Leto XVHL

V Celju, dne 8. julija 1908.
Štev. 76'
mmm
Uredništvo
Jena SchiUeijevi cesti št.3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Shod napredne slovanske omladine v Pragi.
(24.—30. junija 1908.)
m
V četrtek 24. junija so se s< zastopniki naprednega slovanskega dijaštva. V zborovalni dvorani staroslavne mestne hiše praške je pozdravil došle slovanske delegate župan dr. Kari Groš, želeč shodu mnogo uspeha na slovanske kulturne vzajemnosti.
Predsednik „Svazu českoslovan-skčho studentstva" iur. Tvrzicky proglasi shod za otvorjen in govori obširnejše o njegovih ciljih in o temeljih, na katerih se vrši ta shod. Slovanska napredna mladina gre na delo za slovansko vzajemnost zelo resno in mimo, ona ve, kaj hoče, njeni cilji in zahteve so dosežne, shod naj da tem stremljenjem realno formo. Je to tretji slovanski dijaški shod. Prvi se je vršil v Krakovu 1. 1890., bil je brez posledkov, ker ga je onemogočilo državno oblastvo. Leta 1891. se je vršil drugi shod V Pragi, policija pa je tudi tega razpustila.
Letos so na shodu zastopani vsi slovanski narodi, pozdravlja torej posebno Slovence, Bolgare, Beloruse in Ukrajince, ki jih še 1.1891. ni bilo na shodu, a so letos v tako častnem šte> vilu zastopani. Kar manjka shodu na zunaj, to uaj nadomesti resno delo za cilje, ki si jih stavimo.
V imenu češke sekcije govori iur. Tižek, ki povdarja, da ni namen našemu shodu, da izpodkopava tla bodočim slovanskim konferencam v Pragi, mi spremljamo z zaupanjem delo slovanskih delegatov, dokler ostanejo zvesti načelom: bratstva, napredka in pravičnosti.
Iur. Jefimovski, delegat moskovskega društva ,,kneza Sergeja Tru-beckega" pozdravi shod v imenu ruskega studentstva: „Iz Moskve prinašam pozdrave staroslavni Pragi, od najstarejše naše univerze vroče pozdrave najstarejši slovanski univerzi. Vprašanja, ki so nas privedla na naš shod so svetovnega pomena. Odgovoriti si nanje, pomenja — razumeti skrivnost ljudskega vstvarjanja.
Zdravi nacionalizem, katerega vstajenje vidimo pred seboj, temelji v priznanju prava vsakemu narodu na samostojen razvoj. Čim bolj silijo v življenju narodovem razna svetovna vprašanja v ospredje, tem večjo vrednost ima ta narodnost. V svojem govoru se spominja dveh slovanskih rektorjev «— Jana Husa in Sergeja Nikolajeviča Trubeckega, dveh velikih junakov, ki sta padla v boju za resnico in svobodo, prvi v temnem srednjem veku, drugi pred nedavnimi dnevi. Omenja boje Jugoslovanov in junaštvo poljskega naroda. Želi, da bi se vršil shod v medsebojnem prijateljstvu in ljubezni med posamnimi delegati.
Iur. Struk pozdravlja v imenu ukrajinske sekcije slovanski shod, kateremu prinaša pozdrave od tovarišev iz Kijeva, Charkova, Odese, Černovic itd.
Iur. Sczesny (Poljak) govori o tla-čenju in zatiranju svojih rojakov na Pruskem in obsoja iz načela pravič nosti vsako zatiranje drugega naroda, obsoja hakatizem med slovanskimi narodi. Dokler ne zavlada med bratskimi narodi mir in pravičnost, tako dolgo tudi ne vstanejo narodu na pomoč speči vitezi, kakor govori o njih slovanska legenda.
Za belorusko sekcijo govori Nikolaj Obuchovsky, delegat petro-
gradskega dij. društva. Nastopa kot Belorus prvič na shodu, kot sin osem milijonskega naroda, ki biva na severo-zapadu Ruske, tlačen od poljske šlahte in ruske vlade, ki mu ne prizna prava na narod 10 eksistenco.
V	imenu Slovakov omenja tov. Pavlu, da je bila Praga zibelka in središče slovanske vzajemne misli že od nekdaj.
V	imenu Hrvatov govori tov. Ivan Novak, spominja na dobo ilirizma in starega slavjanofilstva, ki se je preživelo. Danes je naša pot druga. Jugoslovane vežejo še posebej ozki stiki, ki se morajo gojiti in utrditi.
Za srbsko sekcijo govori jur. Vidovič in poziva napredno mladino na delo, da izvrši ono, za kar se je borila mladež že 1. 1848.
Za Bolgare govori tov. Lukaš, ki omenja podrobnega narodno-kultur-nega dela, ki je predpogoj vsakega Dapredka v narodu.
Za Slovence govori t. Pučnik, ki se spominja tesnih vezi, ki družijo slovenskega in češkega dijaka, ki postaja res apostol med svojim slovenskim narodom, če se to le v katerem narodu more imenovati. Želi si tako ozkih in tako sadupolnih vezij med vsemi slovanskimi naprednimi študenti in vidi v tem najboljšo pot k kulturnemu zbliževanju med Slovani.
Za LužičkeSrbe pozdravlja shod tov. Wenk kot zastopnik naroda, ki nima ničesar svojega in je izročen nemštvu, vzdržuje ga še samozavest, napredek in izobrazba in misel, da ima prijatelje v slovanstvu.
Shodu je došlo mnogo pozdravnih pisem in brzojavk, omenjamo le pozdrav prof. Karčjeva iz Petrograda, od slovenskih društev »Tabor", »Triglav".
Protektorjema slovenske sekcije gosp. poslancu Ivanu Hribarju in g. prof. dr. Ilešiču, predsedniku »Slov. Matice" v Ljubljani pošlje shod brzojavne pozdrave.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika shodu t. Tvrzicky, v predsedstvo pa posamezni predsedniki narodnostnih sekcij.
Vsak dan dopoldne se vršijo plenarna zborovanja, popoldne pa zborujejo posamezne sekcije, ki pripravljajo resolucije za plenum prihodnjega dne.
