TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ industrijo im olj rt. jjaročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za xh. leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Oredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 3. februarja 1934. Šttfv. 14. na dela na\ tudi potna Ni ga že skoraj gospodarskega zborovanja v državi, na katerem se ne bi po-vdarjalo, da je mogoče premagati brezposelnost le z novimi deli, s tem, da se brezposelni zaposlijo. To načelo je osvojila tudi vlada in izdala zato posebno uredbo o javnih delih. Pa tudi banovinski in občinski sveti so se že izjavili za to načelo, toda žalibog ostajajo vsi ti sklepi le na papirju ini pričetek javnih del je še vedno v oblakih. Zato je nad vse hvalevredno, da je ljubljanski občinski svet na svoji; zadnji seji opozoril na nujnost, da se javna dela tudi prično izvajati. Še bolj razveseljivo je, da je tudi podal že cel program, katera javna dela naj se takoj prično. Potrebno pa je, da slede primeru ljubljanskega občinskega sveta tudi drugi zastopi in zlasti naj banovinski svet povzdigne svoj glas, da se že v kratkem prično javna dela tudi izvajati. Kakor je bilo treba preje mesece in mesece drezati, da je prodrlo načelo o nujnosti javnih del, tako je treba sedaj drezati in drezati, da se ta dela tudi prično. In ljubljanski občinski svet, ki je prevzel iniciativo za pričetek teh del, naj prevzame tudi to za-slu/jno nalogo, da ne bo miroval preje, dokler ne doseže uresničenja svojih predlogov. Vsa'javnost pa ga mora pri teni podpirati. Glavna težava za pričetek javnih del je seveda v finančnem vprašanju. Pp čeprav je danes sila trda za denar, je vendar pri količkaj dobri volji tudi to vprašanje rešljivo. Predvsem je treba upoštevati, da bi šel velik del vseh izdatkov za delavske mezde, ki bi jih bilo deloma plačati Judi v naturi. Mogle bi se organizirati velike kuhinje za delavce in s tem bi se izdatek v denarju za delavske plače znatno reduciral. Mogle bi se ustanoviti stanovanjske zložljive lesene hiše, kar bi zopet znižalo izdatek v denarju za mezde. In pri silno razviti tekstilni industriji bi se mogel del mezd plačati tudi v obleki. Imamo poleg tega v izobilju tobaka, vina, sadja in drugih priboljškov, da delno plačanje v naturi iie bi bilo za delavca nobena izguba. Izplačila v gotovini pa bi se mogla znižati tudi na ta način, da bi se del denarja, ki bi ga bilo treba plačati dobaviteljem gradbenega materiala, živil, hiš in drugih predmetov, odpisal pri davkih. Ta izpadek na davkih bi se na drugi strani za državo in samoupravna telesa kompenziral s tem, da bi jim bilo treba manj plačevati za brezposelne, ker bi se vsled javnih del število brezposelnih znatno zmanjšalo. Na ta način bi bilo mogoče potrebno gotovino za javna dela znatno znižati, da ne bi več finančno vprašanje delalo tako velike preglavice. Nekaj gotovine pa bi se mogjo dobiti tudi od zasebnikov, ker imajo občiine in banovina vendar še precej redita. Poleg tega so pa nameravana tudi takžna javna dela, ki so v interesu celih o rajev. Ce dobimo dobro cesto na Sušak, po em se dvigne gospodarska vrednost vseh posestev ob tej cesti. Dobra cesta napravi nadalje prostor 2a veUko avtobusno prevozno podjetje, če seveda ne bomo več ubijali prometa z motornimi vozili s prevetimi dajatvami. Pa tudi cela vrsta industrij in podjetij bi imela dobiček od novih del. In na vse zadnje bi tudi banovina, država in občine mogle dati znatne Prispevke za ta javna dela. Potrebna finančna sredstva pa se tudi morajo najti, ker so nekatera javna dela že čisto neodložljiva. Na programu gospodarskega sodelovanja maloantantnih držav je tudi .oživitev medsebojnega turističnega prometa. Dobre ceste pa so danes prvi pogoj za tujski promet in zato moramo pričeti z njih gradnjo. Od vseh cest pa je najvažnejša cesta, ki vozi k morju in zato je treba zvezo s Sušakom izpeljati. Prav tako nujno potrebujemo obsavsko cesto, da zvežeipo naša gorenjska letovišča z Zagrebom ii? drugimi deli države. Zveza s Sušakom je potrebna tem bolj, ker so priprave za ustanovitev avstrijske cone v tržaškem pristanišču vedno bolj živahne in je gotovo, da bo v zvezi s tem odvzel Trst Sušaku tudi velik del tujskega prometa. Mi moramo zgraditi krasno avtomobilsko cesto k morju, ker je že čisto nevzdržno, da se avtomobili ustavljajo na jugoslovanski meji, ker so naše ceste tako slabe, da se z italijanskimi ne morejo niti od daleč primerjati. Izdatek za ceste pomeni ustvaritev pogojev za povečanje tujskega prometa, po- meni ustvaritev poti, da more priti tuji denar v deželo. Je to torej izdatek, ki je produktivno naložen, ki se obrestuje in ki povečuje narodno premoženje. Kakor je jasno, da mora država biti glavni faktor pri graditvi cest, tako pa je enako jasno, da se ni le na njo zanašati. Naša samoupravna telesa bi morala sama ustanoviti odbor, ki bi do podrobnosti izdelal načrt za izvedbo javnih del. Ta načrt bi se moral kar pričeti izdelovati, ker je narejen načrt tudi najmočnejša propaganda za izvedbo dela. Javna dela se morajo pričeti izvajati in to je najvišja naloga vse naše javnosti, ker se z njo odpira pot iz gospodarske stiske. Maka acCf&hizicaU tesni izvaz Predlog bosanskih lesnih industrijalcev in trgovcev Zadnja mednarodna lesna konferenca v Trstu prepušča odločilno moč pri razdelitvi lesnega izvoza nacionalnim odborom lesnih producentov in trgovcev. Zato je ustanovitev teh nacionalnih odborov nujnost, ki je ni mogoče več odlašati. Tem manj, ker so se za ustanovitev centralne lesne organizacije izjavile že številne naše gospodarske organizacije. Kakor poroča »Drvotržac« je združenje lesnih industrijalcev in trgovcev v Bosni poslalo o tem predmetu ministrstvu za gozdove in rudnike posebno spomenico, v kateri pravi: Vedno večje omejitve našega izvoza nas sjlijo do mednarodnih pogodb. Izvedba teh pogodb nas more privesti do kontingenti-ranja lesnega izvoza med domačimi izvozniki. Da bi se opravil ta posel pravilno in pravično, je treba izdati zakon o organizaciji izvoznikov mehkega lesa. Ta zakon bi pipr^l biti i?de}an po teh smernicah: A. Organizacija mora biti obveana za vse izvoznike. B. Mora biti avtonomna, to je, da jo vodijo interesenti sami. C. Uvesti je regionalno upravljanje (Ljubljana, Sušak, Sarajevo). Na vsakem teh področij izvali skupščina izvoznikov pokrajinsko