, da-h" srečam še kdaj kulturnega človeka ali ne. Nasprotno, celo bežal sem od ljudi in se izogibal posebno be-lakožcem, Čijih krutost sem spoznal med ubogimi prebivalci daljnega severa. Kot nalašč je pa hotela usoda "drugače. Bila je bas pomlad, ko sem naletel pri enem teh pustih otokov na ljudi. Bili so prav tako presenečeni, kakor jaz. Govorili so angleško. Žal se tega jezika nisem mogel dobro naučiti, dasi sem živel dolgo med angleškimi mornarji. Vpraševali so me, od kod prihajam, kam sem namenjen. Odgovarjal sem jim rusko in pripovedoval, kaj sem videl in doživel. Spremljali so jih Eskimi, ki so služili kot tolmači. Nekateri Eskimi, osobito oni, tki se pečajo samo z lovom na kite, govore precej dobro angleško. Ko sem jim vse povedal, so me bogato obdarovati. Nametan" so mi polne sani jestvin in drugih potrebščin. Eskimi so sledili njihovemu primeru in nametali toliko posušenih rib, da mi dolgo ni bilo treba skrbeti za hrano. Imel sem sicer štiri severne jelene, ki so pa komaj vlekli na saneh to bogato zalogo živil. Pred-no smo se ločili, so mi podarili Angleži tudi mnogo denarja, da bi se mogel vrniti, če bi življenje na otokih ne bilo mogoče. Kakor sem izvedel pozneje, je bila to ekspedicija, ki je šla k reki Anadirski iskat zlato. Takrat sem se jim čudil, pozneje sem pa spoznal, da tvegajo ljudje glave v nedostopnih polarnih krajih samo za zrnce zlata. Eskimi so mi pred odhodom povedali, kam naj krenem in katere smeri naj se držim, da ne za- zimo k domačinom. V a v .:i me je rešil iz zadrege sibirski p... dk, ki je plul na 'kitolov k novosi-birsk '.m otokom. Ujeli so šest kitov. Izvedel sem, da se vrača parnik v Vladivostok, od koder je odpiul pred tremi leti. Veter je bil siab in topel, kakor ie ob tem času običajno v polarnih krajih. Od junija Jo konca avgusta je vreme v teh krajih stanovitno in prijetno. Solnee sploh ne zahaja. Kapitan me je dobro nagradi! za pomoč pri kitolovu. Moje sani in jelene je pripeljal na novosibirske otoke. Med lovom sem pustil jelene večkrat daleč od obale na paši in že sem mislil, da jih ne bom nikoli več videl. Toda vedno so se vračali k meni. Imel sem jih tako rad, da bi jih ne bil dal za vse na svetu. Končno so mi pa vendar ušli. Tožilo se mi je po njih, nisem mogel pozabiti njihovih uslug. Ribiči so mi poplačali delo s kožunoviuasto obleko, orožjem in strelivom. Tako je bila dolga in naporna pot srečno končana. Ustavil sem se na nekem manjšem otoku in prvo, kar me je zanimalo, je bil pregled odnosno bilanca potovanja. Na tleh sem si narisal za silo zemljevid in pregledal kraje, kjer sem bil. Skrbno sem izmeril vse razdalje, da bi ne pozabil, kaiko sem potoval iz srednje Sibirije k Ledenemu morju. 27 let je minilo, ne da bi spregovoril o svojem potovanju. Nikoli in nikjer nisern doslej svojih čudovitih doživljajev popisal, marsikaj sem že pozabil, toda glavne momente sem si dobro zapomnil. Govorim 13 polarnih jezikov, bil sem opetovano tolmač raznih ekspedicij, spremljal sem ekspedi-cijo japonskih zvezdoslovcev na čelu z univerzitetnimi profesorji, bil sem 150 kilometrov od severnega tečaja in cesto me je vleklo tja, kamor še nikoli ni stopila človeška noga. Izmed vseh polarnih raziskovalcev cenim samo Amundsena. Slišal sem o raziskovalcu polarnih krajev Müllerju in njegovi spremljevalki Enny iz Seattla, ki sta živela baje celo leto na na vzhodni obali Aljaske ter fotografirala na otokih življenje Eskimov. Ko sta se vrnila, sta razkazovala svoj film po gledališčih in izdala knjigo. Kdor jo je črtal in kdor pozna razmere v teh krajih, se je pač lahko smejal. Ko sem prečital to knjigo tudi sam, sem se čudil, da zna Müller tako spretno varati javnost Zdaj še kratek pregled glavnih postojank na mojem prvem potovanju. Od Irkutska sem šel skozi celo vrsto mest in naselbin, videl sem Honustok, Kaču-go, Vitimsk, Jakutsk, Žemčik. Olek-nunsk, Verholensk. Verhojansk, Kosklju-tšiii, Petropavlovsk. zaliv Sv. Lovrenca, Volodimir, Anadyr in Severni Parnas. Spoznal sem Nomane, Jakute, Lamute, Tunguze, Čukče, Čuk cene, Čaučuse in razna druga divja plemena. Moje potovanje je trajalo 864 dni. Preračunal sem, da sem prehodil peš nad 17.000 kilometrov. In zdaj se mi zdi, da sem mnogo starejši kot v resnici. 4o:o Ako potrebujete . razno manufakturno blago za moške In ženske obleke ter za perilo, si oglejte, predno kupite drugod, zalogo in nizke cene v — radi soiid-nosii — splo5.no znani trgovini F. in I. Goričar, LfubSjana Sv. Petra cesta 29. Oddaljenim naročnikom se na zc'jo pošljejo vzorčne knjige za 3 dni na ogled, ako vpošlje Din 10 za poštnino.—Piš te natančen naslov t »Ne govoriva o nesreči, draga moja. Zakaj bi govorila o tako žalostnih stvareh v takem trenutku?« Tu je Eliza objela Gran ta, ga prisrčno poljubila in začela na glas plakati. »Ne plakaj, dete moje!« »Jokam od veselja.« »Ne boš me prevarala. To ni Samo veselje, temveč bojazen. Toda ne boj se. Čuval te bom. Če ta zločinec napravi samo najmanjšo stvar proti tebi ali proti tvoji rodbini, ga pobijem kot psa.« Grant je bil pripravljen na vse, da reši Elizo in njeno rodbino, bil je pa prepričan, da bi bilo najbolje, če z zaročenko čimprej odpotujeta. Zato ji je dejal: »Jutri hočem iti k tvojemu papanu in ga prositi za tvojo roko in za dovoljenje, da te smem vzeti seboj v Ameriko.« Deklica ga je vsa vesela objela, nato pa ga vprašala: »Ali se nič ne bojiš?« »Nikoli v svojem življenju nisem poznal bojazni« »Jaz pa bom šla s soprogom, kakor si ti, če je treba, do konca sveta in se borila proti vsem vragom pekla. Naslednji dan ob enajstih dopoldne je šel Mr. Grant k staremu Latimerju. Dal se. je iaviti po služabniku in, ne da bi počakal odgovora, je stopil v s-bo. Opazil je, da je sir Latimer ves pre-paden. Široko je odprl svoje začudene oči in raztreseno poslušal Američana. Neprestano je gledal na zaveso v ozadju sobe, tako, da se je mlademu snubcu že kar čudno zdelo. Kakor fa-sciniran je Latimer vedno gledal v eno smer, toda Grant ni izgubil poguma. »Sir,« mu je dejal z odločnim glasom. »Posli me kličejo v Ameriko nazaj in ponavljam vam svojo prošnjo: Moja srčna želja je, poročiti vašo hčerko in jo za nekaj časa odvesti v Ameriko na svoj dom, da spozna moje stariše in moje sestre in brate.« Grant je sedel v udobnem naslanjaču, tako, da je kazal hrbet zavesi, v katero so bile vprte Latimerjeve oči in ki je zakrivala dohod v sosednji kabinet. Tako ni mogel opaziti, da se je zavesa zganila in da se je prikazal obraz princa Narja, ki je naravnost vsesal svoje oči v Latimerjeve. Stari grof je bil čisto hipnotiziran od tega pogleda in šele, ko se je Grant zganil, se je zbudil iz svojega sanjarjenja in dejal: »Ah, da, radi poroke moje hčerke... Moj dragi prijatelj, jaz sem danes silno izmučen. Skoraj nič nisem spal, kajti pokvaril sem si bil včeraj želodec in zato vas lepo prosim, da se vrnete jutri ob tem času k meni, pa vam bom dal odgovor.« Prosveta B šinila: Abrahamova žrtev (Oratorijski koncert 1. julija v UniomL), Pevski zbor naše Glasbene Matice, ki iie, tehnično točno pripravljen in glasovno enakomerno odurna-, pod skrbnim vodstvom zmožen zgledno reproducirati večja deda vokalno-instrunicnaine literature, nam je v letošnji koncerti sezoni z opernim orkestrom in solisti naredil ie dvoje kompozicij širokega stila, obe z N. Štritofom, in to Novakovo grandiozno «Boufe» in zdaj še Širolino posvetilište «2rtva Abrahamova*. Dočim nam je «Vihar», tudi če je mestoma preveč zahteval od proizvajajočih, mnogo pokazal in dal, tega od ^pučkog oratorija» drja Božidara Sirote ne morem trditi. Kompoziciji, ki smo jo culi na četrtkovem .Matičnem koncertu, je preveč videti, da jo je zložil glasbeni zgodovinar, ki debro pozna historične muzikalne forme in sloge, ni pa skladatelj — umetnik, ker mu manjka poleta, ustvarjajoče samoplodne iskre in iz rvorne osebnosti lijoče se iz-naj dljivosti. Skladba ima nekaj zelo imeresaniJiih, lepih mesr, tako na primer idilo ženskega zbora (št. 3 in 15), Abrahamovo trpljenje (št. 10), Sarin plač (št. 17) in zaključno kanonsko himno (št 24), kot celota pa < Abrahamova žrtev* učinkuje dokaj dolgovezno, medlo, slabotno. Delo skoro nima viškov in le malo dramatičnih momentov, pogreša tudi enotnosU, sile. Avtor ga je bolj znanstveno odmeril in posnel po ora-torijskih delih 15. in 16. veka kot sam glasbeno doživel iz lastnega teženja po stvarjanju iz samega sebe. Domači ritem in melodija köla, s katerim je cesto prepleten splošni slog gregorijanskega korala, a in e povsod v srečno vez, še ne more ovreči gorenje trditve o brezosebnosti te nruzike. Orkestru Ibi mogel skladatelj dati večjo besedo, ojačil bi z njim. če bi ga polnega uporabil, mnogo šibkih mest in delo pognal v viške. Tako pa skromen orkester