Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALlSČAlV UUBUAN11930/31 LUIZA Premijera 5. marca 1931 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: M. POLIČ Za plesne prireditve priporočamo bogato izbiro ^ razne svile! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA SEZONA 1930/31 OPERA ŠTEVILKA 8 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 5. marca 1931 Gustave Charpentier: „Luiza“ Tudi v Franciji se je v osemdesetih letih minulega stoletja mečno občutil vpliv Richarda Wagnerja in marsikateri komponist (E. Chabrier itd.) je zašel v njegove vode ter postal njegov epigon. Wagnerjev slog pa je naravnost diamentralno nasproten značaju francoske muzike. Zato se je kaj kmalu pojavila reakcija, ki je ustvarila pod vplivom Cesarja Franka in Vincenta d’ Indy francoski impresionizem. V to dobo spada delovanje Gustava Cbarpentiera (rojenega 1860. v Dieuzu) in njega višek, glasbeni roman: »Luiza«, ki je bil prvič vprizorjen v pariški Opera-Comique 2. februarja 1900.1. Luiza je navdušena himna velikemu mestu , mestu ljubezni in sreče — Parizu. V njej se združujejo vsi sonorni elementi v en sam glas Pariza: eri de Pariš. Iz tragedijo male delavske družinice se razvije mogočen akt žrtvovanja lastne individualnosti vzvišenemu idealu in obenem nenasitnemu molohu — pojmu, ki se izraža v imenu > Pariz<. Mlado Luizo, edino hčerko delavskih roditeljev, stanujočih v podstrešju neke pariške stanovanjske kasarne, je omamil glas tujega ji sveta — glas boheme. Njen glasnik in predstavnik je mladi pesnik Julien, njen sosed, ki ga je vzljubila iz dna svojega srca. I. S pesniškim navdušenjem pozdravlja Julien s svojega bah kona svojo oboževanko: Oh, ljubljeno dekle, moja radost, moje gorje! .. . besedo tvojo bi slišal rad, da zvem, če tvoje srce je radostno sprejelo pozdrav! Luiza je čakala na njegov pozdrav ves dolgi dan; že je obupavala... zdaj pa se mu zahvaljuje zanj, ter mu ga vrača iz srca. On jo spominja na njeno pismo: . . . pišite očetu še enkrat... če bi zopet odklonil, obljubljam vam, da z vami zbežim.< Luiza je v dvomih: s Ljubim vas srčno, toda staršem sem vdana! ... če jih kdaj zapustim, to vem, da jili umorim. Ju-lienove očitke zavrača s šalami, češ, saj on ni prvi, ki bi pozabil obljube; sicer pa, ali je že dolgo, kar jo ljubi? Julien pripoveduje, kako jo je zagledal prvič na temnem stopnjišču; smuknila je mimo njega, ko da je sreča mladost, ljubezen sama 1 mimo šla . Drugi dan je prežal na njeno okno, dokler se ni prikazala in doumel je, da obraz ta tvoj bo odslej moja usoda . Razgovor se zasuče na Luizino mater, njuno nasprotnico , ki je medtem neopaženo vstopila ter posluša njun pomenek. Toda dolgo ne vzdrži. Brutalno potegne hčer z balkona ter grozi mlademu entuzijastu: izgubite se mi ... sicer vam nategnem ušesa!... Neljubo sceno, ki se razvije med materjo in hčerjo, prekine očetov prihod. Obe prikrivata obzirno pred njim nastalo nesoglasje. Le materi uide tupatam kaka pikra beseda na račun mazačev, ki bi radi bili umetniki . Med večerjo razvija oče svoje poglede na življenje: Kdo bi opravljal vsakdanje, težko delo, ako bi si človek smel izbrati poklic, ki da najmanj skrbi... če nimaš sam denarja, velja pač zakon, da ga moraš služiti drugim. Vendar sreča tiči drugje: Kotiček je to, kjer se ob svojih dragih odpočiješ... In on ga ima, zato je srečen. Od soseda je prejel zopet pismo, v katerem ga vprašuje kot zadnjič. Mati se razburja in ko omenja oče, da ga bo povabil v stanovanje, izbruhne: Le poskusi! Čim pride on, grem odtod! Zaman jo oče pomirja; s svojimi izpadi izzove tudi Luizo. Dobrohotno se tedaj starec obrača k svoji hčerki: ... če oprezna tako sva... je le zato... ker znava, kaj te še čaka. V tvojih letih vse lepo se zdi vam. Izbirate