Št. 111.
V Gorici, dne 26. septembra 1901.
Izhaja trikrat na teden ˇ šestih Izdanjih, in ^isor: vsak torek, četrtek in soboto, /Jutranje iz-danje opoldne, veSerno izdan je pa ob 3. nri popoldne, in stano z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pro-jeniana ali v* Gorici na dom j>ošiljana: *   '-Vso'let*   .  .  . T* ?Tl3 Kt«r jTTafr^d:'«-6(f—
pol lera........6 „  60 ••„   „     ,   3-30
četrt leta.......3 „ 40 „   ,    ,   1-70
Posamične številke stanejo ,10 vin. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršČek vsai dan od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do 12. ure. Na narjojjliibrezjloposluno naročnino se ne oziramo.             *'      "*"*""
„PMMORE€" izhaja neodvisno od »Soče. \'sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in «Primorec> se prodajata v Gorici v to-bakarni Sehwarz v Šolski tdici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trp delia Caserma in Pipah v ulici Ponte dela Fabbra.
Tečaj XXXI.
t Večerno izdanje.)
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Bog In narod!
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulici gt. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govorili vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12, dop. Up ravni 51. v o se nahaja v Gosposki ulici št. 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacijo in druge reči, katero' ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.
Oglasi in poslanica
50 računijo po petit-vrstah, če tiskano l-krat 8 ki-., 2-krat 1 kr., 3-krat (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačali Ioco Gorica.
„(5oriSka Tiskarna" A. GubrSčcfc tiska in zalaga razen «Soče> in »Primorcu« se »Slovansko knjižnico«, katera izhaja mosečno v snopičih .obsežnih 5 do C pol ter stane vseletno 1. gld. 8i) kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
«Gor. Tiskarna t A. Gabršček (otlgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Odprto pismo
y. Ivanu Berbuču, c. kr. profesorju in dež. poslancu
v Gorici.
1.  V soji deželnega zbora dno 20. t. m. očital sem Vam v obraz, da la-žete, ako trdite, da sem jaz kot deželni odbornik agitoval proti pobiranju užitnino v deželni upravi.         Poživljam vsakogar v naši kronovini, na kogar bi se bil v tej zadevi obrnil ali pismeno ali ustmeno, da me postavi na laž. Poživljam i Vas na to. Dokler pa mi no izkažete le onega slučaja, vzdržujem svojo očitanje  pred  deželnim   zborom.
2.  Poročevalec v zadevi pobir anja užitnino v lastni režiji od maja 1900. do decembra 1900. bil je dr. Pajer in no jaz, kar morejo potrditi gg. dež. odborniki in uradniki. Jaz so kot deželni odbornik tega prasanja nisem taknil izvon v sejah deželnega odbora. Ako me napadate kot poročevalca v tej zadevi, veljajo Vam besede, izrečene v deželnem zboru, da napadate alla don Quixoto   brez   vsakega  povoda  meno.
3. Deželni odbor je meseca avgusta 1900. konštatiral, da ni podatkov, da bi se deželni odbor spuščal v podjetje pobiranja erarsko in deželno užitnino, ter sklenil zadevo odložili do bodočega zborovanja deželnega zbora.
4.  Ko je vlada prevzela pobiranje užitnino na žganje, je deželni odbor enoglasno sklenil, da ne more biti več govora o deželni režiji tor sem sestavil spomladi 1901. tako poročilo na deželni zbor.
5.  Ako sem v tem poročilu trdil, da finančni odsek, predlagajo maja meseca 1900., naj deželni odbor priredi potrebno, da so pobiranje užitnine pre-vzamo v lastno režijo, ni dal niti podatkov, ki bi služili deželnemu odboru za podlago, trdil som, žalibog, golo resnico, ker finančni odsek takrat ne le da ni dal, tudi ni imel nikakih stvarnih podatkov. Pozivljem Vas in gg. člane finančnega odseka, da navedete one podatke, katere ste podali do avgusta 1900. dež. odboru.
Deželnemu odboru do toga časa ni bilo na razpolaganje drugo gradivo nogo ono iz deželnega arhiva. Toga gradiva pa izven meno do meseca avgusta 1900, nikdo ni upogledal in tudi Vi ne. Dokažejo to gg. dež. uradniki. Poleg tega gradiva preskrbel si jo dož. odbor statistične podatke od kranjskega dež. odbora, ki pa so Jo kazali dohodok od žganj in na Kranjskem. Na podlagi obojih teh podatkov deželni odbor meseca avgusta 1900. ni mogel storiti nič drugega nogo opustiti provzotjo pobiranja užitnino v lastni upravi. V tej seji dež. odbora so je izrecno konštati-rala naravnost neverjetna okoliščina: da dož. knjigovodstvo, toroj edino poklicani veščaški organ v tej zadevi, ni podal ni meseca maja 1900. finančnemu o^lsoku ni do meseca avgusta 1900. deželnemu odboru nikakoga poročila in nikakoga mnenja.
7.  Deželni glavar je v soji 17. t. m, trdil, da mu je deželni odbor dal polno-moč, ukreniti vso potrebno, da so izvedo sklop loželnoga zbora od 5. maja 1900. Ako jo toroj predlagal, da so odpošljeta dož. uradnika gg. E. Kavčič in E. Klavžar, jo storil to, no da bi imel do-voljnih podatkov o stvari. Grajo vreden je toroj lo on, ker jo brez neobhodno potrobnih predštudij predlagal, da se prične s pobiranjem pooblastil obrtnikov radi provzetja erarsko užitnino v do-želno režijo.
8.  Ako mi očitate, da sem jaz prizadel deželi 1,300.000 K škode, brbljate, kakor brezmisclne doto. Dobro veste, da je vlada dohodek na žganjini določila na podlagi dohodkov 1. 1896., 1897., 1898., in 1899. Če bi tudi 1. 1900. in 1901. izkazala več dohodkov na žganjini, radi tega vis. vlada ni promenila Vam na ljubo številk, katero" jo vzela za podlago za vso kronovine v Avstriji t. j. s koncem 1.1899. Vsak, kdor ima malo zdravega razuma in zna šteti do pet, pa Vam tudi odgovori: Ako deželnemu odboru ni na razpolaganje pobiranje erarske užitnine, in ako nima drugih lastnih dohodkov, nego užitnino piva, potem preti izguba tisočakov deželnemu zalogu. Ako ste mi toroj očitali, da sem
laz dožolo škodoval za to ogromno svoto, ste postopali z zlobnim < namenom, škoditi mi pred ne- ! ukini občinstvom o priliki bližajočih so deželnozborskih volitev. Lažeto, ako trdite, da sem jaz škodoval dožoli pri vprašanja užitnino lo za las.
Vsako stvar, ki se je godila v do-želnom odboru, som pripravljen pod-pričati, in pritrditi mi morajo, ako pride do toga, pod prisego deželni odborniki in deželni uradniki, da jo stvar taka, kakor jo trdim jaz.
9.  Priznavam, da sem bil vedno mnenja, da preti deželi vslod pobiranja užitnino v lastni režiji izguba. To mnonjo som zastopal v izvrševalnem odboru narodno-napredno stranko in v »Trgov-sko-obiinom društvu«, to zastopal som javno in to zastopam danes. Da imam prav, kažo sklop deželnega zbora dno 20. t. m., s katerim so cola zadeva vrača deželnemu odboru, da stvar šolo študira.
Trdil som vodno, da jo edino prava rešitev toga vprašanja pobiranje užitnino v lastni režiji udeleženih obrtnikov samih p o t o m z a d r u g in - Vi ste mi v javni soji morali pritrditi, da jo načelno mojo mnonjo pravo.
Nisem pa bil načeloma nikdar za to, da užitnino pobira zasebni zakupnik.