vsekakor večidel ne tvori «potrebite širine za veliko dogadjanje». Zborovske In solistov-ske partije so sem in tam zelo efektno pisane (alt-solo z violo, pastirska pesem in končni zbor, če bi ne bil tako raztegnjen), v splošnem pa niso kaj hvaleižne baš zbog monotonosti in v čestem nedos tajanju dramatičnosti in melodij ozn osti. Delo bi kazalo precej skrajšati in osvežiti, potem bi zamoglo šele lepo reprezea-tirati jugoslovensko oratorijsko glasbo. Tekst te resne kompozicije, ki ga je napisal po starohrvaški cerkveni igri in pesmih Mavra Vetraniča in Marina Dr žica dr. Vdirnir Deželic mlajši, je zgledna arhaistična umetnina, malo sirokobesedna sicer, a polna jezikovnih sočnosti, molčtrih metafor in vsebinskih stopnjevanj. Škoda, da je glasba bolj ne podčrtava in jače ne ilustrira. Pohvaliti moram pred vsem zbor, ki je bil imeniten: gibek, točen in sočen. Naj äobro pretuhta, kateremu večjemu delu bo prihodnje leto posvetil svoie delo in zrele zmožnosti! Dirigent Niko štritof je polno zasedeni zbor in sorazmerno šibkejši orkester vodi!, kot smo to od njega, ki je temperamente,;, navdušen muzik, že vajeni: razgibno, širo-kopotezno, bolj v celoto kot v posameznosti u> merjeno. Brez Bete rta si pri nas vokalno-instru-m en ta! neg avečjega koncerta skoro ne morem mislili. Svojo partijo tako izčrpa in tako v potankost izdelano poda, da mu enakega ni. O Otonu Zupančiču — književniku mi je -nekdo dejal: Cekin je, kamor ga vržeš, zveni, poje. O Juliju Betonu — pevcu bi jaz rekeJ isto. Gospa Thierryjeva - KaVcnikova je bila v ulogi Sare imenitna, polnokrvna Bete:to_ va partnerica. Ko je plakala za sinom (s spremljavo izrazite viole) smo njenemu gibkemu, širokemu glasu prevzeti prisluhnili. Ostali solisti, gdč. Verblčeva, ki ima čist, a še šibek glas, g. Sekuüa, ki se je zelo potrudil, a ni našel božjemu glasu primerne porte in veličastva, dalje gospod Knitt!, ki to pot zlasti v proiogu ni kaj izrazito podal svojega recitativo accornpa-gnato, in končno g. ZavrŠan, ki je iz zbora svojo drobno partijo častno odpel, so vsi po svojih močeh pripomogli k dostojni reprodukciji skladbe. Navzoči, od posetnikov bratsko aklami-rani skladatelj je bil z izvedbo lahko zadovoljen. P. K—u. m Richard Wagner: »Tannhäuser«. Jutri, v nedeljo zvečer, se vrši v opernem gledališču prva vprizoritev popolnoma nanovo naštudirane in inscenirane Wagnerieve velike opere »Tan.ihäuser«, koje prva premiera v slovenskem jeziku je bila pred 24 leti na našem opernem odru. Jutrišnja vprizoritev je v vsakem pogledu najskrbnejc pripravljena in so posamezne vloge v rokah naših najboljših opernih solistov. Za opero so napravljene popolnoma nove dekoracije, katere so izdelale po načrtih profesorja VavpotiČa in gledališkega slikarja Skrušne-ga gledališke delavnice. Posebno krasno je izdelana dvorana v wartburskem gradu, v kateri se vrši celotno drugo dejanje. Tudi pretežna večina kostumov in rekvizitov jj sedaj popolnoma nanovo izdelanih v gledaliških krojaČnicah. Uprava je v vsakem pogledu storila vse, kar je mogoče v naših razmerah, da se ta opera čim sijajnejše izvede. Dejanje se vrši v začetku 13. stoletja v Turingiji, v okolici gradu Wartburg, in na gradu samem. Prva vprizoritev te opere je bila v Dresdenu leta 1S45. Začetek predstave je točno ob pol S. zvečer. Občinstvo prosimo, da pravočasno zasede mesta ter tako ne izgubi izrednega užitka, ki ga nudi že Tannhäuserjeva uvertura, ki je eno najlepših orkestralnih del velikega umetnika Richarda Wagnerja. S to predstavo se zaključi letošnja sezona v ljubljanskem Narodnem gledališču Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. M. A, (K SOIetnici njegove smrti.) So pisatelji, umetniki in znamenite zgodovinske osebnosti, čijih imena so znana vsemu kulturnemu svetu, pri katerih pa ostane zmisel njihovega življenja in delovanja baš tej večini prikrit. Pravzaprav ie zadela ta usoda skoraj vse genije. Ljudje jih časte a priori, ne da bi se zanimali ali vedeli, kaj so v življenju storili za človeštvo. Nekaj sličnega je bilo Še nedavno tudi z M. Bakuninom v Rusiji. To je razumljivo, zakaj o Bakuninu se v Rusiji ni smelo govoriti. Mesto debelih zvezkov niegovih del so krožile med ljudstvom, osobito med inteligenco tanke brošure, ki so jih rabili največ apostoli raznih idej. Toda Bakunin v resnici ni pripadal samo Rusiji, marveč tudi Evropi. Saj je baš v Evropi z največjo vnemo širil revolucijonarni duh. Izgnan je bil iz Francije, Švice in Nemčije. V Avstriji in Nemčiji so ga obsodili celo na smrt. In vendar v Evropi ni izšla o njem nobena knjiga, če ne računamo krajših člankov lito-grafiranega življenjepisa njegovih učencev in naslednikov. Bakunin je umrl 1. julija 1S76. leta. Bakuninova mladost je bila doba, v kateri se ljudje oblikujejo, v kateri dozorevajo ideje in svetovni nazori. Ta doba spada med najznamenaejse epohe ruske zgodovine. Takrat je zaplapolalo v Rusiji celo sozvezdje imen, čijih sijaj še dolgo ne bo ugasnil, zakaj njihove sanje se uiti v Rusiji, niti v Eropi še niso uresničile. To so bili znameniti pijonirji slovanske bodočnosti. Omenimo samo Herzena, Granovskega, Stankeviča, Homjekovskcga, Belinskega in Aksakova. Ti so za svojo domovino delali ter jo skušali spraviti na pravo pot. Delili so se v dve skupini — v zapadnjake in slo-vanofile. Ta delitev ie bila umetna in površna, zakaj obe struji sta imeli skupni vir. — filozofijo. Najboljši dokaz nam nudi baš Bakunin, Id ie pripadal formalno zapadnja-kom, v resnici pa je bil slovanofil. Bakunin je ob vsaki priliki izjavljal: ^Države se dajo uničiti, narodi pa nikoli.« Do leta 1848. je bil po naziranju Rus, pozneje je pa začel čutiti in misliti kot Slovan. Teze, ki jih je postavil in zagovarjal v tem času, so odgovarjale glavnim slovanskim geslom. Razlika je bila samo ta, da je Šel Bakunin v mnosem še dalje. Glavni principi njegovega programa so bili: osvobojenje balkanskih narodov in avstrijskih Slovanov, uničer.io Avstro - Ogrske in ustanovitev slovanske federacije s popolno samoodločbo vsakega naroda. Pozneje je zastopal stališče, naj bi se pridružili tej federaciji tudi neslovanski narodi in sicer brez vsakih privilegijev. Tudi Rusiji ni priznaval v federaciji posebne vloge. Nasprotno, vse navdušene Slovane, ki so vi- deli rešitev samo v Rusiji, jc svaril pred carskim režimom. Slovansko revolucijo in slovansko osvobojenje je smatral za izhodišče revolucije v Rusiji. Ujedinjenje slovanskih narodov po njegovem mnenju pi bilo mogoče brez predhodnega prevrata v Rusiji in popolne sprave med Rusijo in Poljsko. Kljub svoji instinktivni antipaii'i do Nemcev je skušal pomiriti Cehe z Nemci, da bi Čehi ne imeli v Nemcih novega sovražnika. To so bili v glavnih obrisih Bakuninovi nazori v letih 184S—1S49. Te ideje je izrazil v svojem »Proglasu na Slovanec in pozneje tudi v »Izpovedi«, ki jo je poslal iz ječe ruskemu carju. S tem pa seveda še daleč nd izčrpano Bakuninovo delovanje. V splošnem ljudskem merilu je bil Bakunin pijonir anarhizma, ki pa ni imel nič skupnega z bombnimi anarhisti. Res je tudi on zastopal stališče, da je treba državne oblike uničiti, toda glavna njegova zasluga je v opredelitvi principa anarhije, ki je postala v njegovi koncepciji znanstveno - politična teorija. Bil je svoboden človek med sužnji in kot tak je pripravljal pot bodoči svetovni revoluciji. rmce 123 J, Goreč O sram — vsakovrstne najceneje 9 aalača Kreditne banke. Nove revije »SVIJETc. Zadnja številka zagrebškega »Sviietac, ilustrovanega tednika, je posvečena Sloveniji in njenim naravnim krasotam. Na Čelu prinaša >Svijet< kraseu akvarel Slovenke v narodni noši, nato sliko spomenika Franceta Prešerna, posnetke raznih monumentalnih stavb iz Ljubljane, razna naša letovišča, tako Kranjsko goro, Dovje, Mojstrano, Škofjoloko, Knanj, telike Bleda ter poglede na romantične slovenske gore in jezera. Zelo uspeli so tudi posnetki iz Ljubljane ter akvarel Vrh Triglava. >Svi-jet< prinaša dalje slike iz tekme Francija-Jugoslavija, poleg tega pa v sliki razne zanimive dogodke iz vseh delov sveta ter najnovejšo modo za kopališča. >Svijet< izhaja vsako soboto in stane mesečno 20 Din., posamezna številka G Din. >JUG0SL0VENSKA NJIVA«. Izšli sta 11. in 12. številka >Jugoslavenske Njivec, revije za umetnost, znanost, narodno prosi v et o, politiko, socijalno življenje in, gospodarstvo. Uvodoma je sJugoslovenaka Njivac posvečena spominu nedavno preminulega univ. profesorja Branka Vodaika v Zagrebu. O njem pišejo dr. Anton Barac. dr. Anton Bonifačič, dr. Peter Skok, dr. Fran Ile-šič. Pisatelj Ivo Vojnovič prinaša literarni prispevek ,Kn rGospe preXe» roc, Danko And jen novic: >Ova metuljčka c, Alija Nametak: .Pozive. sZpouija-c, Albert Haller: >0 poeziji in uei»oo ,ijie, ur. Milan Trclog: »Franjo Palackv«, dr. Lujo Thaller: Francoz, oče hrvatsko n»er l^iuske. književ-nostič, dr. Stanislav Žurčk : >Bee>da —I malic, Branko Pjukič: >Dozi\:mjo IiubAvi<* Anton Milinkovič: »Konstrnktivaost in intelektualno?' mr lerne poezije:. SLO V K NS KI SPOKT*. je 18- Šte- vilka >Sk>venskega Športa . Uvodni članek razpravlja o težkem porazu, ki smo g«, nedavno doživeli v Zagrebu, nato list stavlja na svoje čitatelje vprašanje kak« tiia naj bo reprezentanca LNP. Cilasuje a« za nagrado. Sledi pregled dosedaj odigranih tokem za prvenst\o države, znan neš pla-vač Vlado Smokviua in M. Mautner prinašata članek rCrawl-, v katerem ©o nanešc-ne v=e podrobnosti ter posebnosti tega stila plavanja. Obširna so poročila o nogometu, lahki atletiki, kole^rstvu, hazeni itd. >Slo-v e D 51\ i šport e se naroča Ljubljana, Rimska cesta 10 in stane četrtletno Din 20. časopis za slovenski jezik, knjižerno^t in zgodovino (V. letnik, Ljubljana 1026) je izšel in se ga naroča za ceno 50 Din pri upravi (Ljubijana-Univerza^. Vsebina mu je ^iL-deča: P. Skok, Topononastički prüori. — *. Prijatplj. Borba za individualnost slovenskega književnega jezika v letih 1848—1857. M. Premrott, Vatikanski dokumenti iz 16*3 _21 o vladiki Hrenu in cerkveni vizitaciiL Kranjske 1G07—S. — F. Kidrič. Dramatične predstave v Ljubljani do L 1790. — Male vesti: L Prijatelj. Korespondenca med Vodnikom in Kopitarjem. — F. Kidrič, Tomaž Markawits h. J^h. Ernst Philipps Christian Ludwig Li>ro\v ter ilirsko gledališča 1705—35, ozir. ljubljan-ko 1735. — Lj. Hauptmann, -f Dr, France Kos. — R. Kola* rir. -y Prof. dr. Vaclav Voudräk. — F. Ramovš. Slavischer Grundriss. — L\ Kidrir, rsohoričevi. — Fr. Kidrič Bohorič v kranjskem dež. zboru. — F. Kidrič. Ob Prijateljevi petdesetletnici. — R. Kolari«-, Bibliografija znanstvenih spisov in ocen Iv, Prijatelja do konca leta 1925. I. SlcHnger, Bibliografija. „ kcjN0€4V| V^CE najbciiSc^.ajtrpcirTCj^ , zato najcenejše. Pri nas in drugod Zadnji teden je bil v Ljubljani teden komičnih in grotesknih zjrodb. Skoro vsi kinematografi so predvajali »amc komične filme. Na repertoarju so bili razun Chaplina Maks Linilra v »i ii'mski komiki, pocenši od llarrold Lloyds do Pat Putachoua in Buster Kestons. Dvor je pol?£ tr;ra upeljal novega ameriškega komika Ow?n Meora, ki se je baje obuesel. Najprej moramo omeuiti uspelo produkcijo treh Ilarrold Llovdovih filmov, ki jih je predvajala Matica pod imenom ! Sv. Janez In kanarček < Film sicer ni imel niresar skupnega z imenom, zato pa so bile vse tri zgodbe prav imenitna in se je publika res nasmejala, kakor nialok.iaj popreje. Tudi repriza Rust?r Keatonove^ra filma z : Oslom preko Niagare", — našlo/ ki sicer tudi nima ničesar skupnega ? filmom, je privabila, o/, šc privlačuje mnoga publike. Za Pat in Patachona. ki sin igrala v filmu > Ljuba v v snegu< s«j isto tak."> prve dni kar trlo ljudi. Ta film je predvajal Ideal. Poleg tega je dal Ideal reprizo lepega filma «Pariska igracka» £ lepo in temperamentno Lily Dam itn. Dvor pa predvaja r.emški film »Ogenj Ijubavic z Alfon-zem Frylandom in Liano Haid. Posebnega repertoarja ta teilen nismo imeli. V Mariboru so igrali filme: 5Čudeži morja<, >Trgovec s dekleti v y^rvyorkux, >Cirkus Apoloc, i-Poroka z zapre>umic, >No-ra hibZi (Buster Keaton), >Luksuzne ž~m* cec in ;Ku-Kluks-Klan-»'. Zanimivo je, da sta imeki odaji teden i Zagreb i Beograd filme, katerih večina smo v Ljubljani že videli. V Zagrebu so med drugim inrali: Državni pravdnikc, »Krik hrepenenja«-, vSilvesrrova noc ruzuz* danega kneza?, »Ljubljenka Maliaradž*»<, >Tajinstveni potnik.', >2elezxia pot«, >Lju-bavni ogenjc, ^Princ kowbojevc itd.! V Beogradu so igrali filme: .I>ama S kamelijami ^Krvnik in grofica-c, »Ljubimkanje v earniziji*, >saninc, ^Slavni letalec. Čuvajte življenje; itd. Na Dunaju je tvoril največjo privla?-nost velikanski in pompozno nžirani rueki film >Oklopna križarka Potemkin<. Igrali so ga istočasno v več kinematografih. Film je bil radi svoje tendenrnosti deloma iz-žvižgan iu ponekod je prišlo do izgredov. Nadalje so igrali: >^pa5inja Lisette< (Gloria Swanson), »V vrtincu San Franciscac, i Čudeži morja<\ ?Lord Saville kot pustolo-vecč. >Zaza< (Gloria Swanson), >Beli jezdec iz Ccloradar, »V vrtincu orotike< itd. !ŠE DANES 1 ob 4S| pol 6., pol 8. In t. se predvaja najlepša burka te sezije „Z oslom cez Niagara" V glavni vlogi originalni - - Ernster Keaton - ■ ELITNI KINO Na željo občinstva se film »PARIŠKA IGRAČKA" z Lil O a m i ta predvaja Se danes Od jutri — nedelje d* PRIKAZ 1 po ravnokar v „Jwtru" izhajajočem romanu Castona Leroux. Predvajanje tega filma tra:a 2 uri In so pred ta,e dop. ob pol 11.f popoldne ob 3.f S., 7. i i g Kino Ideal DaStSkš Obleke najmodernejše poldelen in celir ... od Din 70 do 130 trotir. baust, etam n . . ud Din 1 0 do 190 volnene v raznih barvah od i3:n 250 do JM> svilene....... od Din 320 do 380 pri F in I. G0R1ČAR, — LJUBLJANA 1963 Sv. Petra cesta .9 - .*-«■>•♦» v...,, Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Odlikovanje. Z redom Belega orla je odlikovan generalni ravnatelj Poštne hranilnice dr M. Nedeljkovič. — Iz sodne službe. V višjo skupino je pomaknjen okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Kočevju J. Jerman. — Spremembe v železniški službi. Premeščeni so: k Vili. oddelku direkcije državnih železnic v Subotici dosedanji namestnik postajenačelnika v Bački Topoli Jcsip Korošec; Iz Podnaria - Kropa za nadzornika proge v Kranju sekcija Jesenice Josip Š v a 1 j, iz Maribora v Podnart-Kro-po progovni nadzornik Ivan Aus er; iz Ogulraa na postajo Lokve uradnik Ladislav C o p; z Verda v Zalog uradnik Viljem Zupan; za načelnika kontrole dohodkov je imenovan dosedanji načelnik prometnega oddelka generalne direkcije Ivan Kelec; vpokoieni so v območju ljubljanske direkcije uradniki Pavel Blinc, Ignacij O p e 1-k a, Anton K a p u n, Ivan § 1 k e r, Anton Lasbacher, Bogomir Stani, Franc Kovač. Alojzij U 1 č a k a r in Ivan Bari. — Iz policijske službe. Za policijske agente pri policijskem ravnateljstvu v Zagrebu so imenovani: Peter Bedek, Štefan K r c č. Mijo R o g i n a, Fran Žagaj-šek, Ivan Raček, Anton O o 1 o b, Josip Hafner, Josip Fuček in Josip Keča. — Sestanek prosvetnega sveta. Pod predsedstvom Ljube Protiča se je vršila včeraj seja glavnega prosvetnega sveta, na kateri je bil določen program dela v tekočem letu. — Sanacija osjeskega gledališča. V prosvetnem ministrstvu so odobreni krediti za plače članom osjeskega gledališča. Izgleda, da dobi osješko gledališče nove kredite tako, da se reši finančnih ueprilik. — Novi Šolski zakoni. Prosvetno mini-gtrslqj je imenovalo posebno komisijo, ki ima nalogo revidirati vse dosedanje načrte Šolskih zakonov, tako načrt zakona o osnovnih šolah, zakona o srednjih šolah in zakona o univerzah. Prof. visoke tehnične gole v Zagrebu B e 1 o b r k , ki je preje sodeloval pri izdelavi teh zakonskih načrtov, je pozvan v Beograd, da sodeluje v komisiji. _ Kongres Zveze židovske omladine. V Sarajevu se vrši od 25. do 27. julija kongres Zveze židovske omladine. — Regulacija Save pri Tacava. V generalni direkciji voda je izdelan načrt za regulacijo Save pri Tacnu. Po tem načrtu se zgradi pri Tacnu velik jez v glavni strugi, ki naj dvigne vodni nivo v strugi in obenem nivo talne vode. Regulacija Save pri Tacnu ima glavni namen, da se odstrani nevarnost za ljubljanski vodovod v Klečali. — Kongres pravnikov v Ljubljani. Na prošnjo L druženja pravnikov je prometno ministrstvo dovolilo vsem delegatom kongresa, ki ee vrši od 9. do 12. septembra v .Ljubljani, četriinsko vožnjo na vseh progah državnih železuic. Znižana vožnja je veljavna od 5. do 20. septembra t. L — Gasilska proslava na Bledu. Tovo-dom razvitja prapora Prostovoljnega gasilnega društva na Bledu, ki ee vrši v nedeljo 4. t. m., je dovoljena članom gasilnih društev polovična vožnja. — Proračun prometnega ministrstva. V prometnem ministrstvu prične te dni posebna komisija s sestavo proračuna tega •ministrstva za leto 1927-28. Vse direkcije so pozvane, da sestavijo za svoje področje podrobne proračuue. — Izpit za rezervne administrativne podporočnike, ekonomske stroke, so polo-,žili v Beogradu sledeči dijaki dravske di-vizijske oblasti: Viljem B a 1 t e z a r, Franjo Goleč, Milan Kavčič, Drago L o r b e r, Janez L o v š e. Josip Marchiotti, Alojzij Pu p p i s, Ivo Šega, Lovro Toplak in Bruno Zaje. — Čestitamo! — Invalidski zakon. Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani je izdal knjigo, v kateri je invalidski zakon in pravilnik s komentarji, raznimi statističnimi podatki, tabelami o stanju invalidskih prejemkov, državnih izdatkov in stanje vseh invalidskih in dečjih zavodov. Knjigo je uredil g. Dragoljub O. Novakovič, podpolkovnik, invalid in načelnik invalidskega oddelka v ministrstvu za socijalno politiko v Beogradu. Priporočljiva ie za vse urade, ki imajo opravka z invalidskimi zadevami, pesebno za gg. sodnike, odvetnike in sploh vse juriste, zlasti za invalide in vojne vdove. Cena je 12 dinarjev, po pošti 1 dinar več. Naroča se direktno pri izdajatelju gori navedenemu oblastnemu odboru v Ljubljani, šentpeterska vojašnica. _g Konferenca o gospodarski krizi. Koncem julija se bo vršila konferenca gospodarskih krogov iz vse države, na kateri se bo razpravljalo o gospodarski krizi. Po-, leg te se bo vršila še druga koherenca, ki bo posvečena problemu maksimiranja obrestne mere. To konferenco sklicuje Narodna banka. — Sanitetni svet pri inšpektorju ministrstva narodnega zdravja za ljubljansko in mariborsko oblast je na svojih sejah dne 1». ; junija 1936 in L julija 1926 razpravljal o zaščitnem cepljenju proti škrlatinki z Di-ckovim cepivom. Sklep z dne 10. junija 1926 je prišel v javnost brez vednosti sanitetnega sveta in v potvorjeni obliki, ker zdravstveni svet v omenjeni seil ni sklenil prepovedati nadaljnega cepljenja, temveč so j bili nekateri člani le mnenja, da se naj za-t početo cepljenje začasno prekine, dokler j se javnost ne pomiri In dokler ne dobimo ' % fBerodajnih tvlorttatr^rriii strokovnih 3. julija 1926, strani podatkov o cepljenju v naši državi in drugod. Nihče v sanitetnem svetu pa ni trdil, da bi bil tragični izid škrlatičnih obolenj v družini Andrejka v vzročni zvezi s cepljenjem ali da bi zadevala kakoršnakoli krivda Higijenski zavod. — Po razpravi dne 1. julija 1926 zaključuje sanitetnei svet, da nima nobenega povoda odsvetovati nadaljnje, od 'ministrstva narodnega zdravja odobreno cepljenje proti škrlatinki. — Sprejem vojaških gojencev-medicincev in farmacevtov. Po odredbi ministra vojske in mornarice se sprejme letos za vojaške gejence 30 medicincev, v prvi vrsti takih, ki že imajo izpit iz prvega rigoroza. Zavezati se morajo, da se vpišejo kot slušatelji vojue kirurgije in vojne higijene. Sprejema se tudi 10 maturantov, ki bi študirali farmacijo. Gojenci morajo po dovršenem študiju služiti v vojaški državni služb! kot sanitetni, oziroma lekarniški oficirji. Gojenci dobe državne štipendije po 1200 Din mesečno. Prošnje naj se vlože najkasneje do 20. avgusta neposredno pri sanitetnem oddelku ministrstva vojske in mornarice. — Kdaj so v meduarod. prometu poštne pošiljke poštnine proste. Inozemske pošt ne uprave se pritožujejo, kakor razglaša ministrstvo pošte in brzojava, da pošiljajo naše državne oblasti, sodišča itd. v inozemstvo poštne pošiljke, ne da bi jih frankirale. Svetovna poštna pogodba določa, da so poštnine proste samo pisemske pošiljke, ki se nanašajo na poštno službo in ki si jih poštne uprave vzajemno pošiljajo, potem pošiljke, ki si jih pošiljajo te uprave in mednarodni biro v Bernu, nadalje pošiljke, ki jih pošiljajo države včlanjene v mednarodni poštni zvezi in pa pošiljke, te pošte in razne poštne uprave. Razen tega so poštnine proste tudi pošiljke za vojne ujetnike in pošiljke, ki so v mednarodnih poštnih pogodbah posebej naštete. Vse ostale pošiljke za inozemstvo je treba pri predaji frankiratL Izjemoma se smejo med Bolgarijo in našo kraljevino brezplačno pošiljati prijave o različnih boleznih. — Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Kostanjevici učiteljica na tukajšnji osnovni šoli ga. Vali J n r č e c, roj. Bučar. Kot izredno simpatična in blaga dama je bila splošno priljubljena. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne na pokopališče v Kostanjevico. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno so-žalje! — Maturantje ljubljanske L državne gimnazije oddelka a in b leta 1906. Pripravljalni odbor se je dogovoril na svojih sestankih, da proslavi 20letnico mature dne 15. in 16. septembra t. 1. v Ljubljani s sledečim sporedom: V sredo 15. septembra zvečer prijateljski sestanek, v četrtek dne 16. septembra skupen zajutrek in obed, popoldne skupen izlet v okolico. Prosimo vse tovariše, ki se nameravajo proslave udeležiti, da javijo to čimpreje na naslov: dr. Milan Š u b i c, odvetnik v Ljubljani, nakar se bo vsakemu doposlal točen vzpored. 097 — Zlatnike so našli v Zlatorog - ter-pentinovem m?lu: Než'ka Babšek, Rudnik št. 7 pri Ljubljani; Vinko Naroslav, Trbovlje - Loke 2S3, Urška Klemencič, Oštrc pri Kostanjevici, Marija Kern v Kranju, Marija Kosi, riajdl št. 16, pošta Vel. Nedelja, Marija Miiielič, Slov. Javornik, Frančiška Mcr-lak, Drenov grič 37 pri Vrhniki, Anton Kri-ger, učenec, Št. Jernej, g. Srgnetič, Jastrc-barsko kod Karlovca, Bara Žitkovid, Zagreb, Ilica 76, Marica Radiš, Bjelovar, go-stiona, Škuna, Štefanija Božidar, Zagreb, Draškovičeva ulica 23, Angela Kočar, Stranje pri Kamniku. — Zlatnike v milu »Gazela« so našli: Frančiška Merhar Dolenja vas št. 1 pri Ribnici, Jožefa Zidanic, Globoko št. 7 pri Brežicah, Ivana Rede, Stranje pri Kamniku, Marija Šplejt, Ples, občina Sv. Peter pod sv. Gorami, Ivana Cerkvenik, Žužemberk, Katarina Rcžck, Kuje pri Kranju, Simončič, mehanik, Ptuj, Terezija Rabič, Hrušica pri Jesenicah, Gorenjsko, Ana Mlakar, Mokronog, Andiela Gortan, Zagreb, Čislana, Josip Stiinac, Županja, Dorica Sertič, Zagreb. Cvjetna cesta 4, Marija Medved, Cetingrad. — Krasna izbira najnovejših bluz: Kri-stofič - Bučar, Ljubljana, Stari trg. — Ženskam v drugem stanu, mladim materam in bolnim damam pripomore pri-rodna grenčica »Franz - Josef« do rednega delovanja želodca in črevesa. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili vodo »Franz - Josef« v prav mnogih slučajih za brez Izjeme hitro, zanesljivo i:i brez bolečin delujoče sredstvo. 35T iz Ljubljane —lj Iz Šiške. Tukajšnji podružnici C. M. družbe priredita dne 4. t. m. v proslavo svoje 401etnice na »Bellevue* ob 16. url veselico. Znano ie, s kakšnimi žrtvami sta dosegli podružnici uspehe, ki 60 bili plod 401etnega truda. Tudi sedaj, ko Ječijo naši neodrešeni bratje pod tujim jarmom. Je naloga C. M. družbe, da jim olajša moralno, pa tudi gmotno njih breme. Moralna dolžnost vsakega narodnjaka je, da pripomore na kakršenkoli način C. M. družbi do uspeha ter upamo, da se bodo posebno Ši&arfl, ki so znani kot požrtvovalni podporniki obeh podružnic, udeležili te domače zgodovinske slavnosti. —lj Vodstva v Groharjevi razstavi so danes ob 17. uri, v nedeljo ob 11. in 17. uri, v ponedeljek ob 17. uri. —Ij Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo betonskega kanala za električne kablje y_ Dalmatinovi, Tavčarje- vi in Cigal^tovi ulici v skupni dolžini 520 metrov. Ponudbe je treba oddati do 11. ure v torek dne 6. julija v mestnem gradbenem uradu, kjer se dobe med uradnimi urami vsi potrebni pripomoči!. —lj Triglavanski družabni večer priredi danes ob 8. zvečer v veliki dvorani »Kazine« J. A. D. Triglav v LJubljani. Na sporedu ie nastop triglavanskega pevskega zbora, ki mu sledi prosta zabava s plesom. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Uljudno se vabijo vsi gg. starešine in prijatelji društva. — Odbor. —lj Na vrtu restavracije Zvezde se vrši nocoj proslava 301etnega glasbenega delovanja kapelnika restavracijskega orkestra g. Jeana R y n e š a. Protektorat nad proslavo Je prevzel avstrijski generalni konzul g. dr. Strautz. Gospod kapelnik si je v kratkem Času svojega delovanja v Ljubljani pridobil že tudi pri nas mnogo prijateljev, ki sc bodo gotovo radi udeležili nocojšnje proslave na lepem In razkošnem Krapeževem vrtu. —lj Sobotni trg Je v splošnem nudil isto kakor včerajšnji. Vse zasedeno, polno blaga, vrvenje, povpraševanje, barantanje, živahna kupčija. Na sadnem trgu pa se je raz tegnila vrsta prodajalcev skoro za polovico s košarami, koši In jerbasi jagod, Po-rovnic in gob, lisičk In nekaj jurčkov. Dobe se vmes krasne hruške, seveda banaške, po 5 Din kilogram. — Tudi kuretnine in Jajc Je bilo Jako veliko na trgu. Okoličanke so zasedle s svojimi vozički prostore celo ob mesnem tržišču. —1] Brezplačno pojedino makaronov In špagetov, pripravljenih na italijanski način, priredi tovarna testetnin »Pekatete* danes zvečer od 7. naprej in v nedeljo opoldne ter od 7. zvečer v velejesemskt restavraciji g. Vekoslava Domičarja. Vsi ljubitelji testenin se vabilo, da se udeleže te pojedine. Brezplačne nakaznice se dobijo v razstavnem oddelku tovarne »Pekatete«, paviljon H, št. 456—458. 696n —lj »Zmaj« - Zagreb. Največja, Jako dober sloves rržTvajoča, staropoznana zagrebška tvomica železnega pohištva >Zmaj« razstavlja tudi letos na ljubljanskem velesejmu svoje praktično železno pohištvo v modernem belem emajlu. Železne postelje so čiste in zdrave. Obiskovalci se izredno zanimajo za tovrstno pohištvo in je tvrdka sklenila že prve dni večja naročila. 