n O „no_ 0007 Poštnina plačana pri pošti 2256 Juršinci Vse kar je slabo, z novim letom naj zbledi. Vse kar je dobro, naj za vekomaj ostane. Naj v miru sreča nežno Vas objame! Vesele božične praznike ter srečno novo leto 2007! Alojz Kaučič, župan PRAVILA IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE 2006/2007 ORGANIZIRANOST V OBČINI JURŠINCI V skladu Z Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS št. 33/2006) in na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS 96/05 ), Občina Juršinci posreduje pravila izvajanja zimske službe 2006/2007. Zimska služba in izvajalci po naseljih v občini; IZVAJALEC: HERGA Alojz, Gabrnik 17, 2256 Juršinci, tel. št. 041 798 790 JAVNE POTI - 655 181: R 712 Gabrnik - Herga - Pignar - Gradiščak - Grlinci mimo Munda do križa pri Cajlinger Miranu - 655 171: v Gabrniku od Hvaleča H.Š. 48 do Roškar Jakoba H.Š. 51 - 655 161 Gabrnik - Lokavec od R3 734 do Hrga Alojza - 655 141 od Hrga Alojza Gabrnik 17 do hiše v Dragoviču 52 - 655 151 od križišča v bližini hiše Dragovič 52 do Bezjak Jožeta v Dragoviču 44 - 655 191 V Gabrniku od reg. ceste do Čuš Milana h.š. 31 655 081 od R3- 712 Juršinci - Dragovič (Aleluja) do Kukovca Grlinci 36/a - 655 101 odsek mimo Bohinc Marije, Dragovič 39 - 655 071 v Dragoviču od Mikša h.š. 8 do Žmauca h.š. 9 - 655 111 v Dragoviču od Aleluje (kapela) v Kujzjak - 655 081 V Dragoviču od Slaček Ivana Dragovič 10 mimo Novaka do Tementa - 655 561 R3-712 (Furman .Grlinci 40) - R3-734 (Lončarič, Grlinci 19) - 655 592 v Grlinci odsek mimo Zorko Stanka, grlinci 32 - 655 571 v Grlincih od R3-734 (kapela)do Lajha h.š. 15 - 655 131 v Grlincih - odsek proti Kos Ani - 655 091 od R3-734 Gradiščak v hrib do Bedak Gabrnik 39 - 655 611 v Grlincih od R3-734 do Kokol h.š.5 OSTALE CESTE - V Dragoviču od križišča do Čurman Janeza - V Gabrniku od regional. ceste R3-712 do Hameršak hiš. št. 13 IZVAJALEC: Srečko HORVAT, Kukava 29, 2256 Juršinci, kot izvajalec del, tel. št. 041 391 898 LOKALNE CESTE -55 051 od Šmigoc Kukava h.š. 75 - Slodnjak Vlado - do lokalne ceste v Rotmanu pri Kralj Francu; JAVNE POTI - 655 241 od hiš. Št. Kukava 5 (Plohl) mimo Šoštarič Ignaca do Mikša Slavka, Hlaponci 17 - 655 211 od križišča pri Slodnjak Vladu, Kukava 24/a do Šik Gabrnik 63 Izdajatelj: Občinski svet občine Juršinci. Uredništvo: Damjan Šimenko, Dragica Toš Majcen, Nataša Žajdela, Miroslav Moleh, Alojz Kaučič in Ana Marija Pučko. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Juršinci brezplačno. Objavljene fotografije so last arhiva Občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Naslov uredništva: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel.: (02) 758-21-41. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov. Lektorica: Ksenja Žmauc Odgovorni urednik: Damjan Šimenko Oblikovanje in tehnično urejenje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. - 655 601 v Kukavi od Šmigoc Ivane mimo Šoštarič Marjete Kukava 25/a do križ. - 655 201 Od Brmeža, Gabrnik do križišča pri Slodnjak Vladu Kukava 24/a - 655 231 od reg. ceste pri Hojniku Hlaponci 10 - Plohl Ciril Kukava 46 - 655 221od L ceste v Mostju do Fideršek Franca v Kukavi (Vodenj ak) - 655 223 v Kukavi (Šterbal - Kuplen h.š. 42 ) - 655 061 od L ceste v Juršincih (Gomilšak Stanko) do Grašič Stanka v Rotmanu 57, - 655 301 v Rotmanu od Kokol h.š.49 do Novak Slavka h.