10.  Na Vašo surovo napade v soji 17. t. m. no reagujem, odgovarjam Vam lo na ono podlo lažnjivo trditev. Očitali sto mi, da so me i z t i r a 1 i iz mojo domovino. Res, da sem zapustil pred 20. leti ožjo svojo domovino. Po svetu pa me je gnala moja energija in moja prosta volja. — S r a m Vas b o d i, da mi Vi, kateri hočete mojo zgodovino poznati, očitate vpričo naših narodnih nasprotnikov, da so me iztirali iz domovine. Ta trditev je podlost, in če imate kaj časti v sebi, morate svojo trditev dokazati. Priče so moji ne-kedanji kolegi-učitelji, da sem kot 18-letni mladenič nastopil no v s trase no za narodno pravice, da sem zato trpel, a nisem nikogar prosil. Odklanjal som od sebe pomoč in si vstva-ril sam položaj, na H tereni sem danes. Le vprašajte  starejšo  učitelje  postojn-
skega okraja, da jo šlo za ustanov-Ijenje nomčarskoga »ZVoigveroin des Landes-lehrervcreinos in Laibach« v popolnoma slovenskem okraju. Takrat je pridobil tedanji nadzornik, nemškutar, večino učiteljev za so in imel sem z malim krdelcem učiteljev pogum, so mu zoperstaviti, ravno jaz. Le vprašajto moje nekdanjo učitolje-tovariše, da som pri odločilni volitvi v deželni zbor, ko je prodrl dr. D e u z malo večino, imel jedini od učiteljstva pogum, izraziti voljo, voliti za narodnega kandidata Obrezo. Le vprašajte jih, pa Vam povedo, da som bil kmalu po volitvah v preiskavi na gnusno ovadbo, in da so jo to ponavljalo potom, ko sem pokopal ustanovitev »Zwoigvoroina« v Postojni. Boril sem se z vso idonlnostjo mladega Človeka proti prosili takrat vsemogočno nemško liberalno stranko na Kranjskem, nisom so uklonil znani onorgiji nomčurskogu dožolnoga šolskega nadzornika Pirkorja, in sledila jo druga ovadba, kjer so mi je očitalo, da sem republikanec in antlpa-triotičon. Iz privatnega pogovora v čakalnici, ko jo šlo za teoretično mnonjo, izrazil som prosto svojo mnenje, katero tudi danes zastopam in zastopa ogromna večina zgodovinarjev in filozofov. Stvar na sebi je bila nedolžna, tako da mo je okrajni glavar Anton pl. Glo-bočnik lo posvaril in se mi sam izrazil, da ni nič hudega na stvari, in mo le očetovsko opomnil, naj bodem bolj previden. Deželni šolski svet še le jo »videl* v mojem prestopku kaznjivo dejanje, da me je odpustil iz službe. Vprašajte Postojnčane, pa Vam vsi povedo, da sem bil žrtev neodvisnega svojega mnenj a in postopanj a za našo narodno stvar. Vprašajte jih, da so prvi veljaki v Postojni za me zložili potrebno svoto, da storim vse korake in so rohabili-tujem. Voditelj nemčurske stranke dr. Deu sam je videl kazen neutemeljeno in sam se je ponujal, da potom svojih uplivnih zvez doseže, da se me sprejme zopet v učiteljstvo.
O d k 1 o n i 1 s o ni  vse  ter sklenil si priboriti brez podpore   od  doma  in
Quo vadis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewisz. — Poslovenil Podravski. (Da«*.)
XV.
Tridnevni dež, redka prikazen v Rimu proti koncu leta in šh oča, ki je navzlic prirodneimi redu padala no samo po anevu, marveč tudi po noči, je pretrgal igre. Ljudstvo se jo začelo bati. Slutili so slabo trgatev v vinogradih, in ko je enkrat opoldne strela udarila v bronast kip Cererina na Kapitolu, je bilo zapovedano, prinašati žrtve v tempel Jupitra Salvatora. Oererinovi duhovniki so raztrosili novico, da se je jeza bogov obrnila proti mestu radi tega, ker se s kaznijo kri-stijanov vse preveč odlaša. Množice so torej jele terjati, naj se brez obzira na vreme nadaljujejo igre, in veselje je prevzeto vse mesto, ko je naposled bilo razglašeno, da se ima pretrgani ,ludus' pričeti znovič.
Med tem, je nastalo znovič lepo vreme. Amfiteater so je od svita do noči polnil s tisočerimi ljudmi, pa tudi cesar je dospel dovolj zgodaj z vestalkami in z dvorom. Igre so se imole pričeti z borbo kristijanov med seboj ter so jih radi toga oblekli kot gladijatorjo in dali jim orožje. Toda tu je nastalo razočaranje. Kristijanjo so odmetali od sebe mrežo, sulice, kopja in meče ter se začeh objemati in se vzajemno spodbujati, da tem lože prenesejo muke in smrt.  To je
grozno osupnilo in razsrdilo gledalce. Nekateri so jih zmerjali, da so plašljivci in baboži; drugi so trdili, da se kristijani nočejo boriti zgolj iz sovraštva do množice, in vsled tega gledalcem nočejo pripraviti za-željenega veselja, Konečno so bili na cesarjevo povelje izpuščeni nad nje pravi gladijatorji, ki so klečeče in neoborožene kristijane pobili kakor bi trenil.
Ko so potem odnesli iz pozorišča mrtva trupla, se je gledališče spremenilo v dolgo vrsto mitologienih prizorov, katere je izmislil sam cesar. Tu se jo videl Herkul, kako gori v živem ognju na obrežju Oete. Vinicij je strepetal pri misli, da so nemara za Herkula odrediti Urša; vsekako pa Še ni bila prišla vrsta na zvestega Ligijinega služabnika, ker je na. gromadi zgorel nekdo drugi, Viniciju povsem nepoznan kristijan. Zato pa jo v naslednjem prizoru Kilon, — katerega cesar ni hotel pustiti strani od iger, — zagledal znane obraze. Predstavljala se je smrt Dolaiova *) in Ikarova. V Delalovi vlogi je nastopil Eurieij, oni starec, ki je ob svojem Času pojasnil Kilonu znamenje ribe, v Ika-rjovi ulogi pa je nastopil njegov sin Kvarto. Oba so s pomočjo posebnega stroja potegnili kvišku, od koder sta bila s silne visočjne vržena nakrat na pozorišče, pri čemur jo mladi Kvarto padel tako blizo cesarjevega podiuma, da jo s svojo krvjo omadeževal no samo notranjo steno, marveč tudi s škrlatom popet rob pozorišča. Kilon ni videl padca, ker jo zatisnil oči, marveč je samo čul zamolkli udarec padlega telesa; ko pa jo čez nekaj časa zagledal kri tako blizu sobo, je lo malo manjkalo, da ni vdrugič omedlel. Prizori so so urno menjali. Ostudno muko devic, katere so pred smrtjo oskrunjali gladijatorji, oblečene v kože divjih živalij,
*) Delal, ki jo po drugih poročilih hotel zloteti s Kreto na Sicilijo, je umrl v rimskem amfiteatra iste smrti kakor Ikar.
so razveseljevale množico. Tu si videl duhovnice Ce-rere in Cibele, Danaide, Dirce in Pazife ; tu si konečno videl nedorasla dekleta, po katerih so gazili divji konji. Množica je ploskala vsaki novi cesarjevi iznajdbi, in cesar se je čutil srečnega, da ga toliko proslavljajo ter ni niti za trenutek odtegnil smaragda od svojega očesa, gledaje bela telesa, teptana s konjskimi kopiti. Kazali so so tudi prizori iz mestne zgodovine. Za de-vicaru si videl Muci j a Scaevola, čegar roka, privezana nad živi ogenj, je z vonjavo pečenega mesa napolno-vala amfiteater in v kateri vlogi jo pravi Scaevola, stal brez joka, dvignivši oči kvišku ter šepetajo molitve z zamodrelimi ustnicami. Ko je bil mrtev in njegovo truplo odvlečeno v ^polarium*, je nastal navaden poldanski odmor. Cesar jo v družbi vestalk zapustil amfiteater ter se napotil v prekasen šotor iz škrlata, v katerem so zanj in za njegove goste priredili sijajen ,prandij'. Tudi množica se je večinoma ravnala po njegovem vzgledu. Šla je iz amfiteatra ter se Šetala okrog cesarjevega šotorja, da si nekoliko razmaja svoje otrpnele ude in da povžije hrano, katero so sužnji po cesarjevi milosti nosili naokrog. Najbolj radovedni pa so šli navzdol na pozorišče ter dotikajo se prsti, napojene s krvjo, pripovedovali kot veščaki o tem, kaj se je bilo že zgodilo in kaj ima še priti. Kmalu pa so odšii tudi oni, da ne zamude gostijo. Ostalo jo samo nekoliko Ijudij, katerih ni zadrževala radovednost, marveč sočutje do revnih žrtev.
Ti so se skrivali v raznih kotih in na najnižjih mestih. Med tem so služabniki poravnali pozorišče ter začeli na njem kopati jame, drugo poleg drugo v vrsti čoz vso daljavo amfiteatra, tako, da poslednje niso bilo več mnogo oddaljeno od cesarjevega podiuma.
(Dajjo pridej
od drugod novo pozicijo. — Ako ime- j nujete Vitoiztiranje iz domovine, ponavljam Vam,  da je taka trdttov podi« in nevredna olikanega profesorja, za katerega se štejete  Vi. To je pac zadnja  moja beseda  z Vami,  ker ni vredno, da bi se spuščal z Vami še v kako polemiko. Vsakdo lahko iz Vašega postopanja proti meni razvidi, da vpliva strupeno osebno sovraštvo in vodi Vaše korake proti meni, ter da je bila Vaša osebna zavist prvi  povod,   da  so   se ustanovile take razmere v deželi. Prav je sicer, da so se ustanovile, cla je naše J ljudstvo jelo stopati na lastne noge, in to je bržkone v političnem Vašem živ- j Ijenju jedina zasluga, katero ^tr si in e- I hote pridobili.                                            j
V Gorici, dne 25. septembra 1901. Dr. Henrik Tuma, deželni poslanec in odbornik.      j
Farovži, Pajer z Lahi in vlada proti j naprednjakom.
»Galgenhumor*   imenuje   »Gorica" naše trditve, da mora zmagati narodno-na- J predna stranka z vsemi   10  deželnimi   po- J slanci. Norčuje se  z napredno stranko na j Kranjskem in prihaja do smešnega zaključka, da se bomo  morali  zadovoljiti z veliko — ničlo.
Naša stranka je ob volitvi v državni zbor potolkla oba klerikalna kandidata; celo »ljubljenec" don Gredolčfč je dobil na slovenskih tleh 17 glasov manj nego dr. Tuma.