Na sporedu je srednje- in visokošolsko vprašanje — reforma ženskega študija, reforma šolstva. — Petek 26. junija je bil res dan marljivega dela, plenarno zborovanje je trajalo z malim presledkom do petih popoldne. Iz raznih referatov: Slovaki, Slovenci, Hrvati, Srbi, Rnsini se je pokazala vsa temna slika žalostnih narodnih in šolskih razmer, čutila se je iz vseh referatov vsa upravičenost zahtev in ostra obsodba sistema, ki vzdržuje pri nas v 20. stoletju tako nekulturno — duševno nasilje nad milijoni slovanskih narodov.
Za slovensko sekcijo je referiral I. Prekoršek.
V soboto so se vršili referati o visokošolskih zahtevah in reformi študija. Za Slovence je referiral dr. M. Rostohar.
Vprašanja o slovanski vzajemnosti, o enotni organizaciji naprednega slovanskega dijaštva in skupnem programu zaključijo ta velepomemben shod — ki se vrši v Pragi, brez vsega sijaja na zunaj, proti volji javnosti, ki mu ni naklonjena. — Za nas pa so to dnevi dela, dnevi medsebojnega zbli-žanja in spoznanja, ki vstvarijo med naprednim slovanskim dijaštvom ozke vezi, ki bodo družile načelno jednako
LISTEK.
Vij.
Rusko napisal N. V. Gogolj.
Poslovenil J. A. G1 o d a r.
(Dalje.)
—	Da. Samo tega še ne veš, kako pošteno jih znajo moji kazaki rabiti — j« rekel stotnik grozno; vstal je in njegovo lice je pokazalo poveljujoč divji izraz, ki je pokazal naenkrat njegov nebrzdan značaj, katerega je žalost po mrtvi hčerki samo za čas potlačila. — Moji kazaki te najprej nabijejo, potem te omočijo z žganjico in potem jih dobiš zopet. Hajd, naprej, opravi svoje delo. Če ne opraviš, te zbijejo moji kazaki do smrti — opraviš, dobiš tisoč zlatnikov.
—	Strela! — je pomislil filozof, ko je odhajal — mož ne razume nobene šale. Čakaj, čakaj prijatelj: tako si bom nabrusil pete, da me niti s svojimi psi ne boš mogel dohiteti.
In Homa je sklenil, da bo na vsak
način ubežal. Čakal je samo še na čas po obedu, ko je vsa družina polegla po senu pod skednji, in z odprtimi usti tako smrčala, da se je zdelo človeku, da je v kaki fabriki.
Navsezadnje je prišel ugoden čas. Tudi Javtuh se je iztegnil na solncu in zaprl oči. Filozof se je s strahom in trepetom tiho odpravil v sadunosnik, odkoder se mu je zdelo, da bo najlažje in od nikogar opažen ubežal na polje. Sadunosnik je bil strašno zapuščen, zanemarjen in torej nenavadno primeren za kako tajno podjetje. Razen ene pešpoti, ki so si jo ljudje napravili, je bil ves ostali sadunosnik gosto obraščen z višnjami, tikvami, lapuhom, ki je vsepovsodi dvigal svoja visoka stebla z nežnimi rdečkastimi čepicami. Divji hmelj je pokrival kakor mreža vso to pisano druščino drevja in grmovja in je delal nad njimi nekako streho, ki je segala tje do plota, kjer so se njeni zadnji izrastki, podobni kačam, vili po plotu in se družili z divjimi poljskimi zvončki. Za plotom,
ki je tvoril mejo sadunosnika, se je razprostirala cela šuma stepne trave, v katerega, kakor je vse kazalo, ni bil nihče radoveden pogledati; kosa bi se razletela na drobne kose, če bi se hotela dotakniti z ostrino njenih lesenih stebel.
Ko se je filozof napravljal, da bi zbežal čez plot, so mu zobje šklepetali in srce mu je tolklo tako zelo, da se je sam ustrašil. Škrici njegove dolge, vrhnje obleke so se mu zdeli pritrjeni k zemlji, kakor bi jih kdo pribil z žrebljem. Ko je zlezel prek plota, je slišal v ušesih žvižgajoč glas: »Kam, kam?" Filozof je švignil v stepno travo in je začel bežati; neprenehoma se je spodtikal ob stare korenine in stopal na krastače. Videl je, da bo, ko bo prišel iz stepne trave, moral prekoračiti polje, za katerim se je širila gosta črna šuma, v kateri bi bil najbolj varen; za to šumo je upal priti naravnost na cesto, ki pelje v Kijev. Kmalu je bil čez polje in v gosti šumi. Iz šume, kjer je pustil na vsakem
ostrem trnu kos obleke, je prišel v precej razsežno leščje. Vrba z raztrtimi vejami, ki so visele skoraj do zemlje, je pokrivala studenček, ki je srebrno-čist žuborel pod njo. Najprej se je filozof vlegel in se napil, ker ga je neznansko žejalo. »Dobra voda!" je rekel in si brisal usta — tukaj bi se človek lahko oddahnil.
—	Ne, boljše je, da bežim naprej; gotovo bodo šli za menoj.
Za seboj je čul te besede. Ogledal se je — pred njim je stal Javtuh.
—	Vražji Javtuh! — je pomislil in rekel sam pri sebi filozof — prijel bi te za noge in bi tvoj ostuden obraz in vse, kar je na tebi, pobil s hrastovim polenom!
—	Zaman si se trudil — je nadaljeval Javtuh: — boljše bi bilo. če bi šel po tej poti, kakor jaz: naravnost mimo konjskega hleva. Tudi je škoda za raztrgano obleko; lepo sukno je. Koliko si plačal za meter? No, dovolj je bilo sprehoda, čas je, da greva domu! Konec sledi.
mlado slovansko inteligenco, ki bo na podlagi priznanja pravice drugim, na temelju svobode in bratstva delala za lepšo prihodnjost jednotlivih slovanskih narodov, delala za realno slovansko vzajemnost, ki more temeljiti le v napredku in v svobodi.
PolitiCni pregled.
Domače dežele.