moža kot punčko; pozneje pa točite grenke solze. Na njeno opazko, da tu pač odločuje ljubezen, meni oče: Kdor je zaljubljen, ta je zaslepljen! Mati. ki ji ta razgovor kar nič ne prija, izziva. Toda tokrat zaman. Luiza obljubi očetu, da bo poslušala: Nikdar vas ne zapustim! Toda v časopisu, iz katerega bere očetu, se ji zasveti: Pariz! II. Pariz se budi... Tam na križišču Montmarterskih ulic se zbira mešana družba. Mala cunjarica sanjari na trdem pocestnem tlaku o svili in puhu, ki sedaj pokriva marsikatero srečnico. Semkaj prihiti ponočnjak, ki predstavlja radost Pariza. On hiti k onim, ki mro po ljubezni... ; tam doli trosi smeh, sem nosi zavist, povsod pa uči, da ima vsak pravico do norosti. Kot je prišel, odhrumi in podere starega cunjarja. Ta ga je že nekoč srečal, takrat., ko mu je odvedel hčer. V vsaki družini se ponavlja ista pesem ... Zakaj bi živele tu v peklu, če jih tam doli mami raj? In mala sanjari zopet: Kakor solnčna luč, bi morale biti lepe obleke za vse na svetu. Prihajajo nove prikazni. Pometavka, ki je nekdaj bila lepa in bogata, pa postopač, ki jo ima tako dolgo za norca, dokler ga ne prežene stražar. In sem pride tudi Julien s svojimi prijatelji: Tu sem hodi ona na delo.-i Tu jo bo počakal ter jo odvedel. Od vseh strani se slišijo razni glasovi prodajalcev. Vsakdanje delo se začenja. Šivilje hite v atelje. Končno pride tudi Luiza. Spremlja jo njena mati. Dobro ve, da ju zasleduje oni nepridiprav, zato bo odslej delala doma. Zastonj nagovarja Jvdien po materinem odhodu Luizo, naj gre ž njim; ona omahuje toda se ne more odločiti. 2 III. Zato sklene Julien, da bo poskusil poslednje sredstvo. Pod medni salon, v katerem dela poleg mnogih drugih nad vse zgovornih in živahnih deklet tudi Luiza, privede svoje tovariše ter aranžira podoknico. Njegove sentimentalne tožbe sprva zanimajo in ganejo dovzetne mladenke. Ko pa postane nervozen, ker se ocividno ne odzove ona, ki ji veljajo njegovi vzdihi, se mu poslušalke upro ter ga končno zavračajo in celo obmetavajo. Luiza ne more zatajiti težke duševne borbe. Loteva se je slabost. Ne vzdrži več v salonu; zbeži. Kam in s kom, nam razodene vrišč in trušč deklet, ki jo opazujejo raz okna delavnice. IV. Julien in Luiza sta se vselila v prijazno hišico na vrhu Mcntmartra. Srečna sta, svobodna, polna načrtov za bodočnost, in raz svojo višino občudujeta in pozdravljata Pariz, to veliko, to čudovito mesto luči in moči, Pariz, to mesto sreče in ljubezni. In obljubita si večno zvestobo, večno ljubezen. Luiza je omamljena: Vzemi, ljubljeni, me, bodi mi spet vodnik nocoj, tja v blažene kraje odvedi me seboj! Opojena od ljubezni in sreče odhajata v svoj dom. Medtem pridejo prijatelji in drugovi. Veliko jih je. Prihajajo v svečanem pohodu, saj nameravajo kronati montmartersko muzo, Julienovo izvoljenko. Ceremonije vodi kralj norcev. Svečanost doseže svoj višek, kadar pristane Luiza na odlikovanje. Ali nepričakovano prekine veselje ostra disharmonija. Pojavi se stara žena, temna, žalostna — Luizina mati. Bohemi se razbeže. Mati je prišla po Luizo: oče je bolan in le ona ga lahko reši. Vdala sta se že v usodo, trudna od borb. Na vrata njene sobe sta napravila križ. Toda sedaj, ko z očetom je tako, gospod, vas prosim prav lepo, dovolite Luizi, da se vrne k nam... sicer mi ne ozdravi siromak; ... in vedite: ni je strašnejše reči, nego prekletstvo umirajočih!« Kakcr odmev se oglasi v tem trenutku turobna pesem cunjarjeva: »Neki oče hčerke iskal je in ljubeče jo k sebi zval je. Toda dekleta v mestu so to, kar tam na polju žitne bilke so...