—  Vkljub temu dejstvu kažejo klerikalci toliko poguma, da pisarijo o »G^lgenhumorju* in o ničlah, kakor da imajo oni celo deželo v žepu. — Na kaj neki se zanašajo?
Pred vsem na velikansko moč farov-že v pod pokroviteljstvom kardinala Missije.
—  Toda jako nevarno igro hočejo   doigrati; postavili so na kocko vse, kar imajo: ugled, veljavo, gmotno stališče. AH zdi se, kakor da se nič ne boje, da bi kaj izgubili, čeprav bi bilo izvoljenih v deželni zbor vseh 10 narodno-naprednih kandidatov. Oni računajo, da naši ljudje ostanejo vedno jednako dobri nasproti gospod-nuncu, ako jim tudi sedaj   pred volitvami obešajo hudiča na vrat ter jih strašijo J s peklenskim brezdnom in jim odrekajo sv. zakramente. Toda kdo   ve,   ako   bodo   tisti »bau-bau-i* vedno držali kmeta za grlo tako, da ne spremeni nikdar  svoje   prevelike  do-brotljivosti  nasproti   farovžu   in nunčevemu žepu,   kdo   ve,  da  ne   pride k pameti naš kmet v doglednem času ter sprevidi, da tekne | cvrto  pišče   prav  tako   kmečkemu   želodcu j kakor posvečenemu, da so jeziki   dobri  tudi za domačo rabo ter da n:č ne škodi domači ! kleti, ako je v njej nekaj »karateTčevr vina več, kdo ve, kdo ve, da se na to stran  marsikaj ne  spremeni,   ako  bodo   politikujoči   nunci uganjali v cerkvi in zunaj nje le politiko, in J opušcuii pravi namen svojega duhovniškega poklica ? I Gmotno stališče je vsled njihovega j početja po več krajih prav v nevarnosti,  da se poniža  za   več   stopinj,  ob   jednem   pa pojdeta tudi ugled in ve!java rakom žvižgat. Jako nevarne igre so se lotili in kaj verjetno jet da jo izgube. Razni pojavi z vseh stranij naše dežele govore jasno v tem pogledu. — Pa tudi se jim zgodi prav,   ker vendar naši dedje niso postavili cerkva za to, da se bo v njih uganjala  politika,  da bodo  tam politični shodi, na katerih se bo hujskalo obči-narja proti občinarju ter ljudi  zapeljavalo v greh, ne, v tak namen ne stoje naše cerkve po vaseh,   marveč  v  namen   službe   božje, j Ako pa tisti, ki so poklicani, ne vrše službe j božje, temveč  zlorabljajo  cerkev  in  vero v I svoje grde politiške namene, je umevno,  da nimajo pravice,  apelovati   na   ljudstvo,   naj jih vzdržuje. Nikdo ni obvezan, polniti bisago I politikujočega nunca, prav pa  je,  ker je že j tako navada,  da se  da pravemu  dušnemu j pastrju,   kar   mu   tiče.   Politikujoči   tički v črnih suknjah pa naj žive od tiste   »božje štime",  s katero sleparijo ubogega kmeta, j Ugled, veljava in gmotno stališče pojde  po- j isgoma popolnoma pod zlo. V  to pomorejo I tudi sedaj  se že bujno  razvijajoče  politiške I agitacije iz farovžev glede na bližnje   dežel- I nozborske volitve. Velika je res moč farovžev. Klerikalci se zanašajo na njo tako,  da   niti enega shoda ne skliCejo.  Jim  ni treba,  ker so vsako nedeljo  in praznik  politični shodi po  cerkvah, Farovž jo torej glavni  steber njihovim  prizadevanjem za volitve v deželni zbor. Trdna »skala" je to, ali nikjer ne stoji '
zapisano, da se te  »skale"   nikdar ne po- I derejo!-------                                                 I
Ostudno  je bilo  že  gledati  to dobri- I kanje  Lahom   in   to  ljubimkanje  ž njimi skozi celo sesijo. Celo vedno neokretna L a- J panje in Grča sta se trudila v potu svo- I jega obraza, da  bi  prišla v dotiko s kakim Lahom, kateremu bi vsiljevala  svojo ljubez- j nivost. Ali temu se ni tako čuditi. Dr. Gre-dolčič je odvisen  od   milostnega   ali  nemi- J lostnega pogleda laškega boga, dr. Pajer j a, j zato se on obrača le do njega ter  ga gleda pazno in rnu sledi,  kakor  šolarček učitelju, njegovi »mandeljci", katere vodi na povodcu s seboj,   pa imajo  ukaz,  biti  dobri z Lahi. Odtod dobrikanje in ljubimkanje. V Idriji so seHderikalci  zvezali s socijalnimi demokratk J Kakor tamkajšnjim od strani slednjih, bi tudi j našim klerikalcem  dobro došla vsaka pomoč j od liberalnih Lahov,  od   Pajerja pa doli do j Belcebuba. Klerikalci tudi dejanjski upajo na I veliko podporo in moč te zveze.  Ako pa se je dr. Pajer boril s svojimi pristaši   ob času državnozborsko   volitve   za  dr.   Gredolčiča, kdo poreče, da ne pojde v boj zanj tudi ob bližnjih deželnozborskih   volitvah,  v kolikor l mu bo mogoče?   Utegnemo videti raznotere kombinacije in zvitosti.
Poleg farovžev in dr. Pajerja z Lahi pa računajo naši klerikalci tudi ha pomoč vlade. In da jim pojde vlada na roke, to je pokazala nedelja 22. 1. m. Klerikalci so v vsem svojem nastopanju nasproti vladi jako I previdni. To kažeta tudi »Gorica" in »Prim. List", v katerih iščemo zaman kako ostro I besedo na naslov vlade ali kakega vladnega I moža. Tako so postali vljudni z vlado, da so radi same uljudnosti zaigrali celo slovensko I šolo v Gorici, Ali zato imajo zagotovilo, cla se bo vlada topla zanje z naprednjaki ob j volitvah v deželni zbor. Pričetek je že tu. Dr. Gregorčič bo kandidoval v kmečkih občinah goriške okolice, kn.tera se mu zdi še najbolj varna, dasi ne mure reči že danes, da ne propade v tej skupini. On ve, da je v nekaterih krajih te okolice še dosti teme, radi tega je nastal strah, kaj bo, ako prinese dr. Tuma nekoliko luči v Brda? Migali so in migali, drsali in drsali, slednjič je počilo ] v nedeljo: Javnega shoda ne sme biti, ker j se je bati, da se bo kri »prelivala*. Ne bomo tu preiskovali, kaj in kako je prišlo do prepovedi javnega shoda v šmartnern, konstatujemo samo to, da takoj, ko se je raznesla vest o propovedi tega shoda, je spregovorilo javno mnenje svojo sodbo, katera se je glasila: Tu vmes je vlada, ona gre v boj za don Gredolčiča; zato ne trpi javnega gibanja nasprotne stranke tam, kjer bo kandidiral njen mož in »deputato friulano". V Šmartnern se je vršil vseeno zaupen shod. Kri pa ni tekla, in smo tudi prepričani, da ne bo tekla nikjer, kjer bodo naši shodi, ako ne bo nunčev j poleg. Nevarni ž i v I j i prelivanju krvi so le politikujoči nunci in morda še kak »Slomškar*. Ako teh ni na shode, je vse mirno, ako so, je kraval v največ slučajih.
Rodoljubi! Iz povedanega razvidite, da so se zarotili in zakleli proti naprednjakom i farovži, Pajer z Lahiinvlada — »vse kar leze inu grede". Možje I Položaj poznate. Nasproti vsemu temu aparatu rečemo le-to: Ako naši možje store vsak svojo dolžnost, pa je zmaga naša na celi črti, in sicer tako, da jo bodo debelo gledali farovži, Pajer z Lahi in vlada!
Dopisi.