1983n —lj J. A. D. Triglav v Ljubljani. Dne 4. julija t. 1. ob pol 10. dopoldne se vrši nadaljevanje rednega občnega zbora s sledečim dnevnim redom: 1. Volitve. 2. Slučajnosti. — Odbor. 694n —lj Izgubila se je v petek opoldne od trgovine Bonač, po Dunajski cesti, za Bežigradom do četrte mestne hiše zlata za-pestna ura. Ker je ura drag spormn, se naproša pošten najditelj, da jo vrne proti dobri nagradi v upravi našega lista. —lj Slovensko pevsito društvo Moste proslavi dne 4. julija svojo 251etnico ter razvije obenem svoj prapor na vrtu g. Ivane Erbežnik v Mostah. Odbor vabi vse društvu naklonjene prijatelje k mnogobroj-ni udeležbi. oS4n —lj Podoficirsko podporno društvo ljubljanske garnizije priredi v soboto dne 3. julija t. 1. točno ob 20. uri v ljubljanskem Mestnem domu zabavni večer s plesom in šaljivo pošto. Svira »Jazz-band« društva »Merkur«. Vstop prost in brez posebnega vabila. Za obilen obisk se priporoča odbor, varnostnim oblastim. —lj Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela Izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust M a r t i n č i č, Ljubljana, Rimska cesta 14. — Glej današnji inserat na zadnji strani! posebnost za Ijubljano so Zeppslini, ki plovejo ud stolpom ,Jftirim" čokolaSe. iz Gelja —c Predavanje o higijeni in o socijal-nem zavarovanju se vrši v nedeljo dne 4. julija ob 10. v kinu Gaberje. O higijeni bo predaval g. dr. Anton Schwab, o soci-ialr em zavarovanju pa uradnik OUZD iz Ljubljane. Prvo predavanje bodo pojasnjevale filmske slike. Želeti je, da bi bilo predavanje obiskano čim mnogoštevilneje. —c Ciril - Metodov dau. Danes v nedeljo dopoldne se vrši v mestu cvetlični gcvarjati pred mladinskim sodiščem, ker ni dopolnil 14. leta. Kljub temu, da so fantom rojile po glavi vse druge muhe kakor Šola, vendar niso bili med najslabšimi učenci. \ si trije i o zdelali. Pač pa sta bila Metelko in Lebe» tako slabega vedenja, da sta bila koncem leta iz gimnazije izključena radi kvarneza rpliva na svoje soueence. Nekdo izmed uju-nih profesorjev, ki sta so mu dečka smilila, ju je ob 6lovesu prosti, naj se izpametujeta, ker 6i bosta s svojo nadarjci» ostjo gotovo lahko prislužila pošten kruh. Ako pa bos!a nadaljevala po dosedanji poti, da bosta kmalu prišla pod ključ. Dotični profesor pač ni slutil, da se bo njegovo prerokovanje izpolnilo v tako kratkem času . . . Monumentalno filmsko delo v 11 vetSHiH efejeni h. V glavni vlogi srčkana Krasni naravni posnetki — Izbruh Vezuva itd. — Film spremlja pevski zbor in solisti. — Dvorana se za ta velelilm spremeni v cerkev. Vsled velike dolžine filma se vrše predstave jutri v nedeljo ob: 3.. 5., 7. in ©. ELITNI KINO MATICA najlepši Kino v Sloveniji. NAŠI V ITALIJI V nedeljo, 27. m, m., je znani specijalist za djugorodna vprašanja, urednik >Camicie nerec profesor Felice Cavalorti, povabil vse bližnje politične tajnike in zastopstva faŠja s prapori v Kihemberk, da zopet vzbudi ta-niošnji fašjo, ki je že dlje časa spal spr.nje pravičnika. V svojem pozdravnem govoru je najprej izrazil svoje dopadajenje nad onimi dxugorodci, ki so se priklopili fasistov-ekemu vozu. Nato je pojasnil problem na- rodnih manjšin v Italiji. »FaJÜstoveki režim si je uajel nalogo, da ne znbrani drugorod-ceni, ki so po nesreči ostali tostran neiz« premenljivih državnih mej, govorili la^lnf jezik in ohranili lastni jezikovni zaklad kakor druge dialekte. Xa drugi strani pa ja trdna volja novega političnega reda v Italiji, da ne smejo nerazsodni agitatorji izvrSirl kake akcije, ki bi bila v nesoglasju z ideaK nimi principi, iz katerih bo nedvomno izvi« Tiila \ei«čJua italijanskega plemena.< Stev. 147. «S E O \T E K S KI N Ä R Ö D* dne 4. julija 1926. Stran D. To in ono Neprijeten doživljaj londonskega psihiatra Žena blaznega trgovca in obenem žena slovitega zdravnika- — Izredno spretna sleparija mlade in lepe pustolovke- — Zanimiv juridični problem. V londonskih' zdravniških krogih je vzbudil mnogo pozornosti, še več pa smeha tragikomični doživljaj nekega znanega londonskega psihijatra. ki je v DStalem znan kot eden najboljših zdravnikov za duševne bolezni. Nevoščljivi njegovi kolegi mu seveda ta dogodek iz ^rca privoščijo. Pred tedni se je v sprejo:iinici dr. L-a javila mlada in ljubka ter distingvirana dama. Pripovedovala je priprosto in s solzami v očeh p^ihijatru svoje nmče-uištvo. Njen mož da je bil eden največjih trgovcev z dijamanti v celem kraljestvu, da pa so ga nepošteni uslužbenci ogoljufali za milijone ter je moral prijaviti korvkurz. Njeno malo premoženje ju je sicer ščitilo pred pomanjkanjem, vendar je šla njemu stvar tako k srcu, da je postal duševno popolnoma zmeden. Sedaj trpi na fiksni ideji, da je bil okra-den za dragocen nakit. Zato opetovano nadleguje popolnoma tuje o^ebc ter za-liteva od njih, da mu vrnejo nakit; Zdravnik, skoroda malo ganjen, je tolažil in miril pomilovanja vredno mlado ženico ter ji nasvetoval, naj mu drugi dan pošlje umobolnega trgovca z dijamanti. On da ga bo natančno preiskal ter ga skušal ozdraviti fiksne ideje. Določen jc bil točen sestanek glede prihoda zakoncev za drugi dan. Imela sta se oglasiti ob 3. popoldne. S solzami hvaležnosti se je mlada dama poslovila od zdravnika. Naslednji dan se je žena trgovca z Idijamanti nekako četrt ure pred določenim časom pojavila v čakalnici zdravnika. Prosila je sobarico, da je ne javi pri zdravniku, ker je za tretjo uro itak naročena. Ta čas hoče čakati v sprejemni-ci. V sprejemnici je dama odložila klobuk in plašč v kot ter se pričela po sobi setati. Pretekla jc minuta in zopet sc je oglasil zvonec- Vstopil je elegantno oblečen gospod. Sobarica ga je peljala v sprejeminco ter ga hotela prijaviti zdravniku. Prekinila jo je mlada dama: »Oh, morala sem pač pozabiti svojo torbico zunaj v predsobi,< je šepnila mladenki. »Bodite tako dobri in poglejte, kaj jc ž njo.< Deklica je odšla v predsobo, mlada dama pa be je okrenila k došlecu: »Vi ste prišli od tvrdke Smithson et Comp? Ste prinesli seboj ovratnico, ki sem jo naročila včeraj?« Elegantni tujec je iz žepa potegnil lep etui, v katerem se je lesketala krasna dijamantna ovratnica. »Maj mož vam takoj lahko poravna ra-čiui, jaz pa bom med tem nakit pomerila,« je rekla dama ter hip nato odšla v sosedno sobo. Kmalu se je vrnila z ovratnico okoli vratu. Med tem se je vrnila tudi sobarica, ki je javila, da v predsobi ni našla ničesar. »Žal, da sem se umorila,« je odvrnila dama, »torbica jc bila tu pod mojim plaščem. Sobarica je Pet levov na trgu Iz Cremone poročajo: V sredo zjutraj sta se pojavila na trgu Porta Vene? zia, kjer je bil baš tržni dan, dva leva in tri levinjc. Uslužbenec cirkusa re-tepsti komaj o let starega sinčka, pa je možu zavrela kri in jc posegel po sekiri. Mnogoženstva v Aziji V Evropi si belijo s seksualnim problemom glave moški in ženske, toda dj praktičnih rezultatov doslej še nihče nj prišel. Pač pa je re^il to vpraša enostavno narod, ki živi v gorskih krajih Tibeta. V celem Orijcntu je iuiiüg v Ljüljliaui.) L Hišna »ajznarina. Za odmero hišne najmariue za v krajih, v katerih so h:šni naju zima vsa poslopja, torej tu-ii i niso oddana v uafein za L 192' posestniki dolžni vlomiti napovedi o dcno^J hišne najemščine pri pristojnem davčnem oDlastvu do kouca meseca ivgipU t. L Iz- premembe, Iii nastanejo gl-de v LS in e hišne najcgnžžine k—.a violiive napovedi do konca L 102G., sa morajo davčnemu oblast v u sproti nazna lj .ari. BjSai posestniki, ka! :;h v najem dana jvoslopja nimajo \e£ nego 7 stanovanjskih prostorov, so opravičeni tirno napoved:.ti lajno najemSdino pri inpattftvUj ki zhira lake podatke v tabelarnih zapisuikib. II. Pe^rüiia pridobniaa. Za vložitev napovedi za 1. 192/G- poteč*? zadnji rok dne L Julija 192 :. Podjetja, ki So nimajo o-V; v: i račaaaicfji zaključkov za preteklo i - !üv.:o <7 •" o in 'orej napovedi 5e ne morejo predložiti,'tut j si takoj is-l-cslujcjo jodalJSaiija rokn. III. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zave^Ani plačevru davek po knjigi opravljenega prometa, p» dolini odpremiti davek za II. četrtletjo 19J(j do ol. julija 1926 in kkratu predložili prijavo. Zamu Iniki se Si? j-c^cbej oj^",ore nn svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z, jnv-nim i\ v om ter z zu^rctilom uradne cce-no ter rednostuih glob. IV. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. avgusta \920 dospejo v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 19üü. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterja-vati, te se ne plačajo v 14 dneh. po dospelosti in zaračunavati po!e<* 8 % zamudnih obresti še za opomin 1 paro od vsakera dinarja davčnega zaostanka. Ob istem roka zapade v plačilo tudi r:iv?alni davek na poslovni promet, Id se plačuje po višini prometa, opravljenega v 1. i923. V. Davek na zaslužek telesnih delavcev. Delodajalci, ki odpravljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpremiti pobrane znc.