upravo. C. Centralna uprava je sestavljena od delegatov pokrajinskih uprav in ta razdeljuje izvozne količine med vsa tri področja in vzdržuje zveze s tujino in z vlado. Samo pri centralni upravi sodelujejo zaradi nadzorstva zastopniki ministrstva za trgovino in ministrstva za gozdove. D. Razdelitev kontingentov se vrši na ta način, da gre JO odstotkov za rezervo in nove izvoznike, 90 odstotkov pa se pravično razdeli po statistiki. Brezpogojno se priznava vsakemu proizvajajočemu podjetju pravica na 90 odstotkov onega izvoza, ki odgovarja njegovemu izvozu v letih, ki služijo kot podlaga kontingentjranja po mednarodni pogodbi, seveda z uporabo ključa povišanja ali zmanjšanja, kakor bi se pač sklenilo s tujimi organizacijami. Sicer pa more vsaka pokrajinska uprava določiti za svoje področje s posebnim pravilnikom, kako se mora izvršiti razdelitev. E. Za izvoznico naj se maksimira taksa enega dinarja za kubični meter. F. Uprava more dajati navodila glede sortiranja in prodajnih pogojev pri izvrševanju mednarodnih dogovorov. Ona ima tudi pravico kontrole. More izdajati tudi sankcije, izrekati ukor in nalagati denarno kazen v višini pet do desetkratne višine razlike ter tudi začasno ali za vedno prepovedati izvoz. Določiti treba postopek za pritožbe in inŠtance. G. Izvoznice so neprenosljive. Neizkoriščene izvoznice je treba vrniti. H. Organizacija se za enkrat uveljavi samo za izvoz v Italijo in Madjarsko. i&acouanfe tunik tc$wcev v Jflaziciu V dvorani »Sokolskega doma« v Mozirju je bilo dne 80. januarja važno zborovanje lesnih trgovcev, ki so člani združenja trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Celju. Odilična je bila udeležba trgovcev iz gornjegrajskega okraja, ne čisto zadovoljiva pa trgovcev iz celjskega okraja, kar je tem manj opravičljivo, ker je sekcija za nje poskrbela ugoden prevoz z mestnim avtobusom. Komoditeta v sedanjih tako težkih časih, ko je bolj ko kdaj potrebna solidarnost vsega trgovstva, pač ni na mestu in zato tem večje priznanje onim častnim izjemam, ki so se zborovanja udeležili. Zborovanju je predsedoval predsednik sekcije Matija Miklavžina, ki je iskreno pozdravil vse zborovalce, zlasti pa posllanca Prekorška in predsednika osrednje sekcije lesnih trgovcev Dravske banovine v Ljubljani Škrbca. Predsednik Miklavžina je nato orisal položaj na lesnem trgu ter zlasti opozarjal na težka bremena, ki ovirajo razvoj lesne trgovine. S posebnim povdarkom je opozarjal na zle poslledice, ki nastajajo za vse narodno gospodarstvo, ker nekateri iz prevelikega pohlepa po profitu uničujejo s svojimi nizkimi cenami tako producenta ko lesnega trgovca. Temu postopanju je treba napraviti konec in skrajni čas je, da zavlada med lesnimi trgovci prava solidarnost in da pride do složnega dela po navodilih strokovnih organizacij. 0 notranjem delu sekcije je poročal tajnik Veble. Opozoril je v svojem poročilu na pogubne posledice šušmarstva in na težkoče, ki jih je treba premagati pri pobijanju šušmarstva. — To delo zahteva ogromnih energij tako s strani sekcije, ko tudi upravnih oblasti. Samo sekcija je vložila 600 ovadb zaradi šušmarstva. Sekcija se je udeležila vseh zborovanj, konferenc in sestankov, ki so jih sklicale Zbornica, osrednja sekcija in posestrimske organizacije. Aktivno pa je tudi sodelovala pri reševanju vseh gospodarskih vprašanj, o katerih se je v zadnjem času razpravljalo, tako zaradi pospeševanja naše zunanje trgovine, zaradi ureditve carinskih, tarifnih in finančnih vprašanj ter zaradi mobilizacije denarnih sredstev na podlagi samopomoči. Nad vse stvarno in zanimivo poročilo je podal predsednik Oresdnje sekcije Škrbec. Na podlagi svojega natančnega poznavanja razmer na svetovnem lesnem trgu je navedel vse vzroke, da se naša zunanja trgovina, zlasti pa lesna ne more razviti tako, kakor bi bilo treba. Eden glavnih razlogov je v tem, ker se pri nas izvozna trgovina no podpira v tej meri ko v drugih državah. Govornik je zato apeliral na vse odločujoče kroge, da vsaj sedaj, ko je res že nastopili skrajni čas, slede primeru drugih držav. Je pa »tudi krivda na lesnih trgovcih in producentih samih. Ni še pravega razumo-vanja za sistematično delo v organizacijaii, še vedno vlada v vrstah lesnega trgovslva in lesnih producentov razdvojenost in še vedno ni ustanovljena vrhovna organizaci- ja lesne stroke, ki bi mogla zastopati vse naše lesno gospodarstvo doma in v tujini. Ena glavnih nalog je, da se ta organizacija čim preje ustanovi in da se vsi los n* interesenti ravnajo po njenih sklepih in ji s tem dajo potrebno avtoriteto. P,rav nazorno je gospod Škrbec obrazložil, kako delajo naši konkurenti j? Avstrije, Češkoslovaške, Poljske, Rumunjje, Rusije in v zadnjem času aeio Japonske, ki nam odjemajo sistematično trg u trgom, Poleg tega, da se Jeana trgovin# bori z nevšečnostimi p# inozemskih forftščih, mora v lastni državi prenašati ž ^ Izvedba storjenih sklepov ter .ustanovitev kontrolnih organizacij se je prepustila že obstojeCim nacionalnim organizacijam posameznih držav. Te nacionalne organizacije bodo na to sporazumno s pristojno Italijansko lesno organizacijo določile prodajne pogoje ter razsodišča, ki bodo kratkim jx>tom odločala v vseh sporih, nastalih med izvozniki in kupci na italijanskem lesnem trgu. TRGOVCI! Širite mTrgovaki list*. O&ČhC ztoc ideuženia tnadfocskiU %adilMcacfev V torek popoldne je bil v dvorani hotela »Meran« v Mariboru redni občni zbor Združenja gostilničarjev v Mariboru, ki je bil izredno dobro obiskan. Otvoril in vodil ga je predsednik Gjuro Valjak, ki je pozdravil vse navzočne, posebej pa še zastopnika banske uprave nadzornika Založnika, magistratnega ravnatelja Rodoška, častnega člana Oseta, ravnatelja Petelna iz Ljubljane in ravnatelja mariborske Tujsko-prometne zveze Loosa. Nato je podal daljše poročilo, iz katerega je bilo razvidno, kako srečna je bila misel, ustanoviti Zvezo gostilničarskih združenj za vso našo banovino v Ljubljani. — Z izdatno pomočjo Zveze je bil ustanovljen pri Zbornici za TOI v Ljubljani poseben gostilničarski odsek. V Beogradu pa se je ustanovila osrednja Državna zveza gostilničarskih organizacij za vso državo. Dosegla se je zopet uvedba trošarine na dejansko iztočeno alkoholno pijačo. Združenje pa je lani zabeležilo še te pomembne uspehe: mestna občina je priznala 1 in pol odstotni kalo pri vinu in 10 odstotni kalo