Vsled nujnih predlogov nemških poslancev s Češkega, kateri so zelo razburjeni nad „krivičnim" postopanjem vlade proti njim, stoji vse pravo delo v zbornici. Vlada uvideva, da ne bode mogla zbornica rešiti vseh njenih predlogov. To je pravzaprav za vlado, katera se je privadila, da večje stranko na ljubo svojim ministrom slepo izvršujejo njeno voljo, mala blamaža. Hoče sedaj le še rešiti melijoracijski zakon, rekrutno predlogo, automobilni davek, podržavljenje Severne železnice in volitve v delegacije, pa tudi to ne bo šlo. Že se oglašajo glasovi, da bi se zasedanje državnega zbora še ta teden zaključilo in bi poslanci šli na počitnice.
*
V	državni zbornici je bila sprejeta nujnost predlogu posl. Elderša in tt. zaradi zavarovanja delavstva proti starosti in onemoglosti. Spregovoril je glede tega tudi minister Bie-nerth in dejal, da se bo predložil zbornici v jesen zakonski načrt glede zavarovanja proti starosti in onemoglosti. Izjavil pa je, da se bo zakonski načrt raztezal tudi na vse, ki so po svojem življenju istovrstni z delavci (to so mali posestniki in obrtniki). Ministrova izvajanja so vzbudila mnogo
priznanja v zbornici.
*
V	Trstu se je vršil velik shod slovenskih starišev zaradi šolskih razmer v Trstu. Prišle so na tem shodu na dan reči, ki prav jasno osvetljujejo postopanje naših vladnih organov proti Slovencem. Za časa, ko je bil sedanji tržaški namestnik Hohenlohe minister-ski predsednik, je bil odlok, da se ustanovi v Trstu državna slov. ljudska šola, že podpisan. A Hohenlohe je padel, naučui minister Marchet je pa kar svojevoljno ustavil rešitev in se obotavlja sedaj celo pripoznati znesek 20.000 K kot državni prispevek za učiteljstvo na Ciril-Metodovi šoli, kateri je bil sprejet v državnem zboru. Nadalje je minister-ski predsednik svoječasno s častno besedo obljubil, da se podržavi C. M. šola v Trstu — a svoje obljube ni spolnil. — Vidi se, da se nemški ministri ne brigajo ne za državni zbor ne za svoje častne besede kadar se gre za to, da se dd nam Slovencem košček pravice. In še podpira velika večina slovenskih poslancev to vlado! Kaj čuda, saj je slovenski človek tako potrpežljiv, da si da od vlade v obraz pljuvati — in še ponižno odobruje njene odredbe, klerikalne vladne hlapce pa spoštuje in povišuje.
*
„Slovenski Jug" piše o znani ce-tinjski bombni aferi; „Sodili so (ee-tinjski sodniki dozdevne „krivce", kolikor so jih mogli ujeti) in obsodili nedolžne ljudi, svesti si, da služijo malopridnosti in lažem. Sodnija je izrekla svojo obsodbo, šest jih je obsojenih na smrt (dva sta v cetinjskih zaporih, namreč poslanec Culafič ,in vseučiliščni profesor Vojvodič, ostali štirje pa so v inozemstvu); na 15 let težke ječe so obsojeni „ atentator"' Rajkovič in bivši minister Radovič. Tudi ostali so dobili težke kazni. S tem je završen ta proces. (List odkrito piše in tudi prinaša dokaze, da je bila
cetinjska vlada v tej aferi v zvezi z bosansko in da so došla navodila iz Dunaja, da se zatre svobodni narodni razvoj v Bosni in v Čmigori.) Nikola, knez in gospodar črnogorski si ni z njim pridobil nobene slave; take afere sramote njega in deželo pred svetom ter mu temne njegovo že malodane zgodovinsko dobro ime.
Drobne politične vesti.
Poslanec Hribar in tovariši so in-
a
terpelirali v državnem zboru, da se naj pokličejo v razna ministerstva možje, ki bodo zmožni tudi sloven skega in hrvaškega jezika.
V republikanski državici Paragnay v Južni Ameriki je izbruhnila vojaška revolucija. Predsednik in ministerstvo republike so morali odstopiti in se zateči v varstvo argentinskega poslaništva.
Ruski car in carica bodeta še tekom letošnjega poletja obiskala Angleško.
Nemški narodni svet razpošilja po Češkem oklice, v katerih pravi, da se izrablja cesarjev jubilej za to, da se češke Nemce pritiska ob steno.(?) Imenuje to dozdevno ravnanje vlade „frivolno". Čisto prav; samo, da alpin-ski Nemci in vlada v resnici dan-zadnem to „frivolno" ravnanje dado čutiti — Slovencem.
Nazadovanje mladočeške stranke kažejo tudi zadnje nadomestne dežel-nozborske volitve v Kraljevih Vino-hradih pri Pragi. Zmagal je narodni socijalist Choc s 4497 glasovi proti mladočeškemu kandidatu dr. Vejvaru, kateri je dobil le 3819 glasov.
Včeraj so krožile v parlamentarnih krogih vesti, da odstopi vsled postopanja čeških Nemcev minister rojak Prade. Te vesti pa niso resnične.
Na Filipinskih otokih razpošiljajo neznani ljudje letake po vaseh in mestih in hujskajo domačine k vstaji proti Američanom.
„Slovenec" „noče razlagati" slov. javnosti, zakaj so klerikalci umaknili vprid vladi Grafenauerjev nujni predlog glede koroških žalostnih narodnih razmer. Radi verjamemo!
Štajerske novice.
—	Zaradi suše in njenih posledic bodo stavili v državni zbornici nujni predlog tudi klerikalni poslanci na slovenskem Štajerskem. Dobro znamenje je vendar, da so se enkrat našli pri Skupnem delu za ljudsko potrebo v s i spodnještajerski državni poslanci.
—	Imenovana sta poštna asistenta Kg. Laa in Schneid v Celju poštnim oficijantom.
—	Celjsko porotno sodišče je imelo v pondeljeK edino obravnavo, ker je drugi obtoženec, Panagl, v zaporu obolel. Ostalo je tedaj v Celju le 12 porotnikov, drugi so se vrnili domu.
—	Obravnavalo se je o umoru Veter-nikove žene v Čretu; o umoru smo svoj čas obširno poročali. Martin Veternik je bil obsojen k 10 letni težki ječi.