š. 55 - 655 271 od reg. ceste v Hlaponcih do Repiča Rotman 33 (Vin-šak) - 655 311 od L ceste pri Kovačec Rotman 10 do Krajnc Jožeta v Rotmanu 6 - 655 261 od reg. ceste Hojnik Hlaponci 10 - Kocmut -turizem Toplak na Vinšaku) do Rep Zvonka Rotman 52 - 655 291 od R3-713 Hlaponci - Štebih do kmečkega turizma Toplak v Rotmanu - 655 251 od R3- 713 Bezjak Hlaponci 9 mimo Kovačec Hlaponci 51/a do priključitve na reg. cesto R3-713 (v bližini hiše Ernejčič, Hlaponci) -655 621 v Hlaponcih od R3-713 pri Ernejčiču do Petek Stanka - 655 631 v Hlaponcih od lokal, ceste pri Lebaru do Kondrič Hlaponci 36 - 655 281 v Hlaponcih od križišča z JP 655 271 do Kladnika v Hlaponcih 19 OSTALE CESTE -v Hlaponcih odJP do proti Hojnik Stanku -v Hlaponcih od JP do Kontarščak Marije - v Hlaponcih proti Visenjaku - v Hlaponcih proti Podgorelcu - v Hlaponcih proti Gornjec Francu, Hlaponci 7 - v Kukavi od JP pri Fideršku mimo Šori do križišča (Kukava 35) IZVAJALEC: ZIDAR d.o.o., Juršinci 65, 2256 Juršinci, KRAMPELJ Jože, tel. št. 041 764 448 LOKALNE CESTE - 155 041 od LC 155 031 v Zagorcih (pri Baum Janžu, hiš. Št. 1) - mimo Matjašič Janka, Baum Stanka do regionalne ceste R3-712 JAVNE POTI - 655 531 od L ceste v Zagorcih (pri Baum Janezu, hiš.št. 1) -mimo Erhatič Franca do križišča pod Roškar Feliksom - 655 521 v Zagorcih od Roškara HŠ 13 do Beca na Kokolanjščaku - 655 501 v Zagorcih: od križišča (pod Roškar Feliksom) - mimo Repina do Baum Stanka, Zagorci 37 - 655 511 v Zagorcih: od R3-712 pri Horvat Jožetu do Matjašič Janka HŠ 53 - 655 541 v Zagorcih od križišča (pri kapeli) - mimo Krajnc Janeza do L ceste v Hvaletincih; - 655 551 v Zagorcih od R3 712 - Slaček Matija HŠ 83 - Repič-Baum HŠ 1 - 655 461 v Senčaku od R3 712 (gasilski dom) do Ferenčič Pavline - 655 021 v Juršinci - mimo pokopališča - 655 011 v Juršincih od LC pri Kaučič Angeli - OŠ - Toplak do LC na Vodulu (Matjašič Otilija) - Odcep Herbeinstainova klet - Šoštarič - 655 381 v Juršincih od križišča pri Tuš HŠ 34 do Kaučič Ivana HŠ 30 - 655 041 v Juršincih -m Štampuh (od LC do Toplak Antona ) in odcep za Horvat Antona, Juršinci 71 - 655 051 v Juršincih od LC (KZ) do Kaučič Alojza - 655 031 v Juršincih od LC do lovskega doma - 655 632 v Juršincih od LC pri Kukovec Jelki do Mlinarič M. HŠ 70 - 655 641 v Juršincih (novo naselje) - od R3-712 do Hrga Marjetke - 655 321 vjuršincih od križiščaJP do Vučina Ivana, Juršinci 46 OSTALE CESTE - vjuršincih od reg. ceste R3-712 do Špilak Draga -v Zagorcih od R3 712 do BecJanka, Zagorci 70 - v Zagorcih (Gajič) - od javne poti do Ivanjšič Marjana - v Zagorcih od R3 712 do Druzovič Alojza - v Zagorcih od L ceste do Erhatič Slave - v Zagorcih od regional. Ceste R3-712 do Weingartner Avgusta IZVAJALEC: Anton KOKOL, Bodkovci 31, 2256 Juršinci, tel. št. 04l 817 766 JAVNE POTI - 655 331 v Bodkovcih: od LC - Rižnar Jože do Podbreznikovega vrha - 655 351 v Bodkovcih od LC - mimo Slodnjak Martina- do meje Bratislave! - 655 361 v Bodkovcih od Kukovec - mimo Šoštarič Alojza do križišča - 655 341 v Bodkovcih od križišča nad Vrbnjakom - Bedrač -Kokol HŠ 31 - 802 071 v Bodkovcih od križišča pri Slodnjakovem vikendu do HŠ Rucmanci 17 - 655 401 v Sakušaku od R3- 712 (pri Tuš Francu) - Horvat Anton - Mar - do LC pri Majeriču, Sakušak 22 - 655 431 v Sakušaku: od Zelenko Stanka, sakušak 30 do Hrga Ignaca, Sakušak 3 (Lipovec); - 655 421 od R3- 712 (pri Filipič Mariji) do Puhovega muzeja - v Sakušaku od R 712 do Zavec Zvonka, Sakušak 9 (del J P 350 m in ostali del) - 655 411 v Sakušaku od R 712 - Čeh Ivan- Starčič Štefka do Petrovičevega vrha - 655 391 v Sakušaku od R 712 v Svujino mimo Tikviča do Matjašič Vinka, Sakušak 49 - 655 322 od JP 655 391 do Horvat Jožice, Sakušak 44 - 655 451 v Sakušaku od R3-712 Matjašič Branko do Ošlaja v Sen-čaku - V Sakušaku od Majerič Jasne mimo Cigula Sonje do LC - 655 452 v Senčaku od LC - Bec Anica do Horvat Stanka - 802 081 v Senčaku od LC - mimo Zorko Janeza do meje Rucmanci - 655 471 v Senčaku od LC - mimo Žnuderl Jožeta - do Kolmani-čevih OSTALE CESTE - V Bodkovcih od J P do Hojnik Viktorja, Bodkovci 33 - v Sakušaku od JP do Matjašič Ivana, Sakušak 66 Za koordinacijo zimske službe na nivoju občine za področje cest je odgovoren Alojz HERGA telefon št. 041 798 790. V zvezi z obveščanjem je pravilo, da