-ke in predložiti seznamu do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki od-premljajo pobrane zneske s čelrtletnirai izkazi, pa tekem 14 dni po preloku vsakega četnloljj, to jo do 14. julija 10128'. VI. Razgrnitev predpisnih kkazov in prizivni roki. O davki.i, ki so jiii davčna oblastva odmerila v II. četrtletju 1026, so predpisni izkazi rc: i prvih 15 dni meseca folija t. i., kol >r davčni /ivezanci niso bili n.i izumiti izven tega roka posebej opozorjeni. Prizivni rok ea pričenja s 10. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. Sladkorni trg PretekU te Jen je prinesel zopet presenečenje vsem, ki so mislili, da se cene končno vendarle stabilizirajo. Govorilo se je, da je bila večina julijskih zaključkov likvi-. dirana že v drugem tednu junija, ko so padle cene na 23/a centov in ko so prodajali večje količine kubanskih surogatov po 2n/00. Položaj na sladkornem trgai bi se bil moral obrniti na bolje. To:a mesto tesa so ceno pretekli teden znova padle. Padec cen so povzročili Številni tcrminskl zaključki in prodaje Kubancev, ki cečejo več ča-keti, marveč prodajajo raje po nižjih cenah. Zdi se sicer, da bo letošnja kubanska prodakcija za 200.000 ton manjša kot lanska (4.8o—4.9 milijonov ton proti 5.1 milij. ton lani), toda izvoz je letos za 500 tisoč ton manjši, tako da so zalose Sc vedno izredno * velike iu silijo k prodaji za vsako ceuo. Koncem maja ie znašal celokupni izvoz 2,056.6S9 ton, leta 1925. — 2,563.612 ton, leta 1924. pa 2,232.295 ton. Zalose v pristaniščih so znašale v teh letih 1,481.022 ton, 1,316.723 ton in 993.712 ton. Letos so pa zalose v notranjosti dc^cie še večje, ker so vsa pristanišča prenapolnjena. Tudi nr.de na večji konzum v Zcdinjc-nih državah se niso izpolnile, ker je tudi v Ameriki kladno in deževno vreme. Promet na newyorSkem trsu je bi!, razun začetka in koncem tedna, ko je znašal 30 do 40.000 ton, zelo velik. V Četrtek je bilo prodano po najnižjih tečajih 175.000 ton kuharske surovine. Tako velikega prometa na iizu že ni bilo cd lanske jeseni. Opitimisti še vedno upajo, da se položaj zboljša, nasprotno so pa pesimisti prepr-čanf, da prideio po julijskih kmalu na vrsto avgustovske likvidacije in da zečnn vsi prodajati, čim cene za spoznanje poskočijo. Goiovo ie, da se cene pod produkcijskimi suoški ne morejo trajno držati, vendar pa ni mogoče reči, kdaj se tendenca spremeni. Morda bodo vplivale na sladkorni trg po: lave in druge vremenske nezgode v krajih, kjer s -j sladkorno peso. Cene na newyorskem trsu so se zelo težko stahilizirale, pač pa so bili padci vedno našli. Kubansko ocarinjeno blaso je notiralo 21. junija 4.14, termfnsko za julij 2.43, za avgust 2.56, za december, 2.72, za januar 2.7o, za februnr 2.74 in za maj 2.bo, 25. junija pa ocarinjeno prompt 4.14, za julij 2.36, za avgust 2.49, december 2.66, januar 2.70, februar 2.68 in maj 2.78. Na angleški trg priiiska kui ansk stavk.'. Zato se težko prilagodeva ameriškim cenam, pa najsi padajo ali skačejo. Praški trg reagira lažje na porast cen, vendar jc pa moral v tečajih nekoliko popustiti. Po!-:Žaj na namburškoai in londonskem trgu je bil kuncem tedna stabilen, ker so morali dovoz po Labi radi narasle vode ustaviti. —g Sezonski krediti Narodne banke. Zadnje dni je Narodna banka odobrila znatno število sezonskih kreditov in sicer na prošnje, ki so jih vložili Izvozničarji v marcu, aprilu in maju. Vsi, ki so jim krediti dovoljeni, jih lahko takoj dobe, čim doloCI banka višino dotičnih zneskov. Letošnji sezonski krediti bedo manjši kot lani. Krediti sc lahko izrabijo že od 1. julija dalie. f Stran 6. »>-•-« tSCOVENSKI N AR O D» dne 4. julija 1926. Stev. 147. r ■r Sokol Nettunske konvencije PROTEST SOKOLSTVA — POGIBELJ ZA SOKOLSKU BRACU. >Sokol na Jadranu,« novi sokolski glasnik za župe Split in Zader - Šibeuik, izhajajoč v Splitu, ima v 3. številki bogatj in zelo dobro vsebino. Na uviJtoem mestu ki pod gornjim nasloven probčuie z ozi-rom na nettunske konvenene sledeči poziv na celokupno Sokolstvo En javnost: — Starešinstvo sokolske župe v Splitu je razmotrivalo na sveji Soji 10. ."unija težak položaj, v katere.*« pade naš narod na teh odprtih obalah Jadranske^ morja s sprejetjem težkih obvez, na katere naj bi morala pristati naša država po ugovorih in konvencijah kraljevini Italiji. Smatra, da je po trganju živih delov narodnega telesa Istre, Gorice, Reke, Zadra in i^astve — to ponoven očigleden dokaz objestne nenasitnosti sosedne kraljevine v novi fazi njenega imperijalističnega na'eta na xemlji Jadranskega morja v nameri, da od- I vzame trpečemu primorskemu narodu c?:lo j trdo skorjico kruha v njegovem, od vaj-! kada lastnem do.nu, ki so ga osvobodili kri ! najboljših naših bratov, napori celih generacij jugoslovenskih borcev. Zato dviga svoj glas ogorčenja, bola in protesta nad novo krivico. Poziva celokupno jugoslovensko Sokolstvo, da dvigne tudi ono odločen glas protesta in da v svojem delovanju obrne posebno pažnjo neobhodni potrebi odločnega vpliva na politično življenje zemlje in delo odločujočih faktorjev v državi za kar naj-\ ečje dviganje našega Primorja v kulturnem, gospodarskem, socijalnein in obrambnem pogledu — kot posledico največje državne potrebe. Poziva vse narodne ustanove in celokupno javnost, da soglaša s prizadevanjem jugoslovenskega Sokolstva — nosilca ideje edinstva in veličine Jugoslavije. Zahteva več vere v samega sebe — več moške odpornosti — več ljubezni pri reševanju vprašanj — o nacijonalni samo-ohrani in ponosu. S »Sokoli, bedem Jadrana, na oprez« končuje splitska župa svoj poziv. Sokolski zlet v Št. Vidu Prvo in drugo okrožje ljubljanske sokolske župe ima glasom sklepa letošnjega župnega občnega zbora okrožni zlet 1. avgusta t. 1. v Št. Vid nad Ljubljano. Prireditev bo velikega propagandnega pomena za Sokolstvo, predvsem pa v vzpodbudo in bodritev šentviškemu društvu, ki ima ob tej priliki tudi otvoritev lastnega telovadišča, odnosno stavbišča za bodoči Sokolski dom. Skozi 18 let svojega obstoja se je borilo le za skromen društveni obstanek, vso svojo razpoložljivo energijo je izrabilo za dobro vzgojo svojih maloštevilnih člaaov v strogo sokolskem duhu in za čuvanje društvenega obstoja ter za odbijanje klerikalnih napadov. V zadnjem času si je društvo kupilo velik travnik s krasno lego ob državni cesti, v središču Št. Vida. Ves trud in znoj 18 let se je porabil, da se je prostor bodočega sokolskega vzgojevališča takoj popolnoma plačal. Z veliko udeležbo in lepo uspelim nastopom pomorete šentviškemu Sokolu. Agitirajte med brati za čim večjo udeležbo tega okrožnega zleta. Bratje načelniki in načel- nice, pripravite kolikor mogoče veliko telovadcev in telovadk ter naraščaja! Okrožni zlet bo vseboval slavnostno pevorko po Št. Vidu, veliko javno telovadi-šče vseh članov, otvoritev šentviškega sokolskega telovadišča ter ljudsko veselico. Ljubljanska društva se zberejo pred Narodnim domom, od koder odidejo ob 14. v spremstvu v Št. Vid. V Šiški se jim priklopi tarr.ošnji Sokol. Povorka gre skozi vas Št. Vid in nazaj na slavnostni prostor, kjer se otvori z nagovorom sokolsko telovadišče. Nato sledi velika javna telovadba. Poslane prijavne pole naj se vrnejo izpolnjene najkasneje do 10. julija na Sokolsko društvo v Št. Vid. v Na vsesokolskem zletu v Pragi se bo vršil v nedeljo 4. julija ob S. dopoldne v Tyrsevem domu sestanek župnih delegatov J. S. S. Na predlog zdravniškega odseka J. S. S. je bila sokolskim društvom v Prek-murju ^prepovedana udeležba na vsesokolskem zletu v Pragi radi škrlatinke. V Kranju bo 1. avgusta svečano odkritje spomenika kralja Petra Veiikega- Osvoboditelja. Na povabilo mesta Kranja se bo udeležil te svečanosti tudi JSS v čim večjem številu in sicer s članstvom v kroju iz okoliških žup. V Kranju bo s tem odkrit prvi večji spomenik Velikemu kralju Petru v Sloveniji. Češkoslovaško Sokolstvo v Ameriki dobro napreduje. Ustanovljenih je bilo v zadnjem času dosti novih društev. Zanimivo je dejstvo, da se tudi ameriška mladina angleške narodnosti z veseljem udeležuje sokolske telovadbe. — COS. v Ameriki ima tri stalne prednjake, ki potujejo iz kraja v kraj, kjer vežbajo m nadzirajo dVuStva. Priporočilo. Gledališki igralec je izročil ravnatelju priporočilno pismo, ki našteva igralčeve vrline in končava: »Igra Romeja, Hamleta. Don Carlosa in biljard. Najbolje igra biljard.« Dvomljiva pomoč. xMlada gospodinja: »Minka, ste povedali kuharici, da ji bom potem pomagala?