—	Iz Gaberja pri Celju. V Ga-berju blizu nemškega mlina je nastanjen kamnosek Kullich. Seveda je grozen Nemec, dasi se pripoveduje, da v jezi ali kadar kolne vendar še nehotoma kaže svoje slovensko pokoljenje. Prav kakor ranjki kranjski Dežman s „pro-kletimi grabljami". Pa še nekje se Kullich rad kaže Slovenca: za ograjo ima na ogled nagrobne kamne s slovenskimi napisi. Zakaj pa ne nemških? To si lahko vsakdo na prste zračuni
—	in zato nas bo potrpljenje s Kul-lichom kmalu minilo. Naj si gre iskat kruha in zaslužka na Prusko, magari v sam sveti Berlin, pri nas smo Slovenci in kdor hoče od nas živeti, mora biti naš!
—	Otroški vrtec v Gaberju se
preseli v jeseni v novo stavbo pri občinski hiši, ki je zgrajena nalašč v ta namen. Mislijo pa, da bo tudi novi otroški vrtec za veliko število otrok preomejen in bode treba v doglednem času tisto poslopje razširiti.
—	Utonil je pri Tremarjih živinski trgovec A. Simern iz Cerovca pri Št. Jurju ob Juž. žel. Šel se je v Savinjo kopat, pa ga je najbrž prijel v vodi krč in je utonil. Utopljenca so prepeljali v mrtvašnico okoliške občine.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. Jakob Sem pri Sv. Frančišku Ksav. v Zg. Savinski dolini veliko število poštnih znamk. Prisrčna hvala!
—	Družbi sv. Cirila in Metoda
je poslal g. Žitko Kruhar, c. k. kan-celist v Kozjem 10 K namesto venca pokojnemu prijatelju notarskemu kandidatu g. Ant. Tominšeku. Hvala!
—	Toča je pobila zadnjo nedeljo okrog slovitih Krapinskih toplic. Vinogradi niso veliko trpeli, pač pa polja in sadonosniki.
—	Iz Kalobja. Občina Kalobje je v svoji seji dne 5. julija 1908 imenovala ces. svetnika g. Gustava Ipavca vsled njegovih zaslug častnim občanom.
—	Sprejemni izpiti na slovenski gimnaziji v Celju. Oglasilo se je k sprejemnemu izpitu 24 fantov, sprejetih je bilo 22 — toliko kakor lansko leto.
—	Zaprli so 17 letnega fanta Ambicijoza iz Jesenovega, občina Sv. Krištof pri Laškem, ker je meseca maja in junija večkrat spraznil nabiralnike v cerkvi Sv. Jurija pri Zidanem mostu. Fant pravi, da je odnesel nad 100 K.
—	Iz Trbovelj. Naše delavstvo trdovratno bojkotira pivo. Po gostilnah, kjer se ga je prej stočilo do 10 sodčkov na dan, ima gostilničar celi dan enega samega na pipi. Nekateri gostilničarji so pripravljeni točiti pivo po stari ceni v svojo škodo. Italijanskega vina (liter po 40 vin.) se proda čez ulico ogromne množine. Mesarji bodo znižali cene mesu s 15. julijem in sicer goveje meso bode po 1 K 12 h, svinjina in teletina po 1 K 40 h kilogram. Suša ni toliko škodovala, ker so ilovita tla, ki mokroto dalje časa obdrže, vendar pa se kmetje zelo pritožujejo. Krompirja bo malo, nasprotno kaže sadje izvrstno. Sedaj šele čutimo živo potrebo vodovoda, ki se bode začel v najkrajšem času delati, kakor se čuje. Občino prosimo, naj pospeši svoje korake v tej zadevi, ker si bode pridobila hvalo od strani občinstva. Potem nam ne manjka drugega več, nego električne razsvetljave, pa smo v raju.
—	Iz Huma pri Ormožu. V soboto 4. julija, na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov, se je videlo z našega, na samem stoječega grička zelo mnogo lepih kresov. Najimenitnejše so se videli trije veliki kresi na Pohorju, ki so naznanjali še daleč preko meje prekmurskim Slovencem in Madžarom, da- biva tod slovenski rod! Pri Ormožu na Hardeku sta gorela dva velika kresa ormoških Slovencev; vžigal se je umetni ogenj in pele narodne pesmi. Vse polno kresov je bilo po ptujskem polju, svojo narodno dolžnost so lepo spolnili tudi Miklavžečani in Bolfenčani. Kresi so goreli tudi po Hrvatskem, streljalo se je mnogo povsod. — V soboto in nedeljo popoldne okrog 2. ure smo imeli nevihto z dežjem; tudi toča je padala vmes, a ni napravila nikake škode.
—	Uravnavo Drave bodo te dni pričeli na črti Drnje-Molve na ogrsko-hrvaški meji. (Drnje leže v koprivni-škem okraju.)
—	Našel je blizu Ormoža šolar Iv. Zidarič večjo vsoto denarja. Kdor ga je zgubil, se naj oglasi pri obč. uradu v Ormožu.
—	Konkurz je napovedal v Mariboru kamnosek Anton Gaiser.
—	„Krščanske ženske zveze"' s pristno nemškim značajem ustanavljajo in podpirajo slovenski duhovniki po spodnještajerskih nemških gnezdih. Dočim se teh zvez trde Nemke ogibajo, nahajamo v njih vse polno slovenskih žen in deklet. Vzgleda: Maribor in Ptuj! Nedavno je ptujska „zveza" (kateri predseduje žena slov. zdravnika) napravila zlet v Novo vas pri Svetem Marku. Priredila je tam nemško (!) predstavo, a ljudi je to tako ogorčilo, da se je morala predstava prekiniti. Ali nam je treba še kaj povedati?
—	Učna mesta. Razpisano je mesto učiteljice def. ali prov. na dvo-razrednici v Seli pri Ptuju, 2. pl. razr.; prošnje do 30. julija. — Razpisano je mesto nadučitelja na dvorazrednici v Veržeju, 3. plačilni razr.; prošnje do 1. avgusta.
—	Brezvesten škodljivec je po-porezal pri Slovenjemgradcu na Schul-lerjevem in Popičevem hmeljišču 600 hmeljevih rastlin pri tleh. Posestnika imata veliko škodo. Brezvestni bi zaslužil, da bi se njemu porezali prsti.
—	Varaždinske toplice obiskalo je do 1. julija t. 1. 4242 oseb.