izvajalci pričnejo s pripravami na delo (pokliče šoferje in delavce, prične z montažo opreme in vžiganjem ter obteževanjem avtomobilov za pluženje, nakladanje soli v posipalec itd) v naslednjih primerih: • V nujnih primerih takoj na opozorilo naročnika ( telefonično ), oz. Policijske postaje, • Oh tretji uri zjutraj, če so vremenske napovedi take, da bo potrebno aktivirati izvajanje zimske službe, ali ga na to opozori naročnik (telefonično) oz. Policijska postaja, ali če sam ugotovi poledico. Enako postopa tudi v primeru, da je pričel padati sneg in ga je zapadlo 7 - 10 cm, predvsem ob začetku zime, v bolj toplih pomladnih dneh pa 10 -15 cm. • V času od 6. do 19. ure se pristopi k pripravi in izvajanju del, če izvajalec ali naročnik ugotovita potrebo zaradi poledice, oziroma, da je zapadlo 5 -10 cm snega itd.) • V času od 19. do 3. ure ponoči se pristopi k delu v primeru izrednih padavin. Na internetni strani občine je predstavljena celotna organiziranost izvajalcev zimske službe v občini Juršinci. Juršinci, dne 11.12.2006 ŽUPAN OBČINE JURŠINCI Alojz KAUČIČ BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V JURŠINCIH OBČINA JURŠINCI - Odbor za družbene dejavnosti in Osnovna šola Juršinci sta tudi letos pripravili BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT, ki je bil v nedeljo, 17. 12. 2006, s pričetkom ob 18.00 uri v Večnamenski dvorani pri Osnovni šoli Juršinci. Božično-novoletni koncert je vjuršincih že tradicionalna prireditev, saj ga organizatorja pripravljata že nekaj let zapovrstjo. Z njim želita ljudem pričarati radost in toplino bližajočih se praznikov. Leto, ki je za nami, je potrebno zaključiti. Veliko stvari je bilo narejenih, mnogo smo jih postorili skupaj z občani Občine Juršinci - s starši učencev Osnovne šole Juršinci. Prav je, da tudi bližajoče se praznike podoživimo skupaj, se prepustimo čudovitim zvokom petja, glasbe in plesa. Vse skupaj so nam na čudovit in čaroben način prestavili nastopajoči, in sicer: • Pihalna godba Markovci, • Folklorna skupina Trta OŠ Juršinci, • učenci OŠ Juršinci, • KUD DR. Antona Slodnjaka Juršinci - Ljudske pevke, • Kulturno prosvetno društvo Staneta Petroviča Hajdina - Štajerski koledniki, • KUD Majšperk - Tamburaški orkester Majšperk. V to čarobnost je bila vtkana tudi scena, ki sta jo pripravili Osnovna šola in Vrtni center Clivia. Magičnost vsemu je v besednem prepletanju čudovitih misli in želja pridala še povezovalka koncerta Nada KOTAR. Župan, g. Alojz KAUČIČ, in ravnateljica Osnovne šole, ga. Jelka SVENŠEK, sta v pridihu bližajočih praznikov pozdravila obiskovalce, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, ga. Dragica TOŠ MAJCEN, pa se je zahvalila soorganizatorju, nastopajočim ter vsem, ki so pripravili koncert. Na koncu je vsem zaželela miren in srečen božič ter zdravje v prihajajočem letu, obiskovalce pa povabila, da se jim še kdaj pridružijo. Jelka SVENŠEK Ravnateljica OŠJURŠIINCI Dragica TOŠ MAJCEN Predsednica odbora za družbene dejavnosti Ob iztekajočem letu se Vam zahvaljujem za izkazano zaupanje in sodelovanje, voščim pa Vam, da prihodnje leto ponudi novo priložnost narediti obilo drobnih stvari za mnoge ljudi, prazniki pa naj tudi pri vas od-pro vrata toplini in zasejejo radost. Dragica TOŠ MAJCEN Svetnica v Občini JURŠINCI SODNA CENILKA KMETIJSKE STROKE UPORABA PIROTEHNIČNIH IZDELKOV POLICIJA isele božične praznike in Srečno 2007 Vam želi POLICI POS1 PTUJ Božično-novoletna praznovanja že tradicionalno spremlja uporaba različnih pirotehničnih izdelkov. Ti izdelki so v osnovi namenjeni zabavi, žal pa neredko pri tem zaradi nepravilne ali celo nezakonite uporabe nastanejo negativne posledice; v mislih imam predvsem telesne poškodbe, povzročitve splošne nevarnosti oziroma ogrožanja drugih, premoženjsko škodo, vznemirjanje državljanov, motenje