^ Sobarica: »Da, gospa. Pa, je rekla, če ne bi mogli preložiti na kak drugi dan, ker ima danes toliko dela.c „SINGER" brezplačen uini tečaj za Sivanie in umetno vezenle- Tukalšnja podružnica imenovane tvrdke se je odloČila v Ljubi jami, Spodnja Šiška, Gasilska ulica, v mestni dekliški Soli obdržavati od 5. julija t. 1. dalje svojim cenjenim odjemalcem tečaj šivanja in umetnega vezenja, a to iz tega razloga, ker j« tvrdki stalo do tega, da bi njeni odjemalci spo-enalt Čim točneje pafngo upotmefoe vseh aparatov, pridelanih <4?iteijskim Singer šivalnim strojem. Smatramo, da je omenjeni tečaj za vsakega potreben, ker največji del lastnikov Singer šivalnih' stroj-ev za domačo uporabo, posebno pa oni, kateri posedujejo nove izume, ne poznajo vsestransko rokovodsrvo aparata in potrebujejo šivalni stroj v gla\mem samo za obi*čno šivanje perila in obleke, tte da izkoristijo aparate. Singerjevi Šivahn stroji so danes že tako popolni, da se Jih more uporabiti izven šivanja, isto za vezenje ter za mnoga druga dela, katera se mnogo lepše in lažje ter točneje izdela kakor z ročnim delom, s kateTim se zamudi mnogo clragega časa. Tečaj je brezplačen ter labko sodelujejo vsi lastniki Singer šivanib strojev, kakor tudi oni, ki reflektirajo na Singer šivalni stroj. Prijave za gornji tečaj se prejemajo v prodajalni v Ljubil ani, Šelenburgova ulica 3. Zelo drago nam bode, da bi se vsaki naš cenjeni odjemalec okorisril s to pri'iko. i SI' m i 15 letno Jomstvo naipopolneji STOEWER šivalni stroji s pogrezljivim transporterjem . (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA šelenburgova al. 6, I. 219-L Telefon st. 980* Stari kolesarji priporočalo lo „Puch** - kolesa zato jih večina pridno kupuje le pri tvrdki Ign. Vok, Ljubljana Tavčarjeva (Sodna) ul9 7 Nizke cene! 117t Tudi na obroke I Jtaznanilo preselitve. KARL P R EL O G, trgovina z volno« bombažem in galanterijo, je preselil svojo doslej na Galusovem nabrežju št. 11 se nahajajočo trgovino v Gosposko ulico št. 3- Trgovina na Starem trgu it. 12 ostane še nadalje. Ob tej priliki, se cenjenim odjemalcem zahvaljujem za dosedanje zaupanje ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Kari Prelog. Prometni zavod za premog d. d. Ljubljani prodaja 21-t :: premog :: iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in bnkete iTnr|A1, . PROMETNI ZAVOD za PREMOG d.d. niaSlUV • v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 I Darujte za sokolski Tabor! Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 in Gosposvttski c 2 (dvorišie kav Se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. 78-t Teod. Kom, Ljubljana Poganska cesta £f. 3. krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vodovodov, Hiprifi streiofodoi.Kopal.Ske lnklosetnenipn« izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3-r za konserve. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din P—. Najmanjši znesek Din JO-—. Službe !Najnovejša iznajdba! Brez kvarjenja blaga kemično sneženje in vsakovrstno barvanje oblek, ANTON BOC ™-J Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 Zastopniki mesečno Lit. 1500 — se iščejo za takoj. — Po* nudbe z znamko za od* rvor na firmo: MainoL* Montesarchio (Italia). __1981 Sobarica išče službo v hotelu: naj* raje kje na letovišču. — Nastopi lahko takoj. Po* nudbe pod Sobarica/1995 na upravo «Slov. Nar.». Gospodična pridna in poštena, vešča slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in slo* venske stenografije — išče slu/ho. — Ponudbe pod «Pridnosi/1994» na upravo «Slov. Nar.». urar um se je preselil iz Kopitarjeve ulico na Dunajsko c. št.12 J. StjepiiSiii -sisah— preporuca najbolje tambure, Žice partiture, Škote ostale potreb-štine za sva glazbela. Odlikovan na pa-22-T riskoj izložbi. — Cjenlci franko Šivilja več let samostojna— za toalete in perilo — gre na dom v kako letovišče; samo za hrano (poč it ni* ce). Dopisi pod «Prvo* vrstna/2030» na upravo *Slov. Naroda*. UJ CD -T S > » S O ** <** 8 . "o □ (O ui - £ r« O V) Jt l e o e « O » a e Sili UJ *o OL IU O -o ca e o O o X3 O ce . ■i C** cj *» .O — ■o " m 5 — P. CO frj cj as > C £ "S O ce öfl tsj i= Zastopniki se sprejmejo po vseh krajih za prodajanje do* voljenih srečk. — Mer* kur, Brno, Nova 20. G. Flux, Ljubljana, Gosposka ulica 4/1. — 2e 35 let obstoječi po* aiedovalni zavod za bolj* še službe — išče nujno več hotelskih in restavracijskih kuharic za le* tovišče na Gorenjskem. Plačilne natakarice za iz* ven Ljubljane. Gospo* dično k otrokom, več kuharic in hišen za tu in izven Ljubljane. Pripo* ročam pridne začetnice za vsako delo. Priložite znamko za odgovor. 2017 Absolventinja državne dvorazredne trg šole, vešča italijanskega in francoskega jezika — išče službo. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod «Vestnost/2031» na upra* vt> «Slov. Naroda». Kupim Kupujemo zlato, srebro, platin. — Tovarna za ločenje dragih ko* vin, Ljubljana VII, Sv. Jerneia cesta 8. 2018 Nepremičnine Majhno posestvo blizu Radovljice — radi družinskih razmer takoj naprodaj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Posestvo/2027». Idokali Prodam «Wanderer»-avto z dvema sedežema in pokritim prostorom za prtljago, jako pripraven za potnike — naprodaj za 25.000 Din. — Na ogled v garaži Stupica, Ljubljana, Slomškova uli* ca. 1998 Naprodaj vsled smrti polkovnika Puteanyja v gradu Tivo* Ii. I. nadstropje, levo — jedilnica (barok), spalni* ca (barok in renaisance), jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure in več drugim predmetov. — Na ogled in naprodaj istotam. 1924 Posojilo 20.000 Din posojila išče trgovec za tigovino z mešanim bla* gom. Plača dobre obresti. — Ponudbe pod «Posojis Io/2028» na upravo «S1. Naroda». Veliko skladišče oddam. — Naslov pove uprava «SI. Nar.». 2032 Pouk Učenec, močan in priden —■ išče službo v mešani trgovi* ni, najraje na deželi., kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši. — Po* nudbe pod Učenje/1996 na upravo «Slov. Nar.». Deklica, močna in zdrava, z osem* razredno ljudsko šolo. želi vstopiti v trgovino s špecerijo ali mešano trgovino kot učenka. —-Naslov pove uprava *SL Naroda». 2024 Vajenca sprejmem takoj. — Lud. Štrukelj, črkoslikar, Go* sposka ulica 4, Ljublja* na. 2025 Stanovanja Na stanovanje in hrano se sprejme di* jak ali dijakinja. — Po* nudbe pod Snažno/1997 na upravo «Slov. Nar.». Dva dijaka nižjih razredov srednjih šol sprejme v celotno oskrbo srednješolski pro* fcsoT. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda» pod «Profesor/2029». Prazno sobo 3 posebnim vhodom !n električno razsvetljavo — iščem za takoj. —■ Dopi* si pod Prazno soba/2020 na imravo «Slov. Nar.». RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana. Cankarjevo nabrežja štev. 5 Meblovano sobo s posebnim vhodom in dobro hrano — oddam. Cena nizka. — Ljublja* na, Valvazorjev trg 6/II, Ie% o. 2021 RABIC Ljubljana Hazno Moška kolesa, zlatnino in srebraino do* bite najceneje v razpro* dajni trgovini Jos. Selo* vimčuden. Mestni trg 13. Ne zamudite prilike! 2023 Volno in bombaž na drobno in debelo — za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela, se dobi v veliki izbiri in po najnižjih cenah pri — Karol Prelog. Ljubljana, Gosposka ulica 3, Stari trg 12. 122/T ÖRSKK Dvokolesa znamk «Tribuna», Dia« mant», «Favor», «Styria» «Frera», «Bianchi», «Re* cord», «Champion», «Prt» zesion», «Legnano» v za* logL Pneumatika najfinejše vrste «Dunlopr., «Michelin», «Pirelli» itd Najnovejši modeli iu najnižjo cene. — Cenik* franko; prodaja na obro» ke, — F. Batjel. Ljublja, na, Karlovska c. 107,1 Umetno cvetje in listje umetne vence ter Šopke nagrobne vence itd. s1 lahko ogledate na raz* stavi v paviljonu E od 18 — 20. — Cvetličarni Podčetrek, lastnik Rade Pregrad. — Speci j al i tet a mirtni venci in šopki. Soba po; o 1 no m a separirana — se odda. za pisarno al: kaj sličnega v Beethov novi ulici št. 9/II, levo 172? Konopce in vrvi nudi Fohrlko KAMPA i UZARIJE d. d. ODŽACI (Bačka) Od 13. aprila globoko znižane cene! Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! Zastopstvo i Marini uri gosp. Franc Rainer. 