—	»Slovenskega Gospodarja" zagovarja pred sodnijo — nemški mariborski odvetnik dr. H. Vsekakor častno za list, ki baje brani ,.narodne" svetinje slovenskega naroda.
—	Iz Gasteinskih toplic. V torek popoldne so pokopali v Gasteinu tam umrlega zdravnika g. dr. J. Weingerla. Pokojnik je bil rojen pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Pogreba se je udeležila ogromna množica gasteinskega prebivalstva, med njo vsa inteligenca. Rajni je bil zaradi svoje znanosti in pri-prostosti splošno priljubljen. Četudi je deloval v tujini, se je vedno zavedal kot Slovenec in podpiral pogostoma gmotno naše narodne ustanove. Naj v m. p.!
—	Toča je v nedeljo popolnoma pobila okrog Špilfelda. To je za ta-mošnje prebivalce tem hujši udarec, ker jim je suša že uničila polovico letine.
—	V „Narodni svet4* in štajerske domoljube se zaganja nek dopisnik v „Našem listu". Kritizirati in psovati je zmiraj lažje ko delati. Naj bi se raje postavil dutičnik „Narodnemu svetu" na razpolago, ta ima zanj polno koristnejšega dela kakor pa tja vendan pisariti in napadati ljudi, ki se trudijo po svojih močeh navzlic našim razro-vanim razmeram nekaj doseči.
—	Od Sv. Antona v Slov. gor. Raz našega prijaznega in visokega hriba, kjer so naši rodoljubi užgali velik kres v proslavo in spomin naših solunskih bratov, zrli smo v soboto širom slovenske zemlje ter z radostjo opazili, da se naše ljudstvo vedno bolj zaveda, da se je v marsikaterem kraju pokazal plamen zavednosti in narodne probujenosti, kjer smo ga prejšnja leta zastonj iskali. Zdelo se nam je, kot bi bilo pod nebom še eno nebo, ali kot bi isto odsevalo v brezmejnem morju. Škoda le, da je nagajal veter in megla tako, da so kresi marsikje ugašali ali se sploh niso dali določno razločiti. Topiči so grmeli, da se je tresla zemlja in naš sovrag, ki je moral zopet spoznati, da Slovenci še živimo, še dihamo in še bomo dihali dolgo, dolgo. Celo v naši župniji smo opazili tri kresove, ko je bil drugekrati le eden. Nabrali so tndi 5 K za šolsko družbo.
—	Domobranski polk št. 26 v Mariboru je došel minuli teden na svojih vajah po zgornještajerskih planinah v Judenburg. Tje pride tudi domobranski polk št. 3 iz Gradca.
—	Y mariborski okrajni zastop je izvoljen mesto umrlega krčmarja
Kammererja iz Št. Jurja krčevinski župan Schaffer. — Občini Dogoše in Sv. Martin pod Vubergom ste prosili okrajni zastop, naj pospešuje njuno stremljenje, da se postavi mesto duple-škega broda most. Okrajni zastop se bode obrnil v tej zadevi na štajersko namestnijo in deželni zbor.
—	Štajersko nemško obrtno društvo je zborovalo zadnjo nedeljo v Gradcu. Društvo šteje sedaj 385 rednih članov. Na obč. zboru se je razdelilo več srebrnih in bronastih kolajn; pomembno je med odlikovanci veliko število slovenskih imen, kar kaže, koliko slovenskih malih obrtnikov je nastanjenih po Sr. in Zg. štajerskem, ki se nam vsi ponemčijo in so za nas narodno in gospodarsko zgubljeni.
—	Prepovedane cigarete. Vse županije na Ogrskem onstran Donave so strogo prepovedale otrokom pod 15 leti pušiti cigarete ali tobak. Tudi so zapovedale trafikantom, da ue smejo otrokom pod 15 leti nobenega tobaka prodati. Ta prepoved bi bila tudi pri nas na mestu. Izostal bi marsikak požar.
—	Na progi Spodnji Dravograd-Celje vladajo zadnji čas zopet razmere, ki so za slovenske potnike že neznosne. Koliko se je zaradi te proge interpe-liralo, pisalo in prosilo; pa c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku že skrbi za to, da se polagoma, pa gotovo germanizira. Od Spod. Dravograda do Velenja so (izvzemši postajališče Slovenjgradec) sicer dvojezični napisi; pa da bi slišal tudi sprevodnika klicati postaje v slovenščini, to se ne zgodi. Zadnjo nedeljo popoldne se je nudil potnikom v Slovenjgradcu kaj čuden prizor; popolnoma pijan uslužbenec je opravljal službo pri prerivanju vlaka. Obnašal se je tako objestno in nesramno, da so potniki glasno izražali svojo nevoljo. Vse to je videl in gledal službujoči uradnik; da so se ti gospodje pogovarjali med seboj nemško, se razume. Pa še nekaj je treba pribiti; na progi Spodnji Dravograd - Velenje vsaj še sprevodnik slovensko govori; od Velenja naprej pa to preneha. Sprevodniki tirajo z nemškimi, ne posebno prijaznimi besedami naše ljudstvo iz vagona v vagon. Zadnjič smo se vozili štirje in se glasno slovensko pogovarjali; pa akoprav nas je sprevodnik dobro slišal in razumel, vendar je pristopil z besedami: „Bitte die Fahr-karten". Najbolje je, ako naše občinstvo takemu predrznežu sploh ne da odgovora. Glede izklicevanja pa priporočamo, da osebe, ki se večkrat vozijo na progi Sp. Dravograd - Velenje, 14 dni ali mesec vedno dobro pazijo, kako se izklicujejo postaje; tozadevni materijal naj se pošlje potem političnemu društvu „Naprej" v Celju, ki bo potrebno ukrenilo. Pa tndi narodne občine naj se ob vsaki priliki pritožujejo na pristojna mesta. Pomagajmo si sami in kmalu se bodo gospodarji navadili spoštovati naš jezik.
Opazovalec.
—	Živina je vsled grozečega pomanjkanja krme silno padla v ceni; kmetje prodajajo odraslo govejo živino po 52 vin. kg žive teže, teleta pa po 60 vin. — V Celju plačujemo nota bene 1 K 44 vin. za kg govedine.