S Srpenice. — (Vodovod in naš g. župan). — Naš župan Rot zna brati in pisati — edino le svoje ime, ali ne da bi mu zato nedostajala sposobnost za to častno mesto, katero oddajejo tudi v najbolj gorski 'asi najsposobnejšemu možu. Njegova sposobnost pa tiči v dokaj surovem nasto- j panju in v trmoglavosti, ki ni dostopna pametni besedi. Evo dokaza: Že nad 30 let so se prizadevali naši prejšnji župani, osobito g. Izidor O s t a n in g. Fran Logar, da bi se napravil pri nas prepotrebni vodovod; saj pa je tudi voda v naših vodnjakih, v ka- j tere se steka gnojnica iz hlevov in gnojišč, J posebno ob dežju, naravno neužitna. In sanitetni inšpektor je že pred nekaj leti opozoril takratnega župana, da se ukrene kaj proti temu zlu. G. Fran Logar so je na vse načine trudil, da bi napravili vodovod, Predlagal je to povodom 50-letnega jubileja Nj. Velič. v občinski seji in predlog je bil vsprejet J
z vsemi glasovi, tudi z glasom sedanjega žu- I pana.   Vlada je  poslala  na  to inženirja iz Trsta, da je izvršil načrt in proračun stroškov, ki znašajo   13.500 gld.   Sklenilo pa se je, da bi občina pri tem, kar mogoče najmanj trpela. Prosilo se je za podporo tu pa tam in konečno se je toliko naprosilo, da bi cel vodovod ne stal občino niti vinarja. Poljedelsko ministarstvo je dovoliio 50%, to je 6750 gld., deželni odbor 350 gld., od cesarja imamo   v ta  namen že  izza  tridesetih let 1108 gld., od nekega v ta namen prodanega lesu 450 gld. in od grofa Marenzija 50 gld., skupno torej   8708  gld. Ostalo  bi  še 4792 gld.  A j tudi to svoto bi pokrili tako, da ne bi imela i občina nikakih stroškov. Neka bogata in plemenitanaSrpenici   rojena   gospa je volila j svoji rojstni vasi svoto 11.000 gld., pridržala pa si je do smrti  interese  tega  denarja. G. Logar pa, čigar zasluga je že bila, da je j omejena gospa dala tistih 11.000 gld., je izprosil od nje,   da je   dovolila tudi  10-letne interese za zidanje vodovoda. V desetih letih | bi znašali ti interesi po 4% 4400 gld. Ostalih 4792 gld. bi se izplačalo potemtakem s tem denarjem in bi  občina imela  sila  neznatne stroške.   Vrhu tega pa bi ostal ves denar v vasi  in  bi  dalo  zidanje vodovoda temu in onemu lep zaslužek.                                        I
Za netrmast razum je ta račun precej jasen. Naš g. župan na noče tega uvideli in zato spletkari, kolikor se da, da bi preprečil vodovod, ki bi hii po njegovem »merodaj-nem" mišljenju le v prilog bogatejšim so-vaščanom.
Upamo pa, da se mu njegove želje ne uresničijo, ker je tudi v sedanjem občinskem zastopu večina za vodovod. In če ne ukrene sedaj, ko so dozorela 30-letna prizadevanja, gosp. župan potrebnega, ukrene to pa c. kr. okr. glavarstvo.
Iz Sliv noga. — (Konec.) — Če bi bilo kaj v možganih dopisovalca, naj bi me opozoril ali pa gg. podžupane podučil, da bi me opomnili, da je potreba, da se popravi obč. pot,
Enako naj bi podučil druge občinarje za vsako neredno poslovanje, koje jo njemu znano.
Res je,  da ko bi jaz ne delal  redno, bili  me  bi  že davno denili v preiskavo in bi bil kaznovan, in ako ne bi  redno  delal, | naj vsak nekaj  premisli  in pride na svetlo, i In naj pregleda vsak, kako je vradoval pred | nekaj časa župan Andrej  Peric,  ali pa jaz ! sedaj, ko sem jaz prevzel  posel župana, kaj je bilo dolga, in kar je imela občina svojega J »boršta",   vode,  vse  zemljišče   občinsko  je j zgubila in jaz sem vse del v pravi red.         j
In  sedaj  je  še  nekaj   dohodka v občinski blagajni.  Ni res, da naš g. tajnik, sin g. župana, je gotovo boljše plačan nego vsaki I obč.   tajnik  na   Goriškem,   seve  s  primero i 'posla.' — Ako si ogledamo poslovanje tega, J bi morda utegnilo  biti med slabejšimi.   Je-li j to prav in pošteno ? Za dobro plačo se sme zahtevati in mora od vsakega redno in točno delo.
Res je, da je boljše plačen občinski J tajnik v Nabrežini, Ivan Peric iz Slivnega, j kateri je obenem tudi tajnik bolniške bla- j gajne v Nabrežini.
Pri blagajni ima letno plačo 1440 K reci tisoč štiri sto štirideset, gotovo je plačan edino pri bkgajni boljše kot vsaki tajnik v bolnišni blagajni v Avstriji v primeri svojega posla.                                                                         J
Res je, da županstvo je posel obč. taj- j ništva razpisalo. Zakaj ni vsaki prevzel, ker j je velikanska plača in najboljši.                       [
Ste prevzel v Nabrežini? Zakaj pa ne bi doma?                                                        j
Ni res,  da pred vsem je naš mogočni J župan po svoji volji k temu zvonovom ukazal nekemu kovaču iz Samatorce kovati lesen J oder.                                                                j
Res je, da sem jaz  občinske starešine J povabil k seji in pri istem smo se pogodili i za oder k zvonovom z Antonom Vrečkotom, i kovačem v Samatorci, da redno izvrši oder k zvonovom.
Ni res, koje ta umetnost in pravilnost tega odra prišla v vest gosp. Polliju, zvonarju v Gorici, je on precej osebno se o tem prepričal na licu mesta Jn prepovedal zvoniti, ali pa da odstopi od enoletnega jamstva J zvonov.                                                            J
Res je, da gosp. zvonar Polli iz Gorice j ni bil v Slivnem nikdar radi zvonov. Ker on ni imel nobene pogodbe   ne jamstva zvonov v Slivnem.                                                       j
Ni res, in sklenili smo in pooblastili I župana, da se pogode za novi oder.               j
Res je, da sem sosede k pogovoru povabil, in Andrej Peric je. predlagal, da*stari oder, ta ko se je napravil v stolpu, je za nič in da naj se napravi nov in sedanjega vrže doli, in pooblasti dva moža, da grejo k mojstru in se pogodita za nov oder. Imenoval je mene 1. Kralja in svojega sina Josipa Perica.
Jaz ga vprašam, da kaj bode s tem. Odgovor: To meni ni nič mar, Vi ste se pogodil in Vi ga plačajte. Jaz sem mu odgovoril: Ni nič res, da sem se sum pogodil, so se tudi starašini. Predlog Andreja Perica je ostal glas vpijočega v puščavi in sosedje so odšli vsak na svoj dom, ne da bi kaj sklenili ali !<;oga pooblastili. -------Ni-res, meni in tebi ničr župan namesto da bi se bil pokoril ukazu vseh va-ščanov, se poda sam ob sebi k odvetniku vložit tožbo proti kovaču Vrečkolu iz Samatorce, misleč si vedno, da odvetnik in ne mojster napravi oder zvonovom. Res je, da ker z vaščani se ni nič sklenilo, ne pooblastilo, sem povabil vse starašine r seji in v seji se je sklenilo in mane pooblastilo, da naj napravim tožbo proti Antonu Vrečkotu, kovaču v Samatorci, in na podlagi pooblastila sem Šel k g. odvetniku in tožbo napravil.
Ni res, da je občina morala pri vsem trpeli škodo kakih 000 kronic, ako ne več.
Res je, kar se tiče pravde in zvonskih stroškov, ni noben niti vinarja skladal. Edino od 1. obr., ker se je na 3 razrede razdelilo in sicer I. 9 gld., II. 7 gld., HI. 5 gld., od tega je ostaJo 13 gld. 5 kr. ter se je porabilo za razne stroške.
Vse stroške za pravdo in zvonske potrebščine sem sam založil in imam še sedaj prijeti nekaj svo te. Plačal sem g. zvonarju zvonove. Potirjal še sedaj nisem, kodo jo dolžan, mislilo kaj najmajši posestnik, ne, največji nekaj.
Ni res, glede plačila, kaj in kako stvar sloji, ali so zvonovi novi in stari oder plačani ali ne, to je edino le znano dotičnim mojstrom in našemu županu, obenem blagajniku, kor do danes nimamo še nikakega tozadevnega računa. Res jo, da računi zvonov so bili rešeni od leta 1894., 1895., 189G., 1897. in 1898. od starešinstva § 65. obreda in cerkvenega odbora in pregledani od c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani in deželnega odbora v Gorici.
V Slivnem, dne 14. sept. 1901.
Župan: Ivan Kra lj, tajnik: Kulj.
Dostavek uredništva: Priobču-jemo ta dopis kot protidopis prejšnjemu v »Soči", ker se držimo načela, da ako se o kom piše v »Soči", pustimo tudi pravico, da odgovarja ali se brani. Koliko je g. župan s svojimi »Ni resi", katerih je jako bogat, popravil in koliko je povedal resnice prejšnji dopisnik o županu in njegovem poslovanju, naj razsodijo Slivčani sami. Sedaj, ko smo Culi dva zvona, javnosti ta reč ne zanima več in zato tudi ne priobčimo nobenega dopisa več v tej zadevi.
Domače in razne novice.
Javen shod priredi narodno-napredna stranka v nedeljo 29. t. m. v Volčji dragi. Pričetek ob 3. uri popoldne v prostorih g. Karola Lasiča, hšt. 83. Na vsporedu: politični in gospodarski položaj v deželi.
Odlikovanje. — Contre-admiral grof M o n te c u c c o 1 i, ki je bil poveljnik avstrijske eskadre v vstočni Aziji, je odlikovan z redom železne krone prve vrste z vojno dekoracijo.
Telovadno društvo »Goriški Sokol" naznanja, da se veselica na Katarinijevem vrtu, določena za nedeljo dne 29. t. m., preloži radi nepričakovanih ovir na naslednjo nedeljo dne 6. oktobra 1901.