miru itd. Policija že več let intenzivno izvaja aktivnosti, ki so usmerjene v preprečevanje negativnih posledic pri uporabi pirotehničnih izdelkov, tako represivne kot preventivne, s posebnim poudarkom na slednjih. Zakon o eksplozivih, s spremembami in dopolnitvami, ki veljajo od 6. avgusta lanskega leta (uradno prečiščeno besedilo (ZE-UPB1), Uradni list št. 100, 10.11.20-05), kateri kot eksplozive opredeljuje tudi pirotehnične zmesi in pirotehnične izdelke, med drugim določa pogoje za promet in uporabo eksplozivov ter določa nadzor nad izvajanjem tega zakona, prav zaradi varovanja življenja in zdravja ljudi ter njihovega premoženja. Pirotehnični izdelki, torej izdelki, ki vsebujejo pirotehnične zmesi, so razvrščeni v razrede: - razred I: pirotehnične igrače (bengal- ske vžigalice, pokajoče vžigalice, pokajoče žabice, pokajoči bomboni, pasje bombice...); - razred II: izdelki za male ognjemete (petarde, rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, ognjemetne baterije, fontane...); - razred III: izdelki za srednje ognjemete; - razred IV: izdelki za velike ognjemete ter - razred Tl in T2: pirotehnični izdelki za tehnične namene. Za promet, uporabo, ravnanje z eksplozivi in izvajanje ognjemetov s pirotehničnimi izdelki razredov III in IV morajo biti osebe ustrezno strokovno usposobljene in izpolnjevati druge z zakonom določe- ne pogoje, pravne osebe in podjetniki pa morajo imeti dovoljenje za promet in dovoljenje na nakup. Ti pogoji pa ne veljajo za uporabo pirotehničnih izdelkov razreda I in II, in tudi fizična oseba, ki v Sloveniji nabavlja pirotehnične izdelke razreda I in II za lastno uporabo, ne potrebuje dovoljenja za nakup, seveda pa veljajo določene omejitve za uporabo tudi teh pirotehničnih izdelkov. Prodaja pirotehničnih izdelkov razreda I in II, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena v času od 19. decembra do 31. decembra, uporaba teh pirotehničnih izdelkov pa le v času od 26. decembra do 02. januarja. Uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II je prepovedana: - v strnjenih stanovanjskih naseljih, - v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, -v bližini bolnišnic, - v prevoznih sredstvih za potniški promet in - na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. V zvezi slednjega tudi Zakon o javnih zbiranjih med prepovedana ravnanja uvršča prinašanje pirotehničnih izdelkov na shod oziroma prireditev. Mladoletnikom do 15. leta starosti sta dovoljena le prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov razredov I in II, ter le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca in je prepovedana: - predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka poka, - uporaba v drugih predmetih, - lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi, - preprodaja pirotehničnih izdelkov. KAZENSKE SANKCIJE: Za kršitve mladoletnikov se kaznujejo starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva. Na podlagi Zakona o eksplozivih policist brez predhodne odločbe na kraju prekrška lahko zaseže predmete prekrška v primeru, če posameznik poseduje eksploziv brez dovoljenja ali uporablja pirotehnične izdelke razredov I in II v nasprotju z omejitvami za uporabo pirotehničnih izdelkov. Podobno pooblastilo je dano policistom tudi v Zakonu o policiji (drugi odstavek 46. člena). V primeru uporabe pirotehničnih izdelkov razreda I in II lahko policist le te na kraju samem tudi zaseže, če posameznik z njimi ogroža javni red ali splošno varnost, vendar to policist ugo- tavlja v vsakem primeru posebej. Ob tem se najpogosteje pojavlja dilema glede zasega tistih pirotehničnih izdelkov, ki jih ima posameznik pri sebi, prekršek pa je storjen s predmetom, ki ga v bistvu več ni, se pravi, da je zgorel. Če je na podlagi posameznikovega ravnanja, kot so