—	Toča je v nedeljo hudo pobila v Konjicah in po okolici ter povzročila silno škodo. — Imeli so jo tudi v Svetini nad Celjem in okrog Cirkovc na Dr. polju.
—	Pameten nemški župan. Pri Sv. Antonu blizu Ivnice je ujel neki posestnik lopova, ki je ravno vlomil skozi okno v njegovi hiši. Izročil ga je županu Fiirpasu, da ga odda orožnikom. Ta je pa vlomilca najprej pogostil z domačim hruševcem, potem pa ga je pustil, da se gre aa črešnjo na-
zobat zrelih črešenj. Seveda je vlomilec zginil.
—	Konkurz je dovolilo mariborsko okrožno sodišče za tvrdko Mahorič in Šeligo v Ptuju, ozir. za premoženje obeh trgovcev, ki sta jamčila za tvrdko; upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. Horvat v Ptuju.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
—	Iz Vranskega. Za veliko veselico Ciril-Metodove podružnice dne 12. julija so se prijavila že sledeča društva: „Savinski Sokol" v Mozirju, „Sokol" v Zagorju, pevski klub v Zagorju ter požarne brambe v Prekopi, Kaplji, Gomilskem, Grajski in Latkovi vasi. Zbrana sokolska društva iz Celja, Žalca, Šoštanja, Braslovč, Mozirja in Zagorja nastopijo z javno telovadbo, zlasti s prostimi vajami. Zauimanje za veselico je po vsej Savinski dolini velikansko. Pa tudi na veseličnem prostoru vlada živahno življenje. Tu se postavljajo klopi, tam mize, ondi različni šotori. Opozarjamo slavno občin-stro, da bo na veselici vse preskrbljeno za dobro pijačo in jed. Cene bodo kolikor mogoče nizke. Da bode občinstvo navdušeno, za to bo skrbel govornik, katerega namen bo v prvi vrsti raztolmačiti priprostemu ljudstvu pomen naše šolske družbe. Na veselici bo zastopan tudi osrednji odbor družbe iz Ljubljane. Zato opozarjamo še enkrat vse rodoljubno občinstvo na to prireditev, da se je udeleži v največjem številu ter nam izkaže svoje simpatije ter nas navduši za nadaljne narodno delo. Kolesarji od blizu in daleč! Ne vstrašite se 12. julija nobene daljave, saj bode lepo vreme in svetla noč.
Druge slovenske dežele.
—	Samoslovenski ulični napisi v Ljubljani. Lansko leto že je izročil mestni svet ljubljanski deželn. odboru prošnjo za samoslov. ulične napise. To prošnjo je podpisalo sto in sto posestnikov, trgovcev, obrtnikov itd. Sedaj je deželni odbor klerikalen in po „Slo-venčevi" pisavi slovenski, in te prošnje vender ne reši. Nemcem pač to ne bi bilo po volji!
—	Tržaška „Zarja" o Ciril-Metodov i družbi. Ta list tržaških klerikalcev piše v zadnji svoji številki, naj se pusti „verno slovensko ljudstvo" v Trstu pri miru s prošnjo za doneske C. M. družbi, oni družbi, katera je v Trstu že obvarovala tisoče otrok pred poitalijančenjem. Klerikalci pa trde, da niso internacijonalni!
—	Laške trgovce napodijo po Goriškem povsod s sejma po slovenskih vaseh in trgih. Posnemanja vredno! — Kolesarska. dirka, ki je povzročila junija goriškim Lahom toliko hude krvi, se sedaj vendar vrši 12. julija.
—	Vzorno mizarsko delavnico nameravajo Sloveuci ustanoviti s pomočjo vlade v Solkanu pri Gorici.
—	Predsednikom kranjske kmet. družbe bo jutri na občnem zboru najbrž izvoljen državni poslanec Povše, dosedanji podpredsednik ker predsednik pl. Detela odstopi.
—	Kap je zadela v Zagorji ob Savi Franca Dolarja iz Slivnice pri Mariboru.
—	Na nemški državni gimnaziji v Trstu je bilo med 456 učenci 138 Slovencev, v Gorici med 541 učenci 272 Slovencev.
—	Shod klerik. železničarjev, združenih v „Prometni Zvezi" se je vršil 5. julija v Ljubljani. „Slovenec" dela veliko reklamo za to „Zvezo": gotovo znamenje, da ni ničesar vredna.
—	Na celovški gimnaziji je bilo minulo šolsko leto med 474 učenci 82 Slovencev.
—	Oddelek angleških bojnih ladij je priplul v pondeljek v Trst. Oddelek obstoji iz 4 vojnih ladij, 1 križarice in 1 torpedovke.
— Slovensko pevsko društvo „Lira" v Kamniku slavi dne 15. in 16. avgusta 1908 svojo petindvajsetletnico. Naj bi tudi naša štajerska pevska društva poslala vsaj svoje zastopnike k slavnosti tega društva, katero je proslavilo slovensko pesem že po celi slovenski domovini!
Dopisi.
— Iz Šentruperta nad Laškim trgom. Pred nedavnim časom se je bil obregnil tukajšnji župnik Ant. Mojzišek nad neko pošteno tukajšno ženo v cerkvi Sv. Ruperta. Ker mu ta v cerkvi ni mogla odgovarjati, hotela je to storiti kasneje pismeno. Osebno z župnikom ne mara v dotiko priti. Župnik pa je sprejem dotičnega pisma odklonil z opazko, „da bi bilo za njega nečastno z žensko osebo pismeno občevati." *
Dne 24. aprila 1.1. pa je ,poskusil' sam z žensko osebo pismeno občevati. Pisal je namreč tuk. g. učiteljici to le pismo: „B1. gdč. J. D., učiteljici v Št. Rupertu. Milo je bilo meni pri srcu, ko sem slišal pri sodnijski obravnavi, dne 14. t. m. iz Vaših ust ,,človek bi rad molil v cerkvi, pa ne more" — zaradi župnika namreč. Mislim sicer, da ne gresta (!) zanaprej v mojo župnijsko cerkev zaradi ravno navedenega vzroka, toda prezirajte mojo osebo, kedar pridete, samo to moram opomniti, da nimate nadalje gratis sedeža v cerkvi, ampak boste morala (!) ob priložnosti na dražbi sedež v cerkvi kupiti, kar morajo obče vsi storiti, ker gratis sedeža nima nihče. Št. Rupert dne 24. apr. 1908. A. Mojzišek m. p.