„Trgvsko-obrtno društvo za Goriško* opozarja vse trgovce m obrtnike, kakor na sploh vse rojake, ki se zanimajo za razvoj trgovine in obrti v deželi, da društvena pisarna posluje zopet redno, in sicer ima ista svoje prostore v Gosposki ulici Št. 7., I. nadstropje. Društveno tajništvo je prevzel gosp. Božidar Vernik, knjigovodja »Trgovske obrtne zadruge", ki je strankam vsaki dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne na razpolago.
Vabi se interesente, da se isti oglašajo v vseh zadevah, ki se tičejo trgovine, obrti, davščin itd. v dtuštveni pisarni, kjer se jim daje na vsa vprašanja pojasnila in to brezplačno edino le proti povrnitvi eventualnih stroškov. Vabi se pa posebno domoljube, kateri se zanimajo za ustanovitev gospodarskih in obrtnih zadrug, da se isti zaupno obrnejo do »Trg. obrtnega društva", katero jim postreže z vsemi potrebnimi podatki, tiskovinami, vzornimi pravili, itd.
Zajedno se opozarjajo tem potom še enkrat vsi prizadeti obrtniki, bodisi mojstri
ali pomočniki, na mojsterske tečaje c. kr. tehnologičnega obrtnega muzeja na Dunaju. Na tchnologičncm muzeju se otvore letos tečaji za čevljarje, krojače, ključarje, stavbene mizarje in tesarje.
Deželni zbor goriški. — XVII. in zadnja seja dne 24. septembra. — Seja je bila napovedana ob 4. uri, a pričela je še le . ob,-7 uri* in pol. Medlem^^PJP.JSLse vršila
pogajanja* med Lahi in SloveYcifte^š!qfc                  nw*«8este v Branico se je dovolilo
niso hoteli razpravljati o dnevnem redu, kakor se je bil določil., Posledica teh pogajanj je bila, da so se izločile iz dnevnega reda točka 4. (Odstotna davščina od najemnin), točka 5. (Načrt zakona o požarni po-' liciji) in točka 7. (ŠuMa zaroda- »Frinta* in »Šolski dom"). — Eoj v začetku seje je predlagal posl. Dottori, da bi zapisnik zadnje seje odobril deželni odbor, in da bi se čitali pri poročilih samo konečni predlogi, kar se Je"Tu1^š]p^ejeTb\"TJeMnr'^Iavar"7e" Ifažnanfl," da je namestništvo vrnilo zakon o uredbi piač meščanskih učiteljev in učiteljic zaradi nekih formalnih pogreškov ter sporočilo mini-sterstvo, da bode stala regulacija Berse 350.000 K in predhodna dela 80.000-90.000 K, ter da je vlada pripravljena dati za to polovico. — Vladni zastopnik je odgovoril na Grčevo interpelacijo o prestrogem postopanju davčne oblasti pri pobiranju dohodarine v Šempasu, da bo o pritožbah dotičnih davkoplačevalcev sodila prizivna komisija, poprej pa se zasliši še cenilna komisija. — K dnevnemu redu je utemeljeval dr. Turna svoje tri predloge, stavljene v prejšnji seji 1. glede osuševanja močvirjev v gorenjem toku Berse,
2.  glede uporabe preostankov od podpor za obrtnike v korist  produktivnim zadrugam in
3.  glede prepovedi pohiševanja na Tornin-skem. Predlagal jo, da s„e vsi trije predlogi sprejmejo potom nujnosti. To se je tudi zgodilo, le drugi predlog se je moral v toliko omejiti, da se tudi izroči stvar deželnemu odboru, da jo prouči. — Dr. Marani je predlagal, da bi se peticija ribičev v Gradežu za podporo pri napravi tovarne oddala deželnemu odboru, ker je to zadnja seja. (Sprejeto) Deželni glavar je na to naznanil, da se bo obravnavalo najprej šest drugih točk in potem še le ostalih 13 dnevnega reda.
Sprejel se je statut hipotekarnega zavoda ter naročilo deželnemu odboru, da izprosi najvišje potrdbo in ukrene morebitne izpremembe, ki jih bo zahtevala vis. vlada. Dr. Marani je tu predlagal, da se izreče dež. glavarju zahvala, ker je on sprožil to idejo. Dr. Venuti je hotel, da bi se dala deželnemu odboru tudi sredstva na razpolago za ustanovitev tega zavoda; dr. Pajer pa mu je odgovoril, da preteče gotovo več mesecev, predno se šlatut potrdi; torej lahko novi deželni zbor da sredstva na razpolago. — NaroČilo se je deželnemu odboru, da začne s potrebnimi študijami za deželno zavarovalnico proti ognju in proti poginu goveje živine. Dr. Verzegnassi je izrekel zahvalo tajniku, ki je to stvar spravil na dan.
Zakon o občinskih uradnikih se je izročil deželnemu odboru v daljše Študije. Dr. Egger je v imenu pravnega odseka naznanil one točke, katere se niso mogle še tam razpravljati, ter so se iste izročile deželnemu odboru.
Zakon o uredbi plače učiteljev in učiteljic na meščanskih šolah se je popolni! po zahtevi vlade. Načrt zakona o pokritju troškov pri zidanju in vzdrževanju katoliških cerkva se je vrnil deželnemu odboru v nadaljnje, proučevanje. Glede predloga posl. Berbuča, ki se tiče zveze vipavske železnice z južno železnico, se je sklenilo, naj stopi deželni odbor v dogovor z dež. odborom kranjskim, da bi se podaljšala vipavska železnica do Vrhnike, Postojne ali Logatca. Prediog dr. Turne glede železnice od Sv. Lucije do Loga se je odstopil deželnemu odboru, da ga prouči. Zakon o šolski davščini od zapuščin se je sprejel en bloc. Dr. Venuti je tu predlagal in se je tudi sprejela resolucija, da bi vlada našemu penzijskemu zalogu priskočila na pomoč s 50% prispevkom. — Gledč uravnave pravnih razmer učiteljstva je poročevalec dr. Turna predlagal, da se sprejme takoj, a na predlog dr. Eggerja se je zadeva izročila deželnemu odboru. — Prošnja kmetijskega društva v št. Petru se je odstopila deželnemu odboru, da jo pošlje kmetijski družbi v upoštevanje. Društvoma »Lega Na-zionale* in .Šolski Dom* se je dovolilo po 1000 K enkratne podpore. Ernestu Klavžarju se je dovolila pokojnina v znesku 2900 K. Dr. Turna je temu ugovarjal, ker je družina istega že preskrbljena in je mož že za svoje delovanje 800 K poviška dobil lansko leto. Posl. Grča je E. Klavžarja močno hvalil ter našteval vse njegove vrline. Pri glasovanju je bila večina" Italijanov odsotna. Izmed dijakov so se dovolile podpore le Avgustu Ži-gonu 200 K in Simonu Lojku 100 K. Ostale proJnje so se odstopile na predlog posl. Berbuča dež. odboru. — Za zgradbo vodnjakov oziroma za preskrbo vode so se dovoiile podpore županstvu v Corknem za vas Kojca 800 K, županstvu v Logu 800 K, županstvu v Kobaridu 1000 K, županstvu v Ročinju 600 K, županstvu v Št. Ferjanu 500 K, županstvu v Štijaku 800 K, županstvu Kojsko 800 K, županstvu v štorjah 400 K, občini Vršno 1000 K, županstvu na Trnovem 600 K, in občini Soča 150 K za napravo brvi. — Zadeva ločitve Oseka in Vitovelj od občine Šempas se je izročila deželnemu odboru, da poizve pravo mnenje prebivalcev in potem stavi predloge.
Glede uvrstitve nameravane ceste v Lijaški dolini med okrajne je predlagal poročevalec Grča in se je tudi sprejelo, da se vsi spisi, zadevajoči skladovne ceste, izroče deželnemu odboru. — Posl. Klančič je tu pripomnil, da sicer ne nasprotuje temu, a vlada je dovolila že 1. 1898. podpore 48000 K za to cesto; torej priporoča, naj dež. odbor skrbi,   da "se *ta   podpora   ne  izgubi.   Za
12000 K, ki se' bodo izplačale v treh enakih obrokih, dr. Venuti je naznanil v imenu pe-ticijskega odseka, da se niso mogle rešiti vse prošnje dijakov ter je predlagal in se je tudi sprejelo, da se iste odstopijo deželnemu odboru. S tem se je zaključil dnevni red zadnje seje v tem zasedanju.
Deželni glavar je nato imel svoj zaključni govor, v katerem je povdarjal, da v 40 letih, kar sta on in Dottori v deželnem zboru, ni bilo tako plodonosnega in dolgega zasedanja, kakor to leto. Slovenski je govoril to-le: »Tudi Vam, gospodje na desni strani, izrečam mojo toplo zahvalo, ker ste mi z Vašim sodelovanjem izdatno pripomogli ter prosim tudi, da sprejmete izgovore za napačno dejanje in za opustitev, ki bi bil gotovo nehote kmalu storil". Sklenil je svoj govor s pozivom, da zakličejo poslanci trikratni »Evviva" cesarju. Ko se je dr. Venuti zahvalil tudi deželnemu glavarju za njegovo spretno vodstvo, da je ugladil vsa nasprotstva, samo da se je moglo delali, in ko je še dr. Gregorčič izrekel dež. glavarju zahvalo tako-Ie; »Naj bo dovoljeno tudi meni, da v imenu tovarišev na tej desni strani tudi jaz izrečem dež. glavarju zahvalo na njegovem neumornem prizadevanju, da je bila naša zbornica v korist deželi in prebivalstvu", — se je seja zaključila ob 8. uri zvečer.