« Globoko ganjen pušča Julien Luizo pod pogojem, da se mu čimprej vrne. V. Oče je okreval. Mati ga vabi, naj si privošči nekaj sve-žesra zraka ob svobodnem razgledu na Pariz, saj odkar so porušili to zanemarjeno četrt, človek vsaj diha lahko . Toda on se vdaja svojim sanjam: »Mar sme biti siromak srečen? Komu bi Bog svoja nebesa dal, če bi živeli na svetu srečni le ljudje? ... Sužnji smo neke moči, ki nas na uzdi drži... celo lastni otroci, ki jih omami ljubezen, nam govore: ,Proč zdaj z vami, živeli ste dovolj ...‘ in pričakujejo, kdaj jih reši smrt onih, ki so zanje življenje dali.« Glej, čez noč postane hči gospodična in moški zro za njo. In starši so srečni. Pa pride neznanec. En pogled, in vse je pozabljeno, kar je bilo. < Bedi pro-klet, ti ljubezni tat, ki iz dobre hčerke si napravil nama tujko; nepoštenjak, ki si za kaprico dveh dni izpremenil ta kotiček ljubezni, sreče in miru v pekel jeze, nesloge in sovraštva!' Med materjo in Luizo pride spet do prerekanja o svobodni ljubezni. 3 S trdimi besedami jo pošilja spat. Ne tako oče. Prepoln ljubezni jo spominja mladosti, otroških dni, ko jo je zibal na rokah in uspaval s tiho pesmico. Ljubeznivo ali vendar odločno mu odvrača Luiza: Mala bo spet pridna, če je njen očka več ne bo mučil in če bo umel, da je bolest najslabša svetovalka.« Starec tega ne umeje: saj njena sreča je tu, pri ljubečih starših! Dva svetova trčita skupaj. Luiza hrepeni po zlati svobodi, kar oče zavrača kot norost. Ona vzkipi: ... naj prisego svojo strem, kakor pozabila vidva sta svojo? Mati ugovarja: da smeš se poročiti z njim, rekli smo tedaj, sicer ničesar. Če pa ti sedaj ponuja svobodno ljubezen, je pač kar si zaslužila. Oče gre še dalje: Mar je to svoboda, da se po ulicah vlačiš, da naju sramotiš? Vendar jo še prosi: 0 Luiza pridi nazaj mi na srce, ob tebi bi se takoj rana zacelila... saj dobra si in mila! V Luizi se budi kljubovanje: Čemu bom neki mila, če ne, da me ljubi kdo? Oče jo roti dalje: Kaj te ne ljubi, kdor ti da živ- ljenje? . . . Pozabili smo, odpustili ti vse ... Bridko pripominja ona: Še huje zaprli ste me. Oče vzroji: In to ni morda nič, da te tu rotim, ko imam pravico, da ti velim? Luiza je drugega mnenja: Pravico do svobode ima vsak na tem svetu in kruto je tlačiti ponos onega, ki zahteva svoj delež solnca in ljubezni. Oče spozna brezno, ki ga deli od lastnega otroka: 0, to nisi ti... to je neka tujka ... sovražnica kruta! ... Luiza se je zamaknila: mesto radosti ji prinaša glas njenega hrepenenja ter jo pozdravlja kot svojo kraljico. »Pariz! Pariz me kliče! 0 čudovita, o sladka ti pesem mojega Pariza! 0, kako v svoj sladki me vrtinec kliče! Da mu hči ne omaga, Pariz ji sam pomaga! Želja, da bi se zopet združila z Julienom, jo opaja. Z grozo opazujeta starša, kako jo premaguje strast: Oj pridi, naglo, ti ljubi moj, kot vitezov roj privihral je v davnih dneh v pravljicah bajnih... odvedi me tja v rajske kraje! Majhno jaz nisem več dekle, strast mi gori in kri kipi ... Zaman jo hoče oče ustrahovati. Ona ga ne posluša. Končno prekipi tudi v njem: Ha, ti deklina, pojdi tja, kamor te miče ... tvoja družba te že čaka ... manjkaš samo še li... Luiza se obotavlja. Strah jo je pred odločilnim korakom. Tedaj zagrabi besni starec stolico... V istem hipu se skesa, toda prepozno. Luiza je ubežala, na njegov klic odgovarja le gluha tišina. Kakor ironija se sliši v tem hipu kot iz daljave drzni in zmagoslavni zvok trombe. S stisnjeno pestjo grozi bedni starec mestu: 0 Pariz! Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Polič. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI ur/wo cAm»VKO /roitfč* POPRAVILO! Pisalnih — Računskih strojev JAMSTVO! Prešernova ulica 44 Telefon intr. 2636 Ivan Legat, Ljubljana Samoprodaja najboljšega pisalnega stroja CONTINENTAL (WANDERERWERKE) LVIZA Glasbeni roman v petih slikah. SpiS in uglasbil Gustave Charpentier. Dirigent: M. Polič. Režiser: Dr. Br. Gavella. Luiza Zl. Gjungjenac-Gavella Madeleine .... Slikar .... . . Mati . N. Španova Pometavka .... • . Z. Gerlovičeva Kipar ... . . . . A. Erklavec Julien . J. Gostič Mala cunjarica . . • . J. Jeromova Prvi stražnik .... . . M. Simončič Oče . R. Primožič Mlekarica .... • . M. Mišičeva Drugi stražnik ... . . A. Ferlan Irma . Št. Poličeva Premogarica . . . • . L. Pompetova Potepin . . Z. Bekš Kamila ..... I. Ribičeva Ponočnjak — kralj no^v . B. Sancin Prodajalec oblek . • • Gertruda . . . . . M. Kogejeva Cunjar Prodajalka ptičje hrane . . J. Jeromova Vajenka . Šp. Ramšakova Paberkovalec . . • • . A. Perko Prodajalka krompirja . . . Z. Florijančičeva Eliza . V. Jermanova Pevec . . Fr. Mohorič Prodajalka metel . . . . . A. Buhova Suzana K. Stemiševa Prvi filozof .... Prodajalec graha . . . . . Z. Bekš Margerita .... M. Ivanuša Drugi filozof . .Ji •• . E.Škabar Plesalka Prodajalci, delavci, delavke, bohemi, grizete, ®eži, berači radovedneži, paglavci, prebivalci Montmartra. Godi se v Pari*1 v naših dneh. Plese naštudiral ba$' mojster P. Golovin. Dekoracije po osnutkih *enografa V. Uljaniščeva. Šef gardei^e J. Polak. Blagajna se odpre ob pol 8. Parter I Sedeži 1. vrste . . . Din 46 . II. - III. vrste ■ „ 40 „ IV.-VI. . . . . , 38 „ VIL-IX. „ . . . . 35 - X.-XI. . . . • „ 30 Lote Lože v parterju . . . . . „ 180 „ 1. reda 1 - 5 . . . . „ 180 6-9 ... . . 200 Začetek ob 8. Konec po 11. Lote: balkonske 1 , 5-[- ... . Nadaljni ložni se^1 v parterju . v I. redu . n* balkoou I S Sedeži 1- ^ „ d; ' ' „ IH- ' • Din 100 Galerija: Sedeži 1. vrste . . Din 16 . 120 „ II. , 14 . 25 „ III * tl 14 „ 30 „ 20 „ IV • t» 10 „ v 1» 10 „ 30 25 Stojišče . . . • 1» 4 18 Dijaško stojišče . s 7 O VSTOPNICE s« dobivajo v predprodaji pri gledališki blaga)*1* opernem gledallitu od 10. do pol 1. In od 3. do 5. ure 1+smo /roV1 CAUPlyuO /toi«/«* Prvi prostor med najboljšimi in najcenejšimi dnevniki zavzema Čitajo ga vsi in se vedno poslužujejo njegovih malih oglasov! RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Po gledališču sestanek v KAVARNI „EM0NA“ prvovrsten salonski in jazz orkester V restavraciji dnevno PLES Točna postrežba Solidne cene Delniška družba pivovarne priporoča svoje izborno svetlo in črno pivo v sodčkih in steklenicah Izdeluje tudi prvovrstni kvas in špirit Brzojavni naslov: Pivovarna Union, Ljubljana, Maribor Telefon: Ljubljana št. 2310, 2311 Maribor št. 2023 „UNION“ LJUBLJANA - MARIBOR DOBHA MISEL! ZAVARUJEM SI ŽIVLJENJE, to je: ko pridem v leta, mi naj izplača banka „Slavija“ kapital, ki mi bo v gmotno, sedaj pa že v moralno oporo Domača zavarovalnica: Jugoslovanska zavarovalna banka „Slavija“ v Ljubljani se priporoča za vse vrste zavarovanj TELEFON ŠT. 9176 ■ dllni kino Matica Tel. 2.12.4 Edini zvočni kino v Ljubljani z najboljšo svetovno zvočno aparaturo WESTERN ELECTRIC Dijak prosjak Popularna Millockerjeva opereta z H. H. Bollmannom in Jarmilo Novotno v glavnih vlogah Ljubavni ekspres Izvrstna šaloigra s temperamentno Dinno Grallo v gl vlogi Veličanstvo ljubezen Najlepši film te sezone. Film ljubavnega čara. Kathe v. Magy in Franc Lederer Moja žena — Tvoja žena Sijajna veseloigra Ufe zLiliano Harvey in Willyjem Fritschom v glavnih vlogah Kralj jazza Monstrefilm s Paulom Withemanom — kraljem jazz-muzike Velika atrakcija Velefilm s slovitim Richardom Tauberjem v gl. vlogi Gospodična tajnica Najzabavnejša veseloigra te sezone. V glavni vlogi Renate Miiller in Hermann Thimig Pri treh mladenkah Krasen film po znameniti popularni Schubertovi opereti V gl. vlogah Greti Theimer, Lucie Englisch in komorni pevec Joken Bratje Karamazovi Velefilm po slovitem romanu Dostojevskega. V glavnih vlogah Fritz Kortner in Ana Sten Naneta Filmska opereta pravljičnega razkošja, lepote plesa, muzike in opajajočega petja