V razumevanje tega pisma sledeče: Gč. učiteljica se je predrznila neustrašeno izpovedati resnico pred sodnijo četudi je bilo to prečastitemu in mogočnemu župniku g. A. Mojzišku neprijetno. Seveda župnik tega ni vajen, ker Šentruperčana je treba z lučjo iskati, ki bi se upal, četudi še tako sveto in čisto resnico, izpovedati zoper župnika. Ker pa se je ena taka gar-jeva ovca vendar našla, se je župniku A. Mojzišku globoko notri „pri srcu milo storilo" in je sklenil odvzeti jej zato zanaprej cerkveni sedež. Taka pregrešna duša naj v cerkvi stoje ali kleče pride do spoznanja, da ni dobro zoper župnika pred sodiščem izpovedati, naj bo izpovedba še tako resnična.
Sploh pa gč. učiteljica niti ni spregovorila besed, ki stoje v Mojziš-kovem pismu, ampak je pristavila svoji izpovedbi približno: „Sicer pa je žalostno, da se mora v cerkvi, kamor pride človek, da bi pobožno in zbrano molil, poslušati take stvari in vsrkavati sovraštvo do posameznikov." V razumevanje, kako manipulira župnik s cerkvenimi sedeži, naj služi sledeče: Ko so sedanji učitelji prišli v Šent-rupert, je ponudil župnik brezplačno cerkveni sedež naduč., njega soprogi in gdč. učiteljici za čas Mojziškovega župnikovanja v Šentrupertu. Ob drž,-zborskih volitvah je župnik to daritev preklical ter naduč. in njega soproui cerkvena sedeža odvzel. (Da se to ni zgodilo iz političnih obzirov se pač samo po sebi razume.) Nekaj dni pred Božičem je pa obema milostno dovolil, da smeta zopet rabiti cerkvene sedeže. Nadučitelj je to dovoljenje v nadi, da je to dokaz župnikove spravljivosti, sprejel in je ponujeni sedež rabil, dokler mu ga ni župnik zopet odvzel. Nadučiteljeva soproga pa je že o Božiču 1907 izjavila: „G. Mojzišek mi je cerkveni sedež že enkrat odvzel in
* Slovenske žene vidijo, v kaki Časti stoje pri duhovščini. Naj si to dobro zapomnijo. ko je bodo preCastiti zopet nagovarjali naj prisilijo svoje može, da naj volijo klerikalne kandidate!
prepričana sem, da bi to tolikokrat storil, kolikorkrat bi se mu zljubilo. Tega veselja mu pa nočem storiti zato ponujenega sedeža več ne sprejmem." — Da je imela takrat soproga naduč prav, vidi zdaj vsakdo, učiteljici se je tudi tako godilo. S takim ponašanjem se ne daje vzgled krščanske ljubezni do bližnika in spravljivosti.
Svetovne vesti.
—	Velikansk požar divja v pe-trolejevih vrelcih pri Boryslavu na Ga-liškem. V nedeljo opoldan je razsajala krog Boryslava nevihta; strela je udarila v vrelec Litava in ga vžgala, nato je udarilo v vrelec „Oil City", ki daje toliko surovega petroleja, da je nastala v petrolejski industriji prava kriza. Strela je vžgala tudi rezervoar, v katerem je bila velika množina petroleja. Nastal je ogromen požar, ki je kmalu zasegel še tri druge vrelce. Na gašenje sploh ni mogoče misliti, ker se zlivajo iz vrelcev ogromne množine surovega petroleja, ki ogenj podžigajo. Poklicali so pijonirje, ki so nasipali krog pogorišča nasipe, da se požar ne širi. Vendar je pogorelo v bližnji vasi že več hiš. Prebivalci beže iz okolice. Škoda znaša več milijonov kron. Vendar pravijo, da požar ne bo vplival na po-draženje petroleja.
—	Velik požar. V glavnem mestu zamorske otoške republike Haiti v Srednji Ameriki je izbruhnil velikanski požar, kateri je uničil čez 400 hiš, med njimi sodnijo, ječe in zalogo vojaškega streljiva.
—	Discipliniranje nadučitelja Konečnega. Kakor znano, je moravski češki deželni šolski svet na denunci-jacijo klerikalcev discipliniral naduči-telja Konečnega. Prestavil ga je in mu vzel nadučiteljsko mesto. Sedaj je pa naučno ministerstvo odredbo deželnega šolskega sveta moravskega razveljavilo in klerikalci so blamirani.
—	Nesreča pri Jusowki. Kakor se je sedaj dognalo, je našlo v rudnikih 264 rudarjev smrt; trupla so tako silno ožgana, da jih ni mogoče spoznati. V jamah je še 150 rudarjev zaprtih; dela se z vsemi silami, da se jih reši.
—	Slovenec, solastnik ameri-kanskega rudnika. Slovenec P. Lakner je postal solastnik velikega rudnika blizu mesta Butte City v Sev. Ameriki. V rudniku kopljejo rudo, ki ima 14 do 23% bakra, ll"/0 svinca; primešano je tudi precej zlata in srebra.
—	Napredne češke žene zborujejo te dni v Pragi. Zastopano je tudi ostalo slovansko ženstvo. Na dnevnem redu je tudi vzgoja mladih deklet po raznih šolah, ki jih večkrat vzgoje za terci-jalke kakor pa praktične narodne žene.
—	Neprijeten duh po mleku, katero je prekipelo, se celo omili, ako se na dotično mesto potrosi soli in se opere s kisom.
—	Ponesrečeni hribolazci. Pri Prienu v bavarskih gorah so šli trije dijaki na goro Kampenwand. Dobila jih je nevihta; dva je ubila strela, tretji si pa tudi najbrž ne bo rešil življenja.
—	Odvetnikov je sedaj v Avstriji 4683; na Dunaju 1105, v Gradcu 72, v Ljubljani 26, v Celju 9. — Notarjev je 1026; od teh jih odpade na Štajersko 73 in na Kranjsko 33.