164 IU OL 2022 O Vsakovrsten žasan in tesan les (suhe deske, trami) za mizarje 'n tesarje, vsako množino po najnižji ceni se dobi vsak čas na j več, i nalogi pri t1 rdki fran Šuštar, lesna industrija in trgovina, 1910 parna žaga t-jubljana, Dolenjska cesta 12 Pretužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prctresufočo vest, da nam je danes po kratki in mučni bolezni premin.la naša predobra, blaga ženka in zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Vali Junec •* Bučar učiteljica na osnovni šoli v Kostanjevici Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 4. t. m. ob štirih popoldne iz hiše za'osti ne tukajšnje pokopališče. KOSTANJEVICA, 2. julija 1926. Ivan Jurcec, učitelj, soprog. — Janezek, sinček, in rodbini Bučar-Roth. Obj Glasom odločbe upravnega odbora samostojne monopolske uprave od 18. junija t. 1. štev. 12365 si bo nabavila uprava državnih monopolov potom prve ponudbene dražbe s skrajšanim rokom, ki bo dne 10. julija t. L, Pogoji, vzorci in vsa druga pojasnila se dobe v ekonomskem oddel. od 8. do 12. vsak delavnik. Iz pisarne uprave državnih monopolov E. M. štev. 14350 od 23. junija 1926. c bllA IUIIIUII, Lamnoieikl mojster i LiaMjani, Resliga mta 30 jT poroča bogato lalo-o nagrobnih spomenikov od marmorja in «ranita. ploščo za grobni c o, marmornate ploščo za mobilije po nalnlifth cenah« 1527 .X Stev. 147 «S V O V E N S K I NARO D» dne 4. julija 19^ Stran 7 asefnlkoni uelraejma priporočamo naslednje tordke: £3l 11l «3 f3 1 h 6 Dvokolesa z dobro pneumatiko že od Din 1500—. Največja izbira vsakovrstnih svetovnih zamk Motorji Frera' najnovejši modeli več vrst došli po znižanih cenah. Šivalni s*ro i za domj.u sab; i . Ije s rokrivalom že od Din 1400-—. — Central Bobbin od Din 1950*—. Otroški vozički Mamice, ne zamudite prilike si ogledati velike izbire vsakovrstnih modelov. Igračni vozički in stolice za otroke, zložljive kot stolček in mizica za učenje ho-jenja. Igračni vozički več vrst v poljubni velikosti. Pneumatika Dunlop, Michelin, Pi-relli, Spiga po zelo znižani ceni. Holenderji Triciklji in mala dvokolesa :a dečke in deklice od 4 do 8 let. za dečke in deklice na krcgljlčnih le> ščlh, z \c-rlgo, izdelana Kol normalna dvokolt .i v marini obliki. Mehanična delavnica, Posebni oddelek za popravo dvokoies, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov i* t. d, Emajiiranje z ognjem. .TRIBUNA1' F. 3. L., tovarna dvokoies in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlorska cesta 4. — Ceniki franko. — Prodaja na obroke — Oglejte si paviljon „F" fci. 269 — 275 HOTEL IN RESTAVRACIJA Sv. Petra cesta štev, 7 Izborna kuhinja. Pristna pijača. Rudolf KlüSBer 184 G JOSIP VIDMAR Tovarna dežnikov in solnčnikov. Ljubljana, Pred škofijo št. 19. 1665 MARIJA ROGELJ manufakturna trgovina perilo za gospode In dame. Blago debro, cene nizke. Sv. Petra cesta 20. Ivan Jax in sin velika zaloga š varnih, pisalnih strojev in keles. Gosposvetska c. 2. 1S63 Ljubljana, Knafijeva ulica štet'. 5. IK)6 TOVARNA PERILA „TRIGLAV" Ljubljana, Kolodvorska ulica 8. 1562 F. K- KAISER pu'vker in trgovec z orožjem Ljubljana, Selenburgova ul. 6. Založnik Jako!? sičščičarna In kavarna L JUL Stari trg 21. L. GEHKMAN trgovina z l sn. em na debe.o Ljubljana, Ii Pelra 171 nasproti tovarne Polak 1R77 IDAH trn vrtnarstvo LJUBLJANA, Gradišče si« 12. 1986 L. wl- . . Mestni trg šiev. 15. Tvornica dežnikov zaloga tzprehajalnib palic uanka Steänur modistinja @ da razstavite svoje blago na velesejmu, po rebno je tudi nekaj REKLAME za Vašo razstavo v ..SLOVENSKEM NHR0DÜ Informacije v upravi lista: Knafijeva. št. 5 : zistomi 98 s LJUBLJMA, Gbreslovania vlog. prodam vsako- vrstnih vrednostnih oaoirlcv, deviz in valut. borzna naročila, predujmi krediti vsake vrste, gkompj in inkaso menic ler nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposits itd, itd. Brzojavk?: KrediMüihtjana Wehm 40. 457. 34B, rC» ;r tC arvne trakove ogljenf| povoščeni, kopirni papir, hektografični n -I — — zavitki in druga pofrebičine — — "ri LUD. BARJ&Q&, Ljubljana, Selenburgova ulica 6 Te9'SS i I F. priporoča galanterijsko blago, kovčke in usnjene izdelke, raznovrstno pletenino in volno, igrače, otroške vozičke, devocijonalije na drobno in debelo. Točna In solidna postrežba. t i ♦ iiiišis iiii mm z?storov, perila, mono g ram o v, oblek, fino belo in barvasto ažu-riranje, entlanje, predtiskanje IVSatek & RBikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13 Najfinejša Izvršitev, brezkonkurenčne cene, najkulantneiša postrežba. ns-T irwrjli \m Na drobno. JJrez konkurence! Na flebc'o Oglejte si specijalno detajlno in engres trgovino i L-J* Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer,: VRVI za zvonove, trnnsmi-sije, dvigala in za telovadno orodie vseh dimenzij Posebno močne oirti za transmis je (Müllergurten), opiti navadne vseh štrokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, pugalne mreže (Hänyematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvali, tržne torbice, ognjegasne cevi, štrikl za perilo, trtne vrvice, štrange, uzde. Spaga, dreta, zidrrske in tesarske vivicc, trakovi In vrvice za žaluzije. Vel ka zaloga pravili tržaških b čevnikov, bičev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjsk h odej, nepremočijivih voznih plaht, juta platna, ribane itd. po najnižji ceni. Speeijalno montiranje (Salalsanfe) vrvi za transmisijc in dvigala se izvrši solidno in točno. Prva branjska mana in trgovina i Nononnlno I Ü 3* ■8 O - « i" t* o o ri o iittH 1 St. Petra testa 31 \ < 3 O -! N Telefon 441. 1878 Poteki: Maribor, Vetriojska ulica 20, tei. 454 — taik. Šotna l Naročila in r opravila te totao In vestno lzvrin]e)o! Razstava v lastni hiši! m s o' Staj se prišterii z vporabo SEES 1. Prištedi se milo, kajti večji del umazanosti razkroji „TRI", 2. Prištedi se delo in čas. Ni več potrebno, si kvarit* prstov, da se dobi Čisto perilo, kajti mencanjc perila je odveč. „TRI" razkraja sam odsebeumazanost. 3. Prištedi se tudi na trpežnosti perila, kajti „TRI" ne vsebuje klora ali drugih razjedajočih snovi, temveč „TRI" je produkt naite. LfubSJana, Sv. Petra c. št 3 Trgovina z drobnim, pleSenlm In mednim blagom ter raznim perilom in kravatam! na debelo in drobno« Potrebščine za krolače in šivilje. is3« isiäiidiia TI Ivan Perdan nasledniki, =-= Liubliana. . Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, Čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. um vešči izdelave vseh pletenin, dobita stalno namcšČenje. Osebne ponudbe in dogovor: iša Pletaono, Zagreb. Petrova ulica 127 b „ ;_ - ■--- !7 v. rj I« oll all ai ROYAL MAIL LINE Kr. angleška postna paiobrodna Hnija — Generalno zastopstvo za kra Ijevino J. li. s. Zagreb, Trg. i. štev. 17. Redovlti netniškš prometi Hamburrj-Cfisrbcuri-Soutliampton v New York in Kanado Cherboupg-Läverpool-Southampton v Južno ß^oriko- — — Rio de Janeiro, Santo«, Montevideo, Puenos Aires, Snnnaolo. — — Odprava potnikov v prvem, drugem fn tretjem raztedti. Kabina tretjega razreda z, «Jver-.i in štirimi posteljami. Po ti mm »to p s ift a s Beograd, Karas'or^eva u'ica 91. — LjubTana, Ko!o.-*vcrrka u'ica 26. — Vel« Bečkerek, Princese Jelene crn!a 7. — Bito!?, Bulevard Aleksandra 163. Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva „RoyrAaüpac'4« Za Bosno, Karoesovitto, Dalmacijo in Crnonoro : Srpska Prometna banka v Sarajevu In Grulu. Brzojavni naslov: »Prometna banka". SPLIT. Dioklecijanova oUala 8 — METK0V1Č, Ivo Veraja A$D Prikladna obutev za Vam poveča užitek v mestu, na deželi in v kopališču PONOVNO ZNIŽANE t* " ■J" j T. r K; I L- ' -"-t- S?: j'- j E Ustanovljeno lota 1079. Telefon It 553. Ključavničarstvo Avgust Martinčič LJUBLJANA. Rimska cesta štev. 14 prvo in edino podjetje za napravo Jekle< nlh valjčnih zastorov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih zastorov In pravo istih po konkurenčnih cenah t ar Ima vsa pripadajočo blago stalno no skladilcu. Izdeluje In se priporoma za naroČila solncnlh, plaht okrilij vsako vrsto od prlprosta do najbogatejše Izpeljavo, ikorjosta omrežja, lelezja sa Itedilnike, ventilacijo rosnih vrst. rosne okovja, leleina vrata In okna, okroglo ieletna stopnišča, predpecnlke Is selesa in bakra i. t. d. 3029 Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi I L. Mikuš VMm. hsHkiU |Tipmfi oiji oJm) MSh m hHo kot ter sprehajalo^ BflMjOl (KM m StnOPL Nafrovejsl cpotaslni Izum petrolej ska plinska svettljka, ,AIDR' z liro« žarnico 200-500 sveč moči. Krasna bela luč Neznatna poraba petroleja Sve.l kakor elektrika! „AI DA« se rabi za razsvetljavo prodaj a Inic, uradov, gostilnic šol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma SVARC i drug " ZAGREB, Preradoviceva ulica 1 — Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte takoj prospekte! — najboljši šivalni stroji In kolesa sei a Griizner, Adler za rodbino, obrt in industrijo. Istotam najboljši švicarski plettlnl stroji Dobled. Večletna garancija. Najnižje cen«. Tudi na obroke. Josip Peteline, Ljubljana 1 blizu Prešernovega spomenika ob vod'. Srečko Potnik in drug, Ljubljana parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov. Telefon 110. METELKOVA ULICA ŠTEV. 13. Telefon 110. PRIPOROČA: sadne marmelade, pravi mal-novec, limonov sok, arome za nealkoholne pijače, sadne etere, esence za rum i. t. d. i. t. d. Paviljon „E" št. 97. Paviljon „E" št 97. Urejuje; Jowp Zupančič, Za ejfasejfee, p^mnomf Fran Je^ržek, ^»_,Zs inaerato dd UsU;J3ton_^