objestnost, nesramnost, ipd., kraj uporabe - javna zbiranja, ipd., mogoče sklepati, da bo ta posameznik z nezakonito uporabo nadaljeval, lahko policist zaseže tudi tiste preostale izdelke, ki jih ima posameznik pri sebi in očitno namerava s kršitvijo nadaljevati. Posameznik se kaznuje za prekršek z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev, če: - uporablja pirotehnične izdelke v času, kadar to ni dovoljeno (uporaba je dovoljena samo v času od 26. decembra do 02. januarja); - uporablja pirotehnične izdelke razreda I in II tam, kjer je to prepovedano (v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic ter na površinah, kjer potekajo javni shodi oziroma javne prireditve); - ne uporablja pirotehnične izdelke v skladu z navodili proizvajalca (jih predeluje zaradi povečanja učinka, uporablja v drugih predmetih, sam izdeluje pirotehnične izdelke ali zmesi in preprodaja pirotehnične izdelke). V skladu z določilom Zakona o javnih zbiranjih, ki prepoveduje prinašanje pirotehničnih izdelkov na shod oziroma prireditev pa bo policist tistemu, ki ima oz. bo imel na shodu oziroma prireditvi pri sebi pirotehnične izdelke, na kraju samem izrekel globo 25.000 tolarjev. Morda ni odveč na tem mestu omeniti še določbo 11. člena novega Zakona o varstvu javnega reda in miru, po kateri se kaznuje z globo 25.000 tolarjev kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje, in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti. 'I\idi v tem primeru policisti brez predhodne odločbe zasežejo predmete, ki so povezani s tem prekrškom. Glede obravnave prekrškov, ki so v pristojnosti policije, pa naj povem, da bodo policisti glede na določila Zakona o prekrških (ZP-1), v primeru, ko bodo osebno zaznali kršitev iz Zakona o eksplozivih in ne bodo zasegli pirotehničnih izdelkov, kršitelju na kraju kršitve izdali plačilni nalog, če ne bo osebne zaznave, in v vseh primerih, ko bodo zaseženi pirotehnični izdelki, pa bo prekrškovni organ (policijska postaja) izdal odločbo o prekršku v hitrem postopku. Samo Turčin JURSINC/ / / / / / / / / Uradni vestnik Občine Juršinci Leto X, številka 8 22. december 2006 VSEBINA 1. SKLEP o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Juršinci za leto 2007 1. Na podlagi 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Ur. vestnik Občine Juršinci št. 3/2000) in 16. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 1/1999, 3/2000,7/2002 in 4/2005) je Občinski svet Občine Juršinci na 3. redni seji dne 11.12.2006 sprejel SKLEP o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Juršinci za leto 2007 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Juršinci za leto 2007 znaša 0,95 SIT, ozir. 0,00396427 EUR. 2.. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Juršinci, uporablja pa se od 1.1.2007 dalje. Šifra: 422-0020/2006-1 Datum: 11.12.2006 Alojz KAUČIČ Župan Občine Juršinci BODKOVCI 2006 HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR Šahovska sekcija Športnega društva Juršinci je v začetku decembra organizirala hitropotezni šahovski turnir. TUrnir so izvedli pri Amurju v Bodkovcih, na njem pa so igrali šahisti iz občin Sveti Tomaž, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Juršinci. Zmagal je Anton Lajh (Juršinci) pred Marjanom Gavezom, tretji pa je bil Franc Čuček (oba iz Svetega Andraža v Slovenskih goricah). V prihodnje nameravamo izvesti še Slovenjegoriško šahovsko ligo, v kateri bodo igrale ekipe naših sosednjih občin. Anton Lajh ( _ ČEBELARSKO DRUŠTVO Čebelarsko društvo Juršinci želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto 2007 V VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 5. leta starosti), ki poteka v Termah Ptuj. Vadba se bo pričela 9. 1. 2007, uvodno predavanje za starše, kjer vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vadbi, pa bo v ponedeljek, 8. 