—	Nekaj za agitatorje pri dr-žavnozborskih volitvah. Najvišje sodišče je pred kratkim razsodilo, da se ima za podkupovanje smatrati in kaznovati tudi to, če kdo n. pr. kakemu delavcu nadomesti zaslužek, katerega je zgubil vsled tega, ker je šel volit.
—	Za blejske pogorelee je daroval cesar 5000 K.
—	Češka šolska mladina iz ger-maniziranih krajev obišče Prago; ta obisk prirede vodstva ljudskih šol „Šolske Matice" in iz delokroga „Na-rodne jednote severočeške". Priglasilo se je že več tisoč otrok, lepo število hotelov, kavarn in društev pa je obljubilo brezplačna prenočišča in pogostitev. Tako se vzbuja narodni čut v češki deci!
—	Okrajna glavarstva v Galiciji bodo pomnožili in sicer za 15 po načrtu namestnika dr. Bobrzynskega.
—	Trgovinski uslužbenci na Dunaju se pridno gibljejo za zaprtje trgovin ob 7. uri. Pred kratkim so imeli v hotelu „Wimberger'' na Giirtlu shod za to svojo zahtevo, nato pa so priredili po mestu obhod z lampijoni in zastavami, na katerih so bili napisi: „Živilo zaprtje trgovin ob 7. uri. Po 7. uri naj nikdo nič ne kupi!"
—	200 delavcev mrtvih. V rudnikih pri mestu Jusowki so eksplodirali rudniški plini. 200 delavcev je mrtvili, 73 so jih spravili živih na dan, a jih je že 10 umrlo.
—	Napredni učitelji proti klerikalnemu deželnemu šolskemu svetu. Nižjeavstrijski deželni šolski svet je popolnoma klerikalen in da svojo moč čutiti zlasti učiteljem na ljudskih šolah. Pri zadnjih imenovanjih je mnogo naprednih učiteljev neopravičeno preskočil. Ti so se pritožili na naučno minister-stvo, kar pa ni ničesar izdalo; zato so vložili na upravno sodišče, katero je odredbo naučnega miriisterstva. ki zavrača pritožbo imenovanih učiteljev, razv« ljavilo.
—	Tobak se bo podražil v Bosni in Hercegovini, ker je letos v celi de-žebi tabačna letina popolnoma izostala.
—	Umrl je v Petrogradu 4. julija znani diplomat in slovanofil grof Ig-natjev. Zlasti je igral veliko vlogo za časa rusko-turške vojske 1.1877. in je njegova zasluga, da je Rusija tedaj osvobodila Bulgarijo.
—	Prof. dr. Vatr. Jagič na Dunaju je stopil v stalen pokoj. 4. julija je imel zadnje predavanje in se je prisrčno poslovil od svojih slušateljev. Predaval je na dunajskem vseučilišču 22 let. *
Zanesljivega in spretnega
sprejme v jeseni tovarna za glinske izdelke (opekarna) V Račju. Ponudbe s spričevali usposobljenosti do konca avgusta 1908 dr. R. Pipušu v Mariboru.
388 4-1
Loterijske številke.
Line, dne 4. jnnija 1908: 68. 24, 88, 60, 31.
Trst.

31, 48. 56, 64, 63.
Vizitnice
priporoča Zvezna tiskarna v Celju.
Sprejme se takoj
za trgovino z mešanim blagom pri tvrdki E. Rainhofen,
Rajhenburg ob Savi, Spodnje Štajersko.
389 3-1
Proda se jako lepa novo zidana
hiša
s podzemeljskimi kletmi, lepim vrtom za zelenjavo in sadonosnikom, v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem pod jako ugodnimi pogoji. — Naslov pove
upravništvo „Doniovine" v Celju. 375 3-3

Učenca
sina poštenih starišev sprejme takoj Anton Tschantsch, klepa ski mojster v Celju 384 3-2
Pridnega in močnega
ucenca
poštenih starišev sprejme takoj trgovina: Andrej Elsbacher v Laškem trgu na Štajerskem
380 3-2

Občina Artiče pri Brežicah
je z dovoljenjem c. kr. namestnije v Gradcu sejem, kateri se je vršil na 4. oktobra prestavila na 19. julija vsakega leta.
Letos pade dan 19. julija na nedeljo, torej se bode vršil v pondeljek dne 20« julija. Vabijo se živinorejci in kupci, da se udeležijo novega sejma v obilnem številu.
Listnica uredništva.
G. Iv. Mirnik v Lokah pri Mozirju nam ni poslal niti kakega članka niti kakih podatkov o življenju in delovanju patra Anzelma v Nazarjih.
Vsem dopisnikom pozdrave in prisrčno hvalo. Skrbiie za naš listi
Večjo množino suhih, eepljenih
ima naprodaj PaveE Strasser, Vitanje. 385 2-1
Trgovska hiša
z enim nadstropjem, v najboljšem stavbenem stanur na zelo ugodnem prometnem kraju v Savinski dolini,, na razpotju treh okrajnih cest, se proda. V hiši je zelo obiskovana trgovina z. mešanim blagom, velika gostilna z pravico žganjetoča. c. kr. prodaja duhana. in c. kr. poštni urad. Poleg hiše je novo gospodarsko poslopje, ledenica, kegljišči 'in velik vrt. Ako kupec želi, se mu še lahko tudi drugi sadonosni vrt, nekaj travnikov in njiv, proda vse pod najugodnejšimi pogoji. Prvo plačilo_ 10.000 kron- Natančnejša poročila dajo d ser v Ksaveriju, Savinska dolina.
arija
378 3-3
S
i T".
km
lilijno mlečno milo
--ASI1
Najmilejše kožno milo.
m
Izuršije v svojo M spadajoča dela ebnsao in
© mil. ©
s
dsasrasssasEsasHSHsasHsrasasrHSHsa sHsgsHSHSHsgsHsasHSHsasHSHgasHsgsHsgsasHsasasgSHSBSHsasggHsasagssH gasBgasasHsags.
Vozičke
za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča
P. Kostič v Celju.
SSSHjjj
B
QE5SSa5H5ESB5HSESE5HSESESESESHSHSHSH5H5HSESE5ESHSESHSHSHSHSE5HSH5H5H5HSi
far si
MMMNMMMMMRMAMN
24 24—70
Nova vinska postava rrLTr Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, po posti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.

TSI JI
je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v Celju.