pri moštu s podaljšanim rokom do 10. decembra, znižale so se doklade na pivo, odpravile so se visoke koncertne takse, preprečila se je uvedba občinskega davka na tujske sobe in pa ustanovitev nove restavracije v kazinskem poslopju, dosegla se je podpora mestne občine za gostilničarsko šolo (lani 3000 Din, letos pa celo 8000 Din) in reorganizirala se je Tujsko-prometna zveza. Primerna zastopstva je dobil gostilničarski stan v občinskem svetu in njegovih najvažnejših odsekih, v Tujsko-prometni zvezi, v zadrugi »Mariborski teden«, v mariborskem gosp. predstavništvu i. t. d. Neusmiljen boj se je bil proti šuš-marstvu. In končno je upati, da bo dosežena tudi proglasitev Maribora za letovišče. Ko so navzočni še počastili spomin lani umrlih članov Horvata, Modriča in Vresni-kove, je predsednik čestital odborniku H5nigmanu, ki že polnih 10 let požrtvovalno in nesebično deluje v zadružnem odboru. Izročena mu bo tudi diploma. Tajnik Križanič se je v svojem podrobnem poročilu bavil z že prej navedenimi zadevami, posebej pa še z notranje-uprav-nimi. Združenje šteje sedaj 128 včlanjenih obrtov napram lanskim 184. Ravnatelj ljubljanske Zveze Peteln je sporočil pozdrave zvezne uprave, nato pa v temeljitem, preglednem poročilu poročal o vseh mnogoštevilnih uspešnih akcijah Zveze v Ljubljani in osrednje v Beogradu za izboljšanje gostilničarskega položaja. Največja pozornost se je posvečala vprašanju trošarine, kjer se je dosegla temeljita remedura v Korist gostilničarjev. Dalje je poročal glede vinskega in rnošto-vega kaia, o odpravi državne trošarine, o bodočem gostilničarskem pravilniku, ki ga izdeluje trgovinsko ministrstvo v smislu določb novega obrtnega zakona, o znižanju 8-kratnega mnogokratnika pri ocenjevanju pridobnine na največ 3 in pol-kratnega, kar je velika zasluga naših poslancev, predvsem bivšega min. Mohoriča, dalje je govoril o znižanju računske takse, o vprašanju policijske ure, o delu za enotno avtorsko centralo v državi in o gostilniškem odseku v Zbornici za TOI, kjer bo še letos izvoljenih 8 članov, od teh 4 iz bivše ljubljanske in 4 iz bivše mariborske oblasti. Neštete pa so bile tudi manjše intervencije zveze in njenih funkcionarjev na pristojnih mestih. Končno je čestital zaslužnemu odborniku Honigmanu ob 10-let-nici odbornikovanja v imenu gostilničar-stva iz vse banovine. Obračun za preteklo leto je občni zbor soglasno odobril, enako pa tudi letošnji proračun, ki znaša 48.635 Din in je za 9000 Din nižji od lanskega. Odobrena je bila sprememba pravil glede določitve stalne inkorporacijske pristojbine za nove obrate v 4 kategorijah. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni za namestnike odbornikov gg. Basletič, Kreuh, K. Trafe-nik in ligo, za člana nadzorstva pa kavar-nar Serec. ZLATO URO DOBI 10.000 NAROČNIK Vodstvo radijske oddajne postaje v Ljubljani razpisuje na svojega desettisočega naročnika nagrado v obliki zlate ure. Ker se bliža število naročnikov naglo številu 10.000, vabimo vse interesente, da čimprej postanejo naši naročniki. KIBEI1 vterivMjio najSčCidmih KUfARHAfTDEII mJBtJANA-DAlMAIlMOVAlS IZVOZ ŽIVINE V AVSTRIJO Urad za nadzorstvo nad izvozom živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine pozivlje vse, ki nameravajo izvažati v Avstrijo žive svinje (mastne in mesnate), govejo živino, zaklane svinje in zaklana teleta, da pošljejo svoje prijave uradu najkasneje do 15. februarja. Vsak prijavnik mora označiti tovorno postajo, ker se drugače prijave ne upoštevajo. Do navedenega dne naj pošljejo tudi uradu prijave za žive svinje, mast in slanino, ki jo nameravajo izvažati meseca marca v Ceškosllova-ško. Če se izvozniki ne bi ravnali po določbah o izvozu mesnatih svinj v Avstrijo, se jim odvzame pravica do izvoza. CJ BELI SAM ! r*7 Uodpicafe dunafo industrija, zato. ftacočaiie U »Snežinka'' milni pcasek, Ui ie zaiafniena nešU&dtiu/ iec vse&ufa nad 60*U vnila Izdeluje: Ljubljana .Kako je nazadoval češkoslovaški izvoz Od začetka svetovne krize je češkoslovaški , izvoz v stalnem nazadovanju, posebno pa je nazadoval izvoz v zadnjih dveh'letih, kakor kažejo spodnje številke: Češkoslovaški izvoz je znašal po vrednosti v' letih v: 1929 1930 1931 1932 1933 v milijonih Kč Nemčijo 3933 2971 2039 1201 1046 Avstrijo 3065 2443 1795 1039 722 U. S. A. 1470 979 805 507 428 Anglijo 1418 1371 1356 406 359 Francijo 319 404 460 356 324 Švioo 558 514 468 309 269 Nizozemsko 441 443 424 295 266 Rumiinijo 770 596 341 302 222 Jugoslavijo 1140 1536 832 404 198 Madjareko Italijo 1302 1095 289 201 190 560 491 336 194 163 Poljsko 888 625 379 182 158 Rusijo 258 328 485 120 76 Izvoz v države Maile antante je še prav posebno nazadoval. Leta 1929. je znašal 1910, leta 1930. se je celo dvignil na 2132, a že leta 1931. je padel na 1173, leta 1982. nadalje na 706 in leta 1933. na 420 milijonov Kč. Češkoslovaška trgovinska bilanca je bila proti Jugoslaviji in Rumuniji vsa ileta aktivna, vsled česar so bile tudi češkoslovaške terjatve do teh dežel precej visoke. Ker je bilo mogoče te terjatve plačati le z uvozom blaga iz obeh držav, je postala češkoslovaška trgovinska bilanca lani proti Jugoslaviji pasivna za 33, proti Rumuniji pa za 45 milijonov Kč. Ker so še vedno čsl. terjatve v Jugoslaviji in Rumuniji vi90ke, bo ostalla čsl. trgovinska bilanca proti tema državama skoraj gotovo tudi letos pasivna. IZVOZ IN SEČNJA OREHOVEGA LESA V ministrstvu za gozdove in rudnike je bila te dni konferenca, katere so se udeležili tudi zastopniki finančnega, kmetijskega trgovinskega in vojnega ministrstva. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se dovoli izvoz orehovih debel samo od dreves, ki so zrela za sečnjo. Vsako za sečnjo zrelo drevo mora zaznamovati sreski kmetijski referent. Dovoljenja za sečnjo bi se smela poleg tega dati samo takrat, kadar je llastnik zasadil odgovarjajoče število mladih dreves in so ta dobro razvita. Število orehovih dreves, ki se smejo posekati, določi banovina. Konferenca je končno sklenila, da priporoči -pristojnim ministrstvom, da se ob javnih potih v večji meri zasade orehi. Te odredbe so potrebne, ker se opaža, da je popustila plodnost orehov. foiflidk.poi^aiauiif.1 Za izvoznike strojil ca kože. Tvrdka Tt. Wladyslaw Samuelson, Warszava, ulica Nowogrodza 3, se zanima za uvoz ekstraktov za strojenje kož v poljsko republiko. Interesenti naj se obrnejo s ponudbami na navedeno tvrdko neposredno ali na Generalni konzulat poljske republike v Zagrebu. SRaytam3dmi Na razstavi jugoslovanskih plakatov, ki bo v okviru XIV. Ljubi janakega velesejma Od 30. maja do 10. junija t. 1., more vsaka tvrdka brezplačno razstaviti svoje plakate. Tvrdke, ki želo sodelovati, naj č&mpreje pošljejo svoje plakate na Upravo velese jima v Ljubljani. Plakati naj bodo kaširani rna kartonu Konkurzi in prisilne poravnave Razglašen je konkurz o imovini tvrdke »Jugopromet«, družbe z o. z. v likvidaciji. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase odvetnik dr. Modic. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Ljubljani dne 3. februarja. Oglasitveni rok do 20. februarja. Ugotovitveni narok dne 3. marca ob 9. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil trgovec z mešanim blagom Nerat Vinko s svojimi upniki in po kateri se plačajo prednostne terjatve prvenstveno v celoti, ostali upniki pa dobe 40 odstotno kvoto, plačljivo v 10 mesečnih obrokih, počenši 60 dni po pravomočni 'potrditvi poravnave. Kot porok je pristopil trgovec Nerat Anton v Št. Vidu pri Grobelnem. »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 3. februarja objavlja med drugim: Zakon o dodatnem aktu k mednarodni konvenciji o prevozu blaga po železnicah. — Uredbo o organizaciji oddelka za gradnjo železnic pri prometnem ministrstvu. — Pravilnik o sestavljanju prečiščene bilance denarnih zavodov, ki se hočejo koristiti s predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov. — Norme o lastnostih in preizkušanju asfaltnih emulzij za spojno gradivo pri izdelovanju cest. Razpis, da so stroji, strojni deli in kompletne instalacije za gradnjo tvornic oproščeni uvozne carine, če so nerabljeni in razpis o ocari-njanju listov iz mehkega kavčuka. — Razne mednarodne konvencije. — Odločbo o ustanovitvi davčne uprave za mesto Maribor. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. &-weh» Nj. Vel. kralj je daroval zagrebškim novinarjem 10.000 Din kot svoj letni redni prispevek k novinarskemu elitnemu plesu v Zagrebu. Na petkovi seji finančnega odbora je bil dosežen sporazum o davčnih predlogih finančnega ministra. Njegovi predlogi so bili znatno omiljeni, predvsem pa je bil bistveno spremenjen § 7. zakonske novele o neposrednih davkih, ki govori o odmeri pridobnine. Podrobnejše poročamo o tem prihodnjič. Besedilo balkanskega pakta bo določeno tako, da ga bo mogla podpisati tudi Bolgarska, ki se ne more odreči svoji pravici na revizijo mirovnih pogodb, ker ji je ta pravica bila zajamčena. Bolgarski ministrski predsednik Muša-nov obišče v kratkem Budapešto, da vrne obisk G8mb8sa in Kanyije, kakor se glasi oficialno obvestilo. Trgovinsko ministrstvo, ki ga je začasno upravljal min. predsednik Tatarescu, je prevzel Wassili Sassu. Italijanska vlada je izdala spomenico o rešitvi razorožitvenega vprašanja. V tej predlaga, da se prepove kemična vojna in bombardiranje civilnega prebivalstva ter da se sklene znižanje vojaških izdatkov v vseh državah. Nadalje zagovarja italijanska vlada zahtevo Nemčije, da se ji dovoli defenzivno orožje. Daladier obišče Hitlerja, da se z njim osebno dogovori glede razorožitvenega vprašanja, kakor poročajo angleški listi. Vest pa ni posebno verjetna, dasi je Daladier znan kot politik, ki je za sporazum z Nemčijo. Daladier pripravlja v soglasju z generalom Weydandom diktaturo, če bi mu parlament odrekel zaupnico. Vest ni posebno verjetna. Dollfuss obišče začetkom tega meseca GombOsa, da mu vrne njegov lanski obisk. Nobenega dvoma pa ni, da je glavni cilj potovanja razgovor o ožjem sodelovanju Avstrije in Madjarske pod Mussolinijevim protektoratom. Tudi knez Starhemberg je bil v zvezi z narodnimi socialisti, kakor je razkril soc. dem. poslanec Schneidernadl. Policija je vsled tega Starhemberga zasliševala že več ur. Osebnega detektiva kancelarja Dollfussa je aretirala dunajska policija, ker je osumljen, da je v zvezi z narodnimi socialisti. Mobilizacija vseh tirolskih hajmverov-skih organizacij je bila proglašena, ker so narodni socialisti povečali svojo agitacijo. Angleški zunanji minister je v odgovoru na neko interpelacijo izjavil, da ni angleška vlada niti najmanj odsvetovala avstrijski vladi, da predloži svoj spor z Nemčijo Ruska narodna socialistična stranka je bila ustanovljena v Nemčiji. Njeni člani so skoraj izključno samo bivši ruski oficirji. Nemška vlada je objavila zakon o zopetni uvedbi redov in naslovov. Najvišji naslov je tajni svetnik, ki je namenjen za univerzitetne profesorje in finančnike. _______ Državni uradniki dobe naslov uradnega svetnika, pravniki pravnega in tajnega pravnega svetnika, umetniki pa dobe naslov profesorjev. Grof Bethlen je hotel v februarju predavati v diplomatski akademiji v Parizu o potrebi revizije mirovnih pogodb. Vsled Staviskijeve afere, ki je odkrila zvezo Sta-viskega z madjarskimi revizionisti, pa je bilo Bethlenu povedano, da se njegovo predavanje ne more vršiti. Preiskovalni sodnik v aferi Staviskega je dal aretirati oba prijatelja Staviskega Voixa in Pagaglio, ker sta osumljena, da sta ubila Staviskega, da bi se polastila njegovih draguljev. Pred izrednim sodiščem v Rimu so bili obsojeni na večletno ječo štirje pristaši novogvelfskega gibanja, ki so ustanovili tajno katoliško društvo proti fašističnemu režimu. Dohodki velikih francoskih železniških družb so padli od 12.070 6 milijonov frankov v 1. 1932 lani na 11.367-7. Deficit belgijskih držav, železnic se je zmanjšal od 287 v 1. 1932 na 140 milijonov frankov v 1. 1933. . Komunistično zarot« ao odikriLi v Riunu-nitfi. Središč© zarote j® biflo v ruimunskem Banalbu. Policija jo are&rala vež ko 80 oseb. Do velikanskih izgredov proti tujcem je prišlo v Kalgoorljeu v zapadni Avstraliji. 5 hotelov in 13 trgovskih hiš tujcev so demonstranti demolirali, pohištvo pa zažgali. dcHOtsiva STABILIZACIJA DOLARJA Predsednik Roosevelt je določil vrednost dolarja na 59-05% njegove prejšnje vrednosti. Unča čistega zlata se bo plačevala odslej po 35 dolarjev. francoska banka ne menja svoje VALUTNE POLITIKE Na občnem zboru delničarjev Francoske banke je podal poročilo o poslovanju banke v preteklem letu guverner Moret. V svojem poročilu je naglasil, da bo Francoska banka ohranila svojo dosedanjo valutno politiko. Čeprav je bil odliv zlata v letu 1933. znaten, je vendar ostalo kritje vseh obveznosti banke na pokaz stabilno in se je celo povečalo od 77-65 na 78. ZNIŽANE DIVIDENDE ITALIJANSKIH BANK Banca Popolare di Milano izplača za leto 1933. 