1. 2007 ob 17. uri. Informacije in prijave na telefon 051 220 984! Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! (www.plavanje-dojenckov.com) Foto arhiv PZS V vodi je tako prijetno. Z DOBRODELNIMI KONCERTI ZBRALI SKUPAJ 3.000.000,00 SIT V Občini Juršinci smo letos odprli prenovljeno šolsko kuhinjo, katere investicijska vrednost je znašala dobrih 80 milijonov, zmanjkalo pa je sredstev za opremo v novi šolski jedilnici, zato smo se v Odboru za družbene dejavnosti in v Osnovni šoli Juršinci odločili, da organiziramo III. dobrodelni koncert. Ta je potekal v nedeljo, 10 septembra, ob 15.00 uri v Večnamenski dvorani pri Osnovni šoli Juršinci. Za nastop nam je uspelo pridobiti veliko nastopajočih, ki so s svojimi točkami pričarali nepozabno vzdušje, seveda pa so se vsi odpovedali honorarju. Z nami so bili: TRIO STANKA PLOHL - KOVAČEČJAKA, ANSAMBEL INTERVAL, ANSAMBEL BRATOV DOBROVNIK, POPN DEKL, ŠTAJER BAND, HOLIDAV BAND IN DVOJČICI VLASTA IN VESNA Z JANEZOM, ŠPELA HUZJAN, MAJDA PETAN, MARJAN NAHBERGER in HUMORIST PEPEK Z BREGA. Koncert je povezovala Nada KOTAR. Izkupiček koncerta - sredstva so bila zbrana s pomočjo sponzorjev in donatorjev ter prodanih vstopnic - je bil 560.000,00 sit. V mesecu novembru smo nabavili opremo in z njo opremili šolsko jedilnico, v kateri poteka tudi pouk gospodinjstva. Organizatorji smo bili z izkupičkom koncerta seveda zadovoljni, čeprav je ostal grenak priokus zaradi nekaterih zakulisnih dogajanj, katerih prav gotovo od vodilnega v občini ni bilo za pričakovati - ali pa. Vendar ne ena in ne druga spotikanja ne bodo omajala našega zagona in idej. Skupaj se bomo lotili še kakšne prireditve, saj je med občani zaznati, da si takšnih in podobnih oblik druženja vsekakor želijo in da se z veliko dobre volje da narediti marsikaj. Naj kot zaključek navedem, da smo z organizacijo vseh treh dobrodelnih koncertov zbrali skupaj dobrih 3-000.000,00 sit, kar je zelo veliko. Sredstva smo v celoti namenili za opre- mo v vrtcu in šolski jedilnici. Gre za investiranje na dolgi rok in za več generacij NAŠIH OTROK. Človek s ponosom ugotavlja, da s skupnimi močmi zmoremo veliko, ob tem pa pozabi vse tiste ure svojega prostega časa ter veliko truda, ki ga je potrebno vložiti v organizacijo in pripravo takšnega koncerta. Seveda brez skupnega sodelovanja celotnega kolektiva Osnovne šole, Odbora za druž- bene dejavnosti, Občinske uprave, sponzorjev in donatorjev ter naših občanov ne bi bilo uspeha. Ob tej priložnosti vabim vse z idejami o kakršni koli prireditvi, ki bi jo zmogli skupaj, da se nam pridružijo. Z velikim veseljem jim bomo prisluhnili. Dragica TOŠ MAJCEN Predsednica Odbora za družbene dejavnosti ZA DOBRO VOLJO Star pregovor pravi: »Kdor rad poje, dobro misli!« Tildi me smo takšnega razmišljanja. Smo ljudske pevke, vam vsem že dobro poznane. Leta 2000 smo se zbrale ter začele prepevati. Naša voditeljica je Frančiška BRUMEN, to pa zato, ker zelo pridno skrbi za gradiva in besedila naših pesmi. Izdale smo že dve zgoščenki. Prvo smo posnele 03- 07. 2003, drugo pa 12. 05. 2005. Ponosne smo na naše dosežke in prepevamo povsod, kamor nas povabijo. Zapojemo tudi na raznih občinskih prireditvah v naši občini in izven nje, naša pesem pa zadoni tudi na kakšnem rojstnem dnevu. Za sabo imamo številna srečanja z ljudskimi pevci in godci v podravski regiji. Prepevamo z dušo, saj nam petje zelo veliko pomeni. Pesem nas druži, sprosti ter duhovno napoji. 08. 04. 2006 smo priredile večer ljudskih viž v Večnamenski dvorani pri OŠ Juršinci. Na prireditev smo povabile tudi skupine sosednjih občin. Bil je čudovit večer, z veliko glasbe in dobre volje. Spoštovane občanke in občani! Naj vam božično-novoletna idila izpolni praznično razpoloženje in naj se koščki tega razpoloženja razdelijo na vse prihajajoče leto 2007. Za ljudske pevke: Genica FURMAN VABILO V nedeljo 24. 