Vohunstvo, terorizem  klerikalcev.
— Ako »Soča* govori o široko znanih javnih tajnostih, ali ako nesramno izzvana pov6 čisto resnico, ki je klerikalcem neljuba, pa kriče, da ovajamo, vohunarhno itd. Klerikalci sami pa sploh ne delajo drugega nego po nastavljenih vohunih pazijo na vsako besedo, na vsak korak naprednjakov ali takih mož, katere hočejo na kak način držati v šahu. — Saj je znano, koliko tajnih pogovorov so že izdali, zlorabili, kolikokrat so prišli v »Gorico* v zaviti obliki pogovori iz »Čitalnice* itd.
Posebno pazijo na tako osebe, ki so v kaki javni službi, uko no trobijo v klerikalni rog. Ako so javni uradniki kuhani in počeni v najbolj raskričani in najbolj nesramni klerikalni družbi, je to vse v redu; tudi »Soča* ni še nikogar omenjala, dasi bi bilo to prav za potreb >, ker nekaterniki ne varujejo niti dostojanstva svojega stanu ter so postali kar vsakodnevni tovariši jednega Su-holazca; čudno še, da ne pokličejo Maksa Plesničarja in Luko Dugarja. Toda to je njihova reč! — Drugače pa dela »Gorica*. Javne uradnike je hotela terorizovati z grozno novico, da so govorili celo z — Andrejem Gabrščekom. Nekoč je stalo črno na belem, da ta preklicani Gab. je poselil okraj. šol. nadzornika na njegovem stanovanju. To je bilo izmišljeno s posebno prefrigano zlobnim namenom. In ako bi bilo res, kaj potem? Gabr. ima več prilik, da stopi lahko po opravilu do okraj. šol. nadzornika! »Nerodni* teroristi bi seveda hoteli take posete pridržati sebi kot nekak klerikalni privilegij, ki bi tudi kaj nesel.
Zadnjič so zopet nesramno napadli »višjega* med učiteljstvom. In zakaj neki? Ker je šel o počitnicah na kratek izlet v hribe z jednim — članom ožjega c. kr šolskega sveta. To je seveda kar po-tuha za naprednjaške »nižje* itd.
Da, da: Man kenrit die Absicht und man wird — nicht verstimuit! Klerikalni hujskači so v svoji zlobi, v terorizovanju, v špi-jonaži tako smešni, da zaslužijo le prezirljiv nasmehljaj v ^kega razumnega človeka t
Na shodu v Šinartncm je bilo tudi več takih mož in mladeničev, ki so se dali dosedaj voditi, kakor jo zahteval baš g. nune. Radovedni, kako vendar bo govoril dr. Turna zoper vero in cerkev, so prosili vstopa, kateri se jim je dovolil proti zagotovilu, da bodo mirni. Kako pa so debelo gledali, ko so culi, da dr. Turna govori samo resnico, da govori tako, kakor je prav za kmeta, ter graja tisto, kar je res graje wedno. Odprle so se jim oči, da so spregledali, in končno so se še lepo zahvalili, da so smeli na shod, ter so izjavili, da nikdar več se ne dajo voditi slepo od lažmivih politikujočih nuncev, ker sedaj so sprevideli, kdo jim govori resnico in kdo jih farba.
Nagla smrt. — V torek zjutraj okoli 8. ure je umrl nagloraa farraačevtiški asistent Fr. Fava v Gironc^Iijevi lekarni v Gospodski ulici. V njegovem stanovanju ga je zadela kap in bil je na mestu mrtev. Ljudje so začeli kmalu na to govoriti, da se je Fava zastrupil, vsled česar je nastala tako nagla smrt, ali obdukcija je pokazala, da je umrl naravne smrti. Fava je bil star 41 let ter doma iz Istre.
Nesreča vsled neprevidnosti. — Dne 23. t. m. so dobili trije bratje Perici v Bre-stovici v roke revolver ter istega na pragu hiše ogledovali, nevede, da je še en naboj v njem. Dvajsetletni nemi Avguštin je poskušal sprožiti, a naboj je bil zaprt. Komaj pa prime v roke orožje brat Alojzij, že poči, in nemi Avguštin je bil zadet v ramo ob vratu med ključnico.   Kot jeden padla sta
brata na tla, eden vsled bolečine, drugi vsled strahu. Koj poklicani zdravnik ni mogel najti svinčenke. Stanje ranjenca je povoljno.
V Selih na spodnjem Krasu sta se sprla dne 23. t. m. oče in sin na travniku pri nakladanju sena. Oče je bil na vozu, a sin je metal seno na voz. Konec prepira je bil ta, da je sin zažgal seno na vozu. Oče je takoj, ,Jco_4e„.skoLiLr8Z goreči voz, tekel domu. Sin pa, ki se mu je vkljub vročega plamena ohladila kri, ga je klical zaman nazaj, naj mu pomaga, rešiti voz izpod gorečega voza. Za pokoro se je vročekrvni sin pekel ter rešil ožgani voz. Poleg gmotne škode imata prepirača obilo sramote.
Klerikalci in shodi. — Narodno-na-predna stranka sklicuje javne shode po vsej deželi, celo v občinah, ki so doslej klerikalne trdnjave. Shode sklicuje v »Soči* in^Primorcu", torej -tako,—dr. so opozorjeni vsi klerikalci.
Naši klerikalci so pa bolj previdni v tem oziru. Te dni smo čitali, da je imelo »Katoliško politično društvo* za kobariški sodni okraj s i j a j e n (!) shod na Ljubušnjem, t. j. mala vasica pod Krnom, ki šteje poleg farovža le še kakih 15 hiš. Tega shoda niso nikjer objavili. Tudi ni nihče naših somišljenikov v bližini izvedel zanj. Bali so se, da bi kdo ne prišel, ki bi štreno malce zmešal in povedal ljudstvu resnico. Tako so bili lepo sami med seboj ter so brez skrbi far-bali ubogo ljudstvo.
Žrtev klerikalnega plesa alt kaj % —
Pišejo nam z dne 22. t. m.: »Navdušen katoličan Ekselj v Bovcu je imel 15. t. m. v svoji krčmi ples na krščanski podlagi za bovške klerikalce. Plesali so, jedli in pili, tako, da jih je še drugi dan šegetalo v nogah, vrtalo v glavah, ter je mogočno ploskalo po krščanskih želodcih.
»Najboiji« vspoh tega katol. plesa pa je pokazal šele danes 22. t. m., t. j. sedmi dan potem, vso svojo »solnčno* stran s tem, da so dvajsetletnega mladeniča Jožefa P v-herja, rudarja iz Dora pri Bovcu, vdo-bili ter potegnili iz takozvanih »Korit* pod Strmcem.
Ponesrečenec bi moral biti 16, t. m, zvečer pri delu v koroškem Rabeljnu, kamor se je tudi napotil, a med potjo se je še na plesu in »štacijah* zamudil, da ga je tema dohitela že v Logu. V svoji omotici jo šel pa le naprej. Hotel je iti po bližnji stezi skozi »Korita", a zgrešil je pravo, ter krenil na krivo pot, katera ga je pripeljala na kraj roba, odkoder je padel v čez 150 m globok prepad, kjer je ležal cel leden, ne da bi kdo vedel*.