8 odstotno dividendo, dočim je za leto 1932. izplačala 10 odstotno. Tudi druge banke bodo izplačale manjšo dividendo, tako: Banca Popolare di Novara 6 mesto 7, Banca Ambrosiana v Milanu 6 mesto 8 in Banca di Legnano 4 mesto 7 odstotkov. USTANOVITEV BANKE ZA IZVOZ V USA V ameriških gospodarskih krogih se mnogo razpravlja o ustanovitvi banke za pospeševanje zunanje trgovine. Delniški kapital te banke naj bi znašal 30 milijonov dolarjev, od katerih naj bi dala država 25 milijonov, izvozniki pa pet. Ameriška vlada bo po vsej verjetnosti na ustanovitev te banke pristala. Ameriški izvozniki imajo tudi že zagotovilo, da bodo ameriške banke dovolile novi banki 300 milijonov kredita, da bi nova banka že takoj v po-četku mogla razpolagati s kapitalom 330 milijonov dolarjev. Tudi v naši državi bi bila nujno potrebna posebna banka za pospeševanje izvozne trgovine. * Državna hipotekarna banka je dovolila zagrebški občini posojilo v višini 30 milijonov dinarjev, ki ga bo občina uporabila za konverzijo svojih dolgov. Guverner rumunske Nar. banke Angele-scu je iz političnih razlogov odstopil. Za guvernerja je imenovan Grigor Dimitrescu, ravnatelj Rumunske banke. Koncentracijo borz namerava izvesti nemška vlada. Od sedanjih 21 efektnih borz ostane le polovica, na katerih bo vslled tega promet živahnejši. Švicarska ohrani zlato valuto, kakor ponovno izjavlja švicarska telegrafna agentura. Madjarski korbiro sporoča demanti ma- djarskega finančnega ministra, da so popolnoma netočne vse vesti, da bi madjar-ska vlada nameravala izvesti inflacijo. Banque de Bruxelleg izplača za 1. 1933 zopet 5% dividendo. Banque Commerci&le de Grčce je imela lani 16-8, predlani pa le 11-6 milijonov drahem čistega dobička. Po novem amer. jamstvenem zakonu o depozitih jamči država za vse vloge v višini do 2500 dolarjev. Takih vlog je približno 51 milijonov ir bo država prevzela jamstvo za 15 milijard dolarjev. Nemške zavarovalnice so izplačale lani požarnih odškodnin v višini 61-5 milijonov mark, za 13*8 milijonov manj ko v 1. 1932. VELIKE PREMIJE ZA UVOZ SKOZI TRST Italijanska vlada je dovolila za uvoz kolonialnega blaga v Avstrijo skozi Trst ve-'i/6 "?laiša,ve- Tako bo plačevala italijan-9 a ™ada za »kozi Trst uvoženo blago av-s rijs im izvoznikom za vsakih sto kilogrami te Pr®miie: za kavo 36-20 lir, čaj ol-60, začimbe 81.28 in kakao 18-11 lir. V kratkem bodo dovoljene podobne premije tudi za celo vrsto drugih Čezmorskih predmetov, zlasti za bombaž in volno. LIPSKI POMLADNI SEJEM 1934 začne 4. marca 33Va0/«* poousta v vožnji na nemSkih železnicah! Vsa obvestila daje: Ing. G. TONNIES, LJUBLJANA. Dvorakova 3/11. ali Zvauični biro lajpeiškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33 TEDEN opmoaRy,Jt(j(rm£ga Devizno tržišče Tendenca spremenljiva; promet Din 2 milijona 42.708-05. Devizni promet tekočega tedna je ponovno nazadoval in sicer v primeri s preteklim tednom (2.315 tisoč dinarjev) za 272 tisoč dinarjev. Gros zaključkov tvorita tudi v tem tednu privatno klirinški devizi Dunaj in Din, katerih je bilo tokrat nabavljeno za 1.489 tisoč dinarjev napram 1.917 tisočem dinarjev v minulem tednu, kar pomeni padec za 428 tisoč dinarjev. Od drugih privatnih zaključkov izkazuje to pot največji promet deviza Madrid, katere je bilo perfektuirano za 145 tisoč dinarjev. Dnevni devizni promet tedna se je gibal med 250 in 800 tisoč dinarjev. Kakor je razvidno iz te razpredelnice: 29. januarja 1934 Din 346.03883 Dunaj - Din 30. januarja 1934 Din 256.718 08 Dunaj - Din 81» januarja 1934 Din 650.630 99 Dunaj—Trst 1. februarja 1934 Din 789.31415 Din—Dunaj so tudi v tem tednu prevladovali zaključki v devizah Dunaj in Din, deloma pa v Trstu ter je bil na borznem sestanku 1. t. m. dosežen največji, na torkovem pa najmanjši dnevni devizni promet, dočim je borzni sestanek — ki bi moral biti včeraj — vsled praznika odpadel. Na vsakem borznem sestanku je Narodna banka intervenirala v Londonu in Parizu v skupnem iznosu do 40 tisoč dinarjev. Vsega skupaj je bilo s posredovanjem Narodne banke nabavljeno za 160 tisoč dinarjev deviz in sicer Londona za 65 tisoč dinarjev, Pariza pa za 95 tisoč dinarjev. Skupni promet v mesecu januarju znaša 12 milijonov 370 tisoč dinarjev. Ce primerjamo ta promet z lanskim v tem času, ki je dosegel komaj 8.040 tisoč dinarjev, vidimo, da je bil letošnji večji za 3,330.000 Din. Iz primerjave tedenskega prometa, doseženega v 'posameznih devizah, s prejšnjim tedenskim prometom, kakor nam ga pred-očuje naslednja tabela: vse v tisočih dinarjev Devize Minuli teden Tekoči teden Amsterdam 2 1 Berlin 86 68 Curih 5 g London 214 98 Madrid — 145 Newyork — 49 Pariz 21 102 Solun 67 — Trst 3 85 Dunaj 1.208 793 Din 709 696 posnemamo, da izkazujejo porast prometa devize Curih (1), Marid (145), Newyork (49), Pariz (81), Trst (82), padec pa Amsterdam (1), Berlin (18), London (116), Solun (67), Dunaj (415) ter slednjič dinarska deviza 13 tisoč dinarjev. V bonih grško Narodne banke ni bilo ni-, ti prometa uiti notic, dočim so bili avstrijski šilingi zaključevani v privatnem kli-ringu 29. in 30. m. m. po Din 9-12, v sredo (31. m. m.) po Din 9-05—9-15, v četrtek pa po Din 9-10. Devize Dne 29. januarja Dne 1. februarja najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam 2297-63 230899 229735 2308-71 Berlin 135403 136483 1354-03 1364-83 Bruselj 79635 800 29 797 18 801-12 Curih 1108-35 1113-85 110835 1113-85 London 17908 18068 17719 178-79 Newyork 3580-50 3608-76 3519-39 3547 65 Pariz 224-68 225-80 224-77 228-89 Praga 169 40 170 26 169 29 170 15 Trst 29990 30230 300 01 302-41 Temeljem gornje tečajne razpredelnice je porasel od ponedelljka na četrtek tečaj Bruslja 0-83 poena, Pariza za 0-09 poena in Trsta za 0-11 poena, med tem ko je ostal Curih dosledno nespremenjen ter je v četrtek beležil Berlin ob ponedeljkovih tečajih. Nasprotno pa zaznamuje tečajno nazadovanje deviza Amsterdam za 0-28 toči:e, deviza London za 1-89 točke, deviza Newyork za 61-11 točke in končno Praga za 0-11 točke. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržiiče Tendenca stalna. Nalik preteklemu tedno so beležile delnice Kranjske industrijske družbe tudi ves tekoči teden Din 250-— v ponudbi, dočim so notice ostalih industrijskih in bančnih efektov povsem izostale. Nasprotno so državni efekti notirali na vseh borznih dnevih tekočega tedna z nespremenjeno stalno, deloma.tudi s Čvrsto tendenco osobi-to pri 7#/# investicijskem posojilu, ki je od ponedeljka (29. januarja) na četrtek učvrstilo svoj denarni tečaj za celih, pet točk. Sploh je bil ta efekt ves tekoči teden v konstantnem tečajnem porastu kot je razvidno iz dnevnih notic od ponedelljka dalje: Din 58-—, Din 60-—, Din 61-—, Din 63-—. Poleg 7°/o investicijskega posojila je dosegel znaten dvig — šestih točk — tečaj begluških obveznic v povpraševanju od 30. na 31. m. m. in Blairova posojila — od ponedeljka na sredo — porast denarnih tečajev za tri točke, medtem ko so Seligma-nove in Agrarne obveznice beležile nespremenjeno na vseh borznih dnevih tega tedna (na bazi Din 54*— Seligman, Din 30-— pa Agrarne obveznice) z edino izjemo agrarnih obveznic, ki so v torek noti-rale Din 29-— za denar. Efektnih zaključkov v tem tednu ni bilo. Efektna tečajnica, od ponedelljka in četrtka je bila: 29. januarja 1. februarja Povpraševanje 7%> investicijsko 58 — 63-— 8% Blair 40 — 42 — 7°/o Blair 38 — 39 — 7°/« Seligman 54 — 54 — agrarne obveznice 30 — 30-— begluške 42-— 45 — vojna škoda 275-— 275 — Žitno tržišče Tendenca mirna. Na tukajšnjem žitnem tržišču je bila vse borzne dneve tekočega tedna mirna tendenca, prometa ni bilo. Cene žjtu so na prvih treh borznih dneh tega tedna ostale nespremenjene, 1. t. m. se pa dvignile za 2 in pol pare pri kg pri koruzi, pri pšenici in moki pa za 5 par Pri kg. Din Koruza od do času primerno suha 9 kvalitetno garancijo, navadna voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni ....................... 105— 107-50 umetno sušena, promptna dobava, slov. post., plačilo 30 dni...................... 117-50 120- umetno sušena, dobava v februarju, slov. post., plačilo 30 dni...................... 125 - 127-50 Pšenica: sremska, 78/79, 2*/o, zdrava, suha, rešetana, mlev. voznina, slov. post., plačilo 30 dni......................... 142-50 145- baranjska, 78/79, 2%, zdrava, suha, rešetana, mlev. voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni................... 142-50 145 — bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlev. voznina, slov. post., plačilo 30 dni . . . 145 — 147-50 Moka: Hlevski izdelki: bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni . . . . . 245 — 250-— banatska, nularica, slov. postaja, plačalo 30 dni . . . 255-— 260-— Lesno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna; povpraševanja živahna. Cene lesa so ostale tudi v tem tednu brez izprememb, zaključkov ni bilo. Situacija je na tukajšnjem lesnem trgu precej nejasna zbog raznih konferenc in domnevnih povišanj carine s strani Italije, ki je za Slovenijo največji konzument lesa. Tržaška konferenca, katere so se udeležili tudi naši delegati, je bila zgolj informativnega značaja. Razpravljalo se je o nameravanem povišanju carine. Skoro gotovo je računati na povišanje carine; kaj in v koliko se bo povišala nam pa pokaže že najbližja bodočnost. Izvozniki posameznih držav so na tej konferenci razpravljali o porazdelitvi kontingentov, o klasificiranju blaga in o organizaciji izvoza vobče. Kakor gori omenjeno, vlada vsled nerazjasnjenih razmer na našem trgu popoln zastoj. Za izboljšanje teh razmer pa je pri nas neobhodno potrebno, da se zastavijo vse silte za smotrno organizacijo naše lesne trgovine. Kajti edinole takšna organizacija more razpravljati vprašanja mednarodne lesne trgovine in samo taka organizacija naj določa cene našemu lesu. Povpraševanja: 1 vagon parjene, neobrobljene bukovine, I., II. in III., monte, od 2 m dolžine naprej in od 16 cm širine naprej; ca. 1 m5 50 mm, ca. 3 m5 60 mm, ca. 4 m5 70 mm, ca. 3 m* 80 mm, ca. 2 m’ 90 mm. Cene je staviti Iranko vagon Postojna. Bukovi plohi, neobrobljeni, surovi, monte, 27 mm. Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 33 in 35 mm. Bukovi plohi, parjeni, 27—100 mm. Bukovi hlodi, I. 50 m* neobrobljene, surove, suhe bukovine, I., II., III., 27 mm od 2 m dolžine naprej; 20 m’, I., I., II., 40 in 50 mm debeline od 2 m naprej; večje količine jelovega lesa III. vrste, dimenzije 18 in 24 mm. Madrieri: 150 ms. Foderine, 100 m5, I. in II., 4 m dolžine. Smreka (komisijska), 40 m>, I. in II. Smreka-jelka, III., 4 m dolžine, 18—48 mm debeline; podmere, III., 4 m dolžine, 28 mm debeline: kratice, 1-50—3-50 m dolžine, 13, 18, 24 mm debeline; morali, 4 m dolžine. 3-50X7, 8X8, 4X4 cm. 3 vagoni orehovih plohov, I. II., suhih, od 27 do 100 mm (120 mm) debeline. Orehovi surovi, neobrobljeni plohi, osušeno blago, 40—100, od 18 cm širine naprej. Več vagonov desk, III., smreka, jelka, 12, 18, 24, 28, 48 mm; kratice in podmera. Ponudbe: 1 vagon hrastovih dog, 83 cm dolžine in 4 do 4-5 cm debeline. Večja količina okroglega orehovega lesa, bosanske provenience, I., II. Več vagonov la. orehovega lesa. 1 vagon la, javorja od 2 m dolžine naprej. Kolobarji za kurjavo, 20/50. Že v 24 urah SSiTit klobuke itd. Skrebi to svetlulika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, manga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-d. Seleburgova ni. I. Telefon »t 82-72. rceva Ur. Pi sladim kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo zn Tas in Yaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. £wnci*%fa ufyovu*u Uvoz in tranzit krompirja je v Jugoslavijo dovoljen le iz Italije, Grčije, Španije (razen Kanarskih otokov), Turčije, Ma-djarske, Bolgarske, Estonije, Albanije in Letonije, ker je v drugih državah krompir bolan. Uvozni kontingent 2167 konj za delo nam je dovolila Avstrija za 1. 1934. Isti kontingent smo im.eili tudi lani. Svetovna industrijska delavnost je v drugem polletji) llanskega leta v primeri s prvim polletjeip zopet popustila, kakoi javlja nemški zavod za proučavanje konjunkture. Poboljšala se je delavnost industrij le v Angliji, Japonski in Nemčiji. Češkoslovaška je dovolila »ladjarski za januar uvoz nadaljnjih 2500 pitanih svinj. 400.000 kubičnih metrov iglastega lesa bo mogla Rusija vsled' nove trgovinske pogodbe uvoziti v Francijo. Cene za ta les bodo iste, kakršne so določene za sovjetski les v Angliji. Za kreditiranje uvoza tega lesa se je ustanovila posebna družba francoskih interesentoy. Pri prvi letošnji veleprodaji volne v Liverpoolu so bile cene povprečno od 10 do 15% višje ko v decembru. Od 16.000 ponujenih bal je bilo takoj prodanih 14PP0- AjpppŠHp avj»mobilske tvormcc so pro-4&le y letu 1933. 