12. 2006 se bomo vaščani GRLINCEV odpravili skupaj k polnočnici. Dobimo se: - ob 21.00 uri pri kapeli v GRLINCIH, - ob 21.45 pri Albertu HORVAT, - ob 22.30 pri Dragici TOŠ MAJCEN. Pot bo vodila peš čez Pesjak, Alelujo do cerkve Sv. Lovrenca. Ker se vmes predvidevajo krajši postanki, bodite točni, da ne zamudimo. S seboj vzemite toplo obleko in obutev, veliko dobre volje, lahko pa tudi baklo. Vaški odbor GRLINCI Ljudske pevke na Večeru ljudskih viž v Juršincih, S. aprila 2006. SVETI MIKLAVŽ OBISKAL TUDI JURŠINSKE OTROKE Leto je naokoli in spet je tu veseli december, ki se začne s pomembnim in dobrim mo-žičkom - svetim Miklavžem. Malokdo ve, da Miklavž prihaja z obale ob Sredozemskem mor- ju, vsi pa vemo, da rad obdaruje pridne otroke. No, tole je pa že vredno razmisleka: »Sem bil(a) dovolj pride-n(a), da bom dobil(a) darilo? Nekaj dni me to že grize v no- tranjosti in vedno bolj se nagibam k prijetnim mislim. Seveda, darilo bo tudi moje, kako ne, saj sem pomagal, ubogal, pospravljal, pisal nalogo, se učil in pridno molil...« Ta dobri mož, Miklavž, je jur-šinske otroke obiskal v torek, 5. decembra 2006, v Večnamenski dvorani pri OŠ Juršin-ci. Najprej je prisotne otroke in starše prijazno pozdravila učenka Katrin Ivanjšič. S prijetnimi besedami, polnimi najlepših želja za prihajajoče leto, je prisotne nagovoril tudi župan, gospod Alojz Kaučič. Ker je imel Miklavž tisti večer polne roke dela, so morali otroci nanj malo počakati. Med tem časom so učenci OŠ Juršinci prisotne razveselili s kratkim kulturnim programom. Mlajša plesna skupina je pod mentorskim vodstvom učiteljice Mojce Cvikl zaplesala banana ples. Učenke in učenec tretjega razreda Urška Mar, Jana Jan- žekovič, Samanta Fekonja in Gašper Lovrec pa so uprizorili lutkovno igrico Tri žoge. Polni pričakovanj, vznemirjeni in s kančkom strahu so otroci priklicali Miklavža. V dvorano je prišel v spremstvu angelčkov in parkljev. Otroke je prisrčno pozdravil in jih vprašal, če so bili v iztekajočem letu pridni. Seveda so mu vsi glasno pritrdili. Potem je Miklavž povabil otroke k sebi in jih prosil, da bi mu kaj lepega povedali, zapeli in tudi zmolili. Kljub precej živahnim parkljem je pogum zbralo veliko otrok, ki so mu dokazali, da že veliko znajo. Na koncu je Miklavž s pomočjo angelčkov obdaril vse prisotne otroke. Seveda pa jih ni pozabil spomniti, da morajo biti v naslednjem letu vsaj tako pridni kot letos, če ne še bolj. Miklavž, hvala ti, v tvojo bližino se bomo vedno radi vračali. Mentorici: Metka Pignar in Cvetka Vratič SREČANJE VAŠČANOV V VASI GRLINCI V Grlincih, ki spadajo v Občino Juršinci, je 19. 08. 2006 potekalo veliko srečanje vaščanov. Srečanje, ki se je pričelo ob 16.00 uri v velikem šotoru, je za organizatorje predstavljalo kar velik zalogaj, saj smo po prijavah sodeč pričakovali okrog 200 udeležencev in na koncu jih je toliko tudi bilo. Za vas, ki šteje 33 gospodinjstev, je to zelo veliko. Zanimivo je, da so prireditelji na srečanje povabili tudi tiste, ki so bili tukaj rojeni, pa so jih poti življenja odpeljale drugam. Ideja po organizaciji srečanja takšne oblike se je porodila iz želje domačinov, saj je bilo na organiziranih manjših srečanjih v tej vasi začutiti, da se vaščani takih oblik druženja veselijo. Prisotne sem kot predsednica Vaškega odbora Grlinci najprej pozdravila. V govoru sem se sprehodila daleč nazaj, ko so vaščani Grlincev vozili pšenico še v Zorkov in Vajngerlov mlin, iz dobljene moke pa so potem žuljave roke mater spekle kruh, ki je nahranil marsikatera lačna usta, tudi usta »težakov«, ki so hodili na delo k večjim kmetom. Prav tako se še vaščani spominjajo Krupš, Velkih, Trat, kamor so grlinški kosci ob jutranjem svitu »mahnili kosit«, za njimi pa so prišle gospodinje, katere so