O davkarijah v naši deželi. — Pričakovali smo, da odgovori vlada na interpelacijo posl. Muhe glede razmer, ki se širijo po naših davkarijah v jezikovnem pogledu, tako, da bo odgovor slonel na resnici, ter se da zagotovilo, da se kaj ukrene, da se odpravijo nedostatki, označeni v omenjeni interpelaciji. Toda nič takega! Vlada je skrpucala nekak odgovor ter ga dala prečitati v dež. zboru po namestniškem svetniku grofu Altemsu. — Odgovor je res klasičen. Tam se pravi, da je na davkarijah vse v najlepšem redu glede občevanja s slovenskimi strankami v njihovem jeziku, radi česar v glavnem je bila stavljena omenjena interpelacija, dočim vemo mi in ve dobro tudi vlada, da to n i res^ Seveda, laški načelniki naših davkarij so na vprašanje odgovorili vladi, da je vse v najlepšem redu na vsako stran — oni pač ne bodo blatili in tožili sami sebe! in tako poizvedovanje služi potem kot odgovor na interpelacijo. Da je vlada res tako storila, kaže njen imeniten odgovor. Ako bi se bila pa vlada nepristransko podučila o jezikovnih razmerah po večini naših davkarij, in za pravo merilo v tem pogledu naj bi jej služila davkarija v Gorici, ako bi bila vlada preiskavah razmere glede na ono interpelacijo, kar je bila njena sveta dolžnost, potem bi se odgovor glasil drugače! Ali take resnice ne dopusti vladajoči sistem, zato je mogoče pri nas na povsem resno in utemeljeno interpelacijo čuti odgovor z golo neresnico in s stranskim zavijanjem. Imenitna je tudi ta okoliščina, da pravi vlada, da od strani strank ni prišla nobena pritožba vladi. Ali mar ni dosti velika pritožba ona stavljena interpelacija, katera temelji na pritožbah strank, nam došlih? Ali se mora vsaki posebej iti pritožit na glavarstvo ali celo v Trst? Ljudje se pač pritožujejo po davkarijah, na katerih so Šibane neprave razmere, ali kaj pomaga? Nič. Pritožbe so bob v steno, kadar se ču-jejo v javnosti pritožbe, takrat pa gredo gg. zastopniki vlade informirat se — h grešnikom! Potem pa se nikar ne čudite takim odgovorom, kakoršni je dal grof Attems na Mu-hovo interpelacijo! Tendenca je jasna: ne vstrezati »pretiranim* zahtevam Slovencev. Kaj vse pa se godi ponekod na davkarijah, pred vsem v Gorici, za katero je šlo v glavnem, je bilo opisano že večkrat v »Soči*. V tem oziru prednjači goriška davkarija, odkar vlada tam novi davkar iz Istre. Mnogo, premnogo je bilo pritožeb, katerih vseh niti omenili nismo, ali tu kličemo izmed mnogih pre-blagorodnemu gosp. namestnistvenemu svetniku grofu Attemsu pred oči samo tega-le: Nekoč je prišla neka stranka v ta urad ter je prosila pojasnila v neki davčni zadevi v slovenskem jeziku. Mlad davčni pristav jej je odgovoril, da ne zna slovenski, drugih" uradnik baš tako, na kar se je obrnila stranka do starejšega uradnika ter ga vprašala po laški,
od kedaj da je nastala pri glavni davkariji taka sprememba, da davkoplačevalci na slovenska vprašanja ne dobe odgovora. Ko je culo to mlado pristavče govoriti stranko italijanski, je zakričalo nad njo, zakaj da m takoj laški govorila. Stranka je povedala temu istrijanskemu c. kr. napihnjencu, da zna italijanski za svoje potrebe, ne pa za to, da bo služila z italijanščino uradnikom, kateri morajo znati slovenski že kot predpogoj, ako hočejo službovati med nami. In glej. Ta ljubeznivi Istrijanec se je r a z p e n i 1 (mislil si je najbrže, da se mu tako nič ne zgodi, ker se t i k a t a z glavnim davkarjem), pograbil je neko knjigo, katero bi bil vrgel stranki v glavo, da ga ni zadržal neki drugi kolega! -- Kaj pravite k temu, g. grof? Vidite, taka je prava slika razmer na goriški davkariji, Jn Jser jeiaka, se ne bomo nehali pritoževati, dokler se take naravnost škandalozne razmere ne odpravijo in dokler ne dobimo v odgovor na naše tozadevne pritožbe — resnice! Stavljena je bila tudi v državnem zboru slična interpelacija, in tudi tam bomo od kraja podrezali. Na evenluelno neresničen odgovor podamo dokaze resnice, da bo strmel svet.
Da se postopa z dvojno mero nasproti uradništvu, nasproti laškemu prizanesljivo in popustljivo, nasproti slovenskemu pa strogo, to je tako resnično in znano, da se le čudimo onemu, kdor temu oporeka, Slovenca so peha k delu, Lah pa postopa. Seveda ni to povsodi, ali tako je bilo do zadnjih časov v Gorici in je še marsikje drugod. Slovenec mora znati vse jezike, ki so pri nas v rabi, Lahu tega ni treba. Za dokaz znanja slovenščine na primer zadostuje za Laha, ako zna kandidat kak opomin ali kak izvršilni nalog v slov, jeziku slabo prečitati — pa je kvalifikovan za službovanje med Slovenci, S slovenskim kandidatom jo baš obratno. — Gosp, grofa Altemsa prosimo le, naj malo razmišlja o tem, ker mu podamo še priliko, baviti se z davkarijami v označenem oziru,
V  Usrjah na Vipavskem prirede, veseli Božiče ve zmage, udje bralnega društva »Hu-belj" 29. t. in. domačo zabavno veselico v proslavo imendana Njeg. Veličanstva cesarja. Na vsporedu je; 1. Cesarska; % Koncert, pri katerem bo svirala veteranska godba iz Navhhij; 3. Šaljiva tombola v voft dobitkih; 4. Plesna zabava, K obilni udeležbi vabi odbor.
Drobiž. — E, P„ star 40 let, iz Ko-zane je sedel pri ognjišču v hiši M. S. Ker je bil nekoliko »ginjen«, ni mogel sedeti prav pri ognju, vsled česar je padel v ogenj ter si ožgal in poškodoval levo nogo tako, da je moral v Gorico v bolnišnico.
Izginila je 18-letna mladenka Ada Men-gotti iz ulice Oglejske št. 1. Baje jo je mahnila proti Trstu. Zapustila je staro mater.
Pred tukajšnjo okrožno sodnijo je stal pred kratkim 10-letni deček Jos. Srebrnič iz Solkana, ki je ukradel Iv. Pinterju 71 K, Val. Zavrtaniku pa 66 K. Priplazil se je bil v obe stanovanji skozi okno. Pred sodnijo je tajil tatvini, kateri pa je bil poprej priznal orožniku. Obsodili so ga na dva meseca zapora v separatni sobi.
Razgled po svetu.
Beželnozuorsko volitve na Kranjskem. — V skupini veleposeslva je bilo 23. t. m. izvoljenih 10 nemških naprednjakov: Oto baron Apfaltern jun., grof Anton Barbo, vit. pi. Langer, baron Rechbach, ravnatelj Luckmann, baron Lichtenberg, dr. Ad. Schaf-fer, bar. Schvvegel, Ant. Ulm in baron Wurzbach.
Nemški vojaki v Trstu. — V torek nekoliko pred 11. uro dop. je dospel v Trst Llojrdov parnik »Franc Ferdinand* z nemškimi vojaki, ki so na potu s Kitajskega v domovino. Na obrežju je pričakovalp vojake več avstrijskih častnikov ter nemških, komi poveljnik vit. Suecovatv, nemški major Ivan Kettler in nekaj stotinj 97. dom. pešpolka z godbo. Radovednega občinstva je bilo nebroj. Godba je zaigrala nemško himno, ko se je ladija vstavila, in vojaštvo je vskliknilo »hura*. V torek zvečer je bil na parniku Habsburg diner na čast častnikom.
Zastopnik Južnoafrikanskih republik dr. Leyds je poslal naši vladi pismo, v katerem protestuje proti prodajanju konj in sedel Angleži, ker je smatrati to kakor kršenje nevtralitete. Slično pismo je poslal Leyds že v marcu na Dunaj, ali odgovora še ni dobil.
Czolgosz obsojen. — 23. t. m. je pričela razprava proti Czolgoszu, morilcu Mac Kinleva. Iz ječe v sodno palačo so ga pripeljali po nekem podzemeljskem hodniku.' Razprava je bila prav kratka. Gzolgosz se je vedel boječe ter je priznal svojo krivdo. Obsodili so ga na smrt z elektriko. V Bergenu v zalogi tvrdke Alvers z manufakturnim in kolonijalnim blagom je nastal 22. t. m. velik požar, ki je vpepelil več poslopij ter nekaj manjših ladij za od-važanje blaga. Eden gasilcev je zgorel, jeden je pa težko ranjen. Škoda je ogromna.   •
V južni Afriki. — General Devet mar-šira z 2000 možmi v Natal. Kruitzinger je udri zopet v kapsko kolonijo ter zajel angleški tabor. Angleške izgube so velike. General Botha je sporočil Krugerju, da usoda je Burom zopet mila. V 14 dneh so imeli 17 bitek in v vseh so zmagali, tako v Natalu kakor v Kaplandiji. Zaupanje, da zmagajo, je v Burili" popolno.
Narodno gospodarstvo.
Odlikovani razstavljalcl na razstavi v Kasovljah. — Dobili so denarne nagrade :
40 krc n: i. Henrik Hebat, Rihemberg-Briiof.
30 kron: 1. Jakob Birsa, Rihemberg-Brje; 2. Anton Vrtovec, Vel. Zabije; 3. Ivan Pečenko, Rihemberg-Brje.
20 k r o n: 1. Anton Vodopivec, Karanje, h. št. 48; % Fran Bavčer* Karanje-Vrtovin; 3. Valentin Bat, Gornja Branica; 4. Matija Sežun, Lokavec; 5. Lovro Vidmar, Rihemberg-Sv. Katarina; 6. Anton Pipane, Rihetnberg-Cvetrož,- 7. Ignacij Civk, Riheraberg-Brje; 8. Josip Križman, Rihemberg-Bizjaki.
10 k r o n: 1. Anton Valič, Sv. Križ-PIace ; 2. Ivan Simonič, Sv. Križ-Plače; 3. Ivan Gorzej, Šmarje-Lisjaki: 4. Josip Čibron, Rihemberg-Preserje; 5. France Lozar, Karanje-Vr to vin; G. France Fevče, Kamnjo-Vrtovin; 7. Alojzij Ličen, Rihemberg; S. France Ličen, Riherabcrg-Brje; 9. Miklavž Božič, Karanje-Vrtovin; 10. Ivan Civk, Rihemberg-Brje; 11. Alojzij Merkelj, Vel. Zabije; 12. Alojzija Besednjak, Rihembcrg-Brje; 13. Ivan KerSevan, Rihemberg-Brje; 14. France Birsa, Rihemberg h. št. 159; 15. Josip Kodrie, Rihemberg-Brje; IG. Josip Mihelj, Riheraberg-Brje; 17, Ivan Golja, Ribembcrg-Brjn Ji. st. 170.