1.959.000 avtomobilov, v letu 1932 pa le 1,370.000. ISovjeti so naročili v Avstriji 8 vagonov okvirov za kolesa. ■^ashingtonska vlada je zopet dovolila ijypz ruskega stavbnega lesa ter lesa za pppir. Tudi uvoz sovjetskih vžigalic je zopet dovoljen. Poljska je dobila iz Združenih držav Sev. .Amerike naročila na pol milijona sodov za Špirit in pivo. Uvoz v USA, ki je padel od 4.399 milijonov dolarjev v 1. 1929. na 1323 milijonov v letu 1932., se je v letu 1933. popravil na 1448 milijonov dolarjev. Izvoz pa, ki je dosegel leta 1929. vsoto 5241 milijonov in padel v letu 1932. na 1615 milijonov, se je V letu 1933. popravil le na 1675 milijonov {farjev. Aktivni saldo trgovinske bilance se je v letu 1933. poslabšal od 292 na 227 milijonov dolarjev. Nizozemska je kontingcntirala uvoz vseh predmetov iz umetne svile. Dovoljeni kontingent uvoza umetne svile znaša le 20 odstotkov povprečnega uvoza v 1. 1931-32. Vpisalo so se te tvrdke: »Agako«, družba z o. z. za agenturne in komisijske posle v Celju. Obratni predmet: Agenturni in komisijski posli vsega v prostem prometu dovolljenega blaga na grobno in debelo, anonsiranje, plakatiranje, reklama in propaganda trgovskih predmetov, časopisna agencija in informacijski posli. — Osnovna glavnica 40.000, vplačano v gotovini 10.000 Din. — Poslovodja inž. Oblak Ivan v Celju. »Rinoca«, družba z o. z. v Celju. Skupna in enotna prodaja podpetnikov raznih domačih tvrdk. Osnovna glavnica 50.000 Din je vplačana v gotovini. — Poslovodje: Fal-ter Henrik, podjetnik Rimske Topilice, Ca-rpta Karpl, uradnik Radeče, Strajin Ivan, podjetnik Novi Sad, Mišič Juro, podjetnik Novi Sad. Pravico namestovanja in podpisovanja imata skupno po en poslovodja iz Slovenije in Novega Sada. »Svit?, Sirec & Witrofsky. Obratni pred-piet: Agentura z mešanim blagom. Qbli-ka: javna trgovska družba. Družabnika Sirec Drago, trgovec v Celju in Witrofsky Maks, trgovec na Dunaju. Tvrdko podpisuje vsak družabnik zase. Sedež: Celje. Dittrich Edvard, Murska Sobota. Obratni predmet: Izdelovanje modernih hladil- nikov na kompresorski in absorbcijski sistem. Imetnik je Dittrich Edvard, klepar in inštalater v Murski Soboti. Vpisale so se te izpremcmbe: Iz javne trgovske družbe Vegi & Beyc, trgovine z mešanim blagom v Celju, je izstopili Vegi Ladislav in podpisuje odslej tvrdko Bevc Miloš. Gerkman Ludvik, tekstilna tovarna »Sava« v Laškem. Prokura se je podelila Franju Gerkmanu iz Laškega. Premogovnik Liboje, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Detela Karel, vpiše pa Valentin Izidor, uradnik Prometnega zavoda za premog. Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani. Izbriše se Deteli Karlu podeljena prokura. »Motoroik, družba z o. z. za razpečavanje minerallnega olja v Mariboru. Spremenila se je družbena pogodba z notarskim zapisom. Hugo Štern & Co., mehanična tkalnica v Pobrežju pri Mariboru. Izbriše se dosedanja imetnica tvrdka Hugo Štern & Co., ypišeta pa javna družabnika Bock Rudolf, industrijalec v Pobrežju in Kopač Ela, in-dustrijalka v Mariboru. Za namestovanje in podpisovanje upravičen edino Bock Rudolf. Žerjav Anton, trgovina z alkoholnimi pijačami vseh vrst na debelo v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Sedež tvrdke je odslej: Brežina, občina Zakot. Izbrisale so se te tvrdke: Joh. Ferk, trgovec z lesom, Gortina, p. Muta. Friedrich Prull, Stadtapotheke zum k. k. Adler, Maribor. Rosner Josef, trgovina z mešanim blagom v Mariboru, zbog smrti lastnika. Franc Geržclj, trgovina s senom in slamo, Pragersko. DOBAVA — PRODAJA Za dobavo potrebščin za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu za čas od 1. aprila do 30. septembra se razpisujeta ponudbeni licitaciji, ki bosta: dne 5. marca ob 11. za dobavo vseh vrst mesa, slanine, mleka in kruha, dne 6. marca pa za dobavo špecerijskega blaga ter moke in mlev-skih izdelkov. Natančnejši pogoji v pisarni bollnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip 52. Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 14. februarja ponudbe o dobavi 10.000 kilogramov železne pločevine in 15 ton starega kovanega železa; do 27. februarja pa -o dobavi 100 grafitnih elektrod. Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 15. februarja ponudbe o dobavi 500 kilogramov vijakov z maticami, 50 kilogramov matic, 5 kg zakovic, 5 kg konoplje, 125 kg žični kov, 800 vžigalnikov za karbidne svetiljke, 5 kg vazelina za kopita, 100 stauferjevih mazalic, 130 manesmanovih cevi itd. Novi proračun Moravske banovine znaša 48-2 milijonov dinarjev. Banovinski svet se je izrekel proti uvedbi banovinske trošarine na vino in žganje in se bo primanjkljaj kril s povečanjem banovinskih doklad. Proračun mesta Subotice znaša nad 30 milijonov Din. Občinske doklade pa bodo letos manjše ko lani. Zaplenjenih vžigalnikov v skupni vrednosti treh in pol milijona dinarjev so stopili v Beogradu. Tvornica vagonov v Brodu bo zopet začela delati v večjem obsegu. Zaenkrat pa bo nastavljeno le manjše število novih delavcev. V proslavo 52. rojstnega dne Roosevelta so priredili v Ameriki nad 10.000 banke- tov. Na milijone tort § po 52 svečami je bilo naročenih v slaščičarnah. V mestu Bostonu bodo v čast Roosevelta narezali torto, težko več ko 1000 kg. Banketov se bo udeležilo inad 3 milijone ljudi. Dohodek od vstopnic se uporabi za sanatorij v Georgiji za otroke, obolele za paralizo. Ta sanatorij je ustanovil Roosevelt. Francoski hidroplan »Južni križ« je preletel Atlantski ocean v 21 urah in 31 minutah. Letalo je odletelo iz Natala v Braziliji in gladko pristalo v St. Louisu. V policijsko razstavo v Bostonu so Vlomili neznani vlomilci ter odnesli skoraj vse razstavljeno orožje. 0 silnem mrazu poročajo iz Newyorka. Poleg tega pa je še divjal vihar s hitrostjo 100 km na uro. V tem največjem mrazu sta nastala dva velika požara in so do tal pogoreli, dva hotela, dve plesišči in športna palača. 28 gasilcev je bilo ranjenih, 10 gasilcem pa so zamrzli udi. agitk MARIBORSKI TRG Na sejem dne 30. I. t. 1., je bilo prignanih 7 konj, 8 bikov, 92 volov, 152 krav in 12 telet, skupaj 271 živali. Povprečne cene so bile te: debeli voli 3-50—4, poldebeli 2-75—3*25, plemenski 2‘25—3-25, biki za klanje 2-75 do 3‘50, krave klavne, debele 2*25—3-25, krave plemenske 1'75—2‘25, krave za klo-basarje 1-50—2, molzne krave 2—2-50, breje krave 2—2-50, mlada živina 3—4, teleta 4’5Q—5 dinarjev za 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 150 kom. od teh za izvoz v Italijo 23. MESNE CENE: Volovsko meso I. vrste 10—12, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav in telic 4—7, telečje meso I. vrste 10—15, II. 10—12, svinjsko meso sveže 10—16 Din za 1 kg. DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG Na goveji trg z dne 29. januarja je bilo postavljenih 912 volov, 408 bikov in 581 krav. Iz Jugoslavije je bilo 72 volov, 61 bikov in 3 krave. Cene so bile te: fabrični voli I. vrste od 1-38 do l-52, navadni voili po 1-20 do 1-35, II. vrste po 0-98 do 1-10, III. vrste po 0'88—0-97^ biki po 0'90 do 1-08, krave po 0-82 do 1-02, in mršava živina po 0-60 do 0-80'šilinga. Tendenca: ob slabem prometu so notirali prima voli ne-izpremenjeno. Srednji voli in oni slabše vrste so se pocenili za 3 do 5 grošev. Cene kravam In mršavi živini so ostale neizpre-menjene. Na svinjskem trgu dne 30. januarja je bilo: 4691 Špeharjev in 8987 pršutarjev. Iz Jugoslavije je bilo 2132 Špeharjev. Madjar-ska je postavila na trg 1618, Rumunija pa 484 Špeharjev. Pršutarjev je bilo iz Avstrije 6437, iz Polljske 2073, iz Danske 346, dočim je bilo iz drugih držav le neznatno število. Cene so bile te: mangalica I. vrste po l-50 do l-52, II. vrste po 1'45 do 1*48, jugoslovanski križani Špeharji I. vrste po 1-44 do 1-50, srednji po 1-40 do 1*43,.slabše vrste po 1-35 do 1*38, stari po 1-32 do 1-35, pršutarji lahki po 1-28 do 1'40, težki po 1-14 do 1-28 in križani po 1-4Q do l-50 šilingov. — Tendenca: Ob živahnem povpraševanju so se podražili prima madjar-ski pra^jpi za 5 grošev, drugi Špeharji pa za 3 do 4 groše. Pršutarji so sp vsled večje ponudbe pocenili za 2 do 3 groše pri kg. (Poročilo tvrdke Predovič in drug, Dunaj III. — St. Marx.) Štev. 1000/11. Nabava. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo drž. rudnika v Zabukovci na dan 14. januarja 1934 ob 11. uri dopoldne nabavo raznega železa. Poj goje se dobi pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 29. januarja 1934. SLOVENSKA SODOBNA LIRIKA V zbirki »Kosmos« je izdala Jugoslovanska knjigarna knjigo »Slovenska sodobna lirika«. Z njo je izpolnila Jugoslovanska knjigarna zelo občutno vrzel, ker smo že dolgo pogrešali antologijo o slovenski sodobni liriki. Sedaj so v knjigi zbrani vsi slovenski liriki od ustanoviteljev slovenske moderne pa do najmlajših pesnikov sedanje dobe. Od leta 1899. ko je izš}a Cankarjeva »Erotika«, pa do najnqvejšjh del so v zbirki, ki jo je dobro zbral in uredil Anton Vodnik, zastopani vsi slovenski liriki, ko se že pojavljajo obrisi »nove stvarnosti«. Čisto pravilno je tudi, da je zbirka urejena historično, ker se na ta način najlepše vidi razvoj slovenske sodobne lirike. Knjigi je napisal dobro premišljen uvod Rajko Ložar. — Posebna prednost knjige so tudi krasno izdelani portreti vseh pesnikov. Kakor vse knjige iz zbirke »Kosmos«, tako je tudi »Slovenska sodobna lirika,«: vzorno opremljena, da jo bodo ljubitelji knjig še posebej veseli. — Knjigo priporočamo toplo v nakup, zlasti onim, lfi ni§Q mogli slediti pesmim naših mlajših umetnikov po raznih revijah. »Slovenska sodobna lirika« jim nudi obširen preglej, da dobe jasno sliko o višini in napredku slovenske sodobne lirike. Program ljubljanske radio postaje Nedelja, dne 4. februarja; 7.30: O gnojilih in gnojenju I. (ing. Turk Jakob) — 8.15: Poročila — 8.30: Gimnastika (Pusti-šek Ivko) — 9.00: Versko predavanje (p. Valerian Učak) — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45: Pllošče — 10.00: Predavanje za delavce: Statistika (prof. V. Štrukelj) — 10.30: Slovenska glasba, izvaja radio-orkester — 11.15: Koncert pevskega zbora koroških Slovencev iz Kotmare vesi — 12.00: Čas, operetna vokalna in instrumentalna reprod. glasba — 10-00: O konjereji v Dravski banovini (dr. Veble Franc) — 16.30: Pevski zbor S. O. N. N., vmes citraški koncert »Vesne« — 20.00: Radio-orkester: Zima v naravi — 20.30: Slovenske pesmi v reproducirani glasbi — 21.00: Radio-orkester in radio-jazz, vmes čas in poročila. Ponedeljek, dne 5. februarja: 12.15: Izlet v tuje kraje (reproducirani instrumentalni koncert) — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, operni zbori v reproducirani glasbi — 18.00: Gospodinjska ura: prehrana in naše telo (ga. Kumelj) — 18.30: Zadnja Indija (ing. Ferdo Lupša) — 19.00: Polka je ukazana (plošče) — 19.30: Potovanje po Južni Srbiji (prof. Jeras) — 20.00: 0 štednji (dr. Murko) — 20.30: Prenos opere iz Beograda — V odmoru: čas in poročila. Torek, dne 6. februarja: 11.00; Šolski radio: Ob obletnici Vodnikovega rojstva (dr. Kollarič R.) — 12.15: Slovenska instrumentalna reproducirana glasba — 12-45: Poročila — 13.00: Čas, češka narodna glasba na ploščah — 18.00: Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva) —18.30: Havajske kitare irt ksilofon v reproducirani glasbj — 19.00: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30: Na razvalinah budističnega mesta v Siamu (ing. Ferdo Lupša) — 20.00: Radio-orkester: plesna glasba — 20.45: Samospevi ge. Jo-štove — 21.15: Harmonika solo, g. Kokalj — 22.00: Čas, poročila — 22.30: Angleške plošče. Narodnp gledališče v Ljubljani Drama, zadetek ob 20. Solo ta, dne 3. februarja: Sonjkin iu njegova sreča. Izven. Globoko znižane oeme od 5 do 14 Diru Nedelja, dne 4. februarja: ob 15.: Kulturna prireditev v črni mlaki. Izven. Znižane cene. Ob 2Q.: Kariera kanclista Vincika. Izven. Znižane cene. Opera, začetek ob 20. Sobota, dne 3. februarja: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Nedelja, dne 4. februarja ob 15.: Tp8ea. laven. Znižane cene. Ob 20.: Ples v Savoyu. Izven. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvfln Jelačin ijuhljcnnci Zn Ion n f*ve,ie pražene kure, mletih di&ur P> rudninske rade 'I»Ana in solidna postrežba' — Zahtevajte cenik> trgovci in industrijet 1 Tvfgcvshi list je priporoča za tnmerir anj e 1 TISKOVINE vseh wsiAnjct^ke, uradne,rekla m-. TfKJf" n e,časopis2, knjige, več6a hiirt in ptamij \n <■& f TISKARNA MERKUR L1UBUANA .GRIGOteiCCVAU'13 ‘Uet-25 Sl^JeLqram:7Iskarna}lhtkitv. J Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.