Diploma I. vrste: 1. Anton Pečenko, veleposestnik, Rihemberg ; t. Ivan Bizjak, veleposestnik, Dornberg; 3. Josip Mrevlje, veleposestnik, Dornberg; 4. Ivan Budih, veleposestnik, Zalovšfie; 5. Florjan Gehovin, veleposestnik, Gornji Branica; 6. Vrt vinor. sadjer. društvo, Karanje; 7. Janko Vodopivec, nadučitelj. Karanje; 8. Albert Kodrič, Rihemberg-VidmaršCe; 9. Andrej Vidmar, Ri-heroberg-Polje; 10. Josip Zgonik, Rihemberg-Bsrsi; 11. France Mre vije, Rihemberg-Brje; 12. Ivan Golja, Rihemberg-Birsi; 13. Franjo Kosovel, Rihernberg-M^evljcvi; 14. Franjo Zgonik, Rihemberg-Cveirož; 15. Franjo PeCenko, Rihemberg-Brje: 16. France Jogan, Rihemberg-Pedrije; 17. Bernard Fabjan, Ri-hemberg-Birsi; 18. Ivan Sever,' Rihemberg-Gvetrož; 19. Josip Rojic, Rihembcrg-Vas; 20. Anton Kodrie, Rihemberg-Brje; 21. Josip Pavlica, Rihembcrg-Vas; 22. France Ličen, Rihemberg-Brje; 23. Ignac Vidmar, RI-hemberg-Gvetruž; 24. France Piščanc, Ri-hemberg-Gvetrož; 25. Janez Birsa, Rihemberg-Gvetrož.
Diploma II. vrste: 1. Adelepl. Prcgl, Rihemberg-Vas; 2. Janez Brce, Dornberg; 3. Janez Cotar, Dornberg; 4. Franjo Brce, Dornberg; 5. Anton lisša, Dornberg; G. Andrej Besednjak, Rihemberg-Gvetrož; 7. Anton Pečenko, Rihemberg-Brje; 8. Alojzij Makovec, Rihemberg-Brje; 9. Josip Besednjak, Rihemberg-Brje; 10. Ivan Krkoč, Rihemberg-Preserje; 1 i. Vinko Vodopivec, Kamnje; 12. Anton Cermelj, Kamnje-Vrtovin,- 13. Anton Merkelj, Vel. Zabije; 14. Anton Sever, Rihemberg-Vrh ; 15. Jakob Mesesnel, Gabrije; 16. Miha Golja, Rihemberg-Vrh; 17. Urh Golja, Dornberg; 18. Anton Vidmar, Ri-hemberg-PoIje; 19. Andrej Kerševan, Rihemberg-Preserje ; 20. Anion Cebron, Ri-bemberg-Preserje h. št. 2"2; 21. Andrej LiCen, Rihemberg; 22. Anton Furlan, Rihemberg-Brje : 23. Andrej Vodopivec, Kamnje; 24. France Pegan, Gabrije; 25. France Birsa, Kamnja-Vrtovin; 26. Ivan Pečenko, Rihemberg-Poije; 27. France Gerzej, Rihemberg-Polfe; 28. France PeCenko, Rihemberg-Preserje; 29. Josip Birsa, Rihemberg-Birsi ; 30. France Cebron, Rihemberg-Preserje; 31. Ljudska šola, Dornberg.
Priznanje: 1. Josip Cermelj, Vrtovin, častno priznanje in pohvalo; 2. Karol Jurca, Rihemberg; 3. Henrik Čermelj, Vrtovin, priznanje in pohvalo.
Božjast.
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervozni! i boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclnrnnnen-Apoteke, Frank-fart A. M.
Pivopivci pozor!
Podpisani nasnanja slav. občinstvu, da ima v zalogi od 15. t. m. naprej razun navadnega piva tudi neko specijalitelo, katero prodaja pod imenom
Granat-Porter.
To pivo je varjeno na bavarski način, ter za 5 stopinj težje od navadnega piva, pri tern pa jako finega in prijetnega okusa. Bolehnim na živcih, želodcu ter sploh slabotnim se to pivo ce!6 od zdravnikov priporoča radi svoje sestave in redilrfosti. Sploh pu zadovolji pivo sGranat- Porter" vsakega pivopivca kot izvanredna okusna in krepka zimska pijača.
Prodaja se v sodčkih in steklenicah po jako znernih cenah.
Za blagohotna naroČila se toplo priporoča
Josip Rovan,
zalagatelj  vrhniškega piva.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da je dvoril
brivsko podružnico
v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašdek),
kjer bode mogel postrefii cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej.
Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-nirai delavskimi nučmi, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo.
V zalogi ima vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah.
Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani
Anton Pucelj,
lastnik brivnie na Travniku in pod Stolno cerkvijo.
lesfiTeftabjipToJjo
ob enem korispondenta za kožarsko tovarno. Omenjeni mora biti popolnoma zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v pisavi. Ponudbe naj se pošiljajo na Andreja Jakila tovarnarja v Rupi, pošta Miren.
¦&*- Veliko zalogo -%« šivalnih strojev, dvekaiss in siamoreznic
raznih sistemov prve angleške tovarne »Helical'
ima
8AUNIG & DEKLETA V GORICI
ulica Munlelpio št. 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16
kjer je bila prej i*rodajalnica.
V zalogi imamo iiatl 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolst^o, kakor za Šivilje, krojači1, Čevlja rje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sli-ckerei).
Gene koles so v gotovini od 80 gld. naprej.
Z nami je vsaka konkurenca nemogoča!
Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan
SAUNIG & DEKLEVA.
Anton Potatzky v Gorici.
Na- sredi Rasteija 7.
TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO.
Najceneje kupovališee nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svetinjiee. — Kožni tciicI. — Masne knjižice.
lišna obujala za vse letne čase.
"osebnost;
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
Veliki prazni sadovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od % 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L- SterilU, na Fraiic-Josipovi cesti št. 9.
Galoše
prave ruske eodaoooeooao
za dame in gospode se dobe pri   @ & $ o
J. DRUFOVKA v Gorici
Gosposka ulica št. 3.   a o « 9 a
Naročbam z dežele naj so doda dolgost čevlja.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstva v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognae, pristni kranjski brinje-vee, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senfi, Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Jletodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago." Postrežba toena in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca r Scmenlski ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
IDO k M gld. mesečno
lahka rasliutjo osebe vseh stanov in v vseh krajih a prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. L'onudbe pod Ltt6mij Osterreieher. VIII Deutsche gaase S Budapest.
l^arol prašek .
pekovski mojster in sladcičar v Goriei na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmanee, torte i. t. d.
Priporoča   se   slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna   naročila  ter  obljublja solidno
postrežbo^ po~ jakor zmernih cenah.
Dobre ure in po ceni!
s  3-leinim  pismenim  jamstven razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter izvoz zlatiiincj
Most (ČeSko), Dobra ura Rem. iz niklja fl.3-7:>; srehrna ura 11 mt. fl. 5-80; wpbrn.) verižica fl. 120; budilnik izniklj« fl. 1*95.
1 vnika je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate] ii» srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisuri.   - Ilustrovnn e<*nlk ziiBtonj!
Iiran Seliiiaclier
Dunaj, Iii. Erdbcrgerstr. št. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vcnsko-italijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo,   za   obrtne in gospodarske namene
Cene nižje kakor drugod
Ugrodnl pogroji  plačevanja.
Za  reealno postrežbo  se  garantira.
Solidne zastopnike se išče.
IVAN SCHINDLER
c. kr. privileg. lastnik.
Prva  slovenska trgovina z  železjem   v Gorici
Konjedic <& Zajec
#                             (prej G. Darbo)
pred nadškofi j° šiv. 5« Podružnica konec Itaštcla Siv  2.
Zalege v ulici Morelll št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojiinicni hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogata zalogo najboljšega štajerskega železa« železne, cinkaste, pocinjene in medene p!o-ščevime, orodja za razne obrti in pohišnega, štedilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naroebe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov e. kr. priviiigovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovšei. : po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega ioroškega Aeaion in Brescian-jekla.
Zaloga Portland in  Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
Mizarska zadruga Jj[y Borici (iolkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo        ~p>~|~         veliko zalogo
izgoiovljenega pohištva vseli slogov
v Solkanu pri Gorici.          L          v Solkanu pri Gorici.
-----¦^==^====^^ 4 L^^^
Naznanjamo, da smo prevzeli I ^ Kar ni v zalogi, so izvrši točno dosedanjo trgovino pohištva tvrdke "^ po naročilu v najkrajšem, času. Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza       ^                            *%,'**?¦
. .   „        t   .       ,    t                 l"5^"'                    Cene zmerne,
vecchia st. r, katero bodomo vo-     iii
---------------------1                                               \\™\\
dili pod jednakim imenom.                   A                  Delo je Ijfrlfl tet* (IflbrO OSIIŠeilO.