najprej poskrbele za južno, potem pa so obračale krmo. Tudi poti skozi Mužo in Bukovje, katere so bosih nog jutro za jutrom prehodili proti šoli in farni cerkvi Sv. Lovrenca, se še nekateri prav dobro spominjajo. Pa časov, ko so še kot fantje hodili k ljubicam v vas, nekateri daleč, nekateri pa so si življenjsko sopotnico našli prav tukaj, v Grlincih. O vsem tem in še marsičem so vaščani pokramljali med seboj. Župan Občine Juršinci, g. Alojz Kaučič, je v svojem govoru čestital organizatorjem in opozoril, da so se vaščani nekoč družili ob raznih kmečkih opravilih (npr. ličkanje), danes pa takšnega druženja ni več, zato je potrebno organizirati drugačne oblike srečevanja. Za dobro voljo in glasbo je poskrbel Trio Stanka Plohla - Kova-čečjaka, pridružila pa sta se mu tudi Tadej in David. Vsak udeleženec srečanja je v spomin dobil priponko, vsi pa smo se strinjali, da smo preživeli čudovit poletni popoldan ob veselem druženju in kramljanju. Želim se zahvaliti vsem sovaščanom, ki so pomagali pri organizaciji srečanja, v katerega je bilo vloženo veliko truda, volje in časa, ter obljubljam, da ni bilo zadnjikrat. Dragica TOŠ MAJCEN Predsednica Vaškega odbora Grlinci KOLINE PO NAŠE Mraz že stiska, zima je prišla, mati krmljenko so zredili, čas kolin je tu. Domačega praznika ali kolin so se ljudje nekoč vedno veselili, posebno otroci, kajti na ta dan ni bilo treba iti v šolo. Kmečka gospodinja je poskrbela, da je bila krmljenka - tako pravijo pitani svinji v srednjih Slovenskih goricah - zrejena in ob pravem času pripravljena na zakol. Pripravili so tudi pšeno za kašo. Zrnje prosa ali ajde so s stopi »spitali«. To pšeno so potem na vetru »splali«, nato posušili in pozneje zrnje še očistili in prebrali, da je gospodinja, ko so mesarili, lahko pripravila kašo za koline ali kanate klobase. Iz prosene kaše, ki so ji dodali tudi malo ajdove kaše, so delali bele koline, ajdova kaša pa je bila za krvavice. Razen kaše je morala imeti gospodinja ta dan na razpolago še dosti »luka«, česna, hrena in razne zelenjave. Tudi iz trgovine je bilo potrebno oskrbeti razna »žma-hila«, smolo, petrolej in drugo. Med priprave na koline je sodila tudi raznovrstna posoda, kot so ničke, krnica, tunka, čun za haranje in škamrli. Škamrli je montažna mesarska delovna miza s štirimi nogami, na katero položijo zaklanega prašiča oziroma krmljenko. Če je niso imeli pri hiši, so si jo izposodili od sosedov. Gospodar je moral za koline pripraviti špale iz tankega iz ravnega baklovca ali medželezovca, ki ga je že pred zimo navezal, obelil in posušil na krušni peči, pozneje pa še ušpičil. Pripraviti in nabrusiti je moral tudi nože, posebno »zahodnjak«, ki je bil namenjen za zakol prašiča, ter ostale nože za snemanje kože, rezanje mesa in Špeha. Nazadnje sta gospodar in gospodinja naprosila še mesarje in druge za pomoč na kolinah. To so navadno bili sorodniki. V srednjih Slovenskih goricah so fantje na večer pred kolinami radi kaj ušpičili ali »naštima-li«, posebno tam, kjer so bile že dekline pri hiši. Če gospodar ni imel »škamrla« zaklenjenega, so mu ga skrili, zanesli nekam na visoko drevo ali postavili celo nad slemen na strehi. Ponekod so nanosili pred svinjsko štalo celo ropotijo, da so zjutraj mesarji imeli kaj dela, preden so prišli do prašiča. Večkrat so z močnimi kovaškimi vijaki privili tudi vrata »štalinke«, kjer je bil za zakol zrejen prašič. Tu pa tam so napisali in nastavili tudi kakšno šaljivo pismo, ki so ga potem na kolinah brali. Prav zaradi tega so bili marsikje gospodarji noč pred kolinami budni in so pazili, da jim niso kaj »naštimali«, kajti to je bilo potem v vasi vredno posmeha za domačijo, pri kateri se je to zgodilo. Mesarji so se pri nekaterih hišah zbrali že zvečer pred kolinami ali pa zgodaj zjutraj. Preden so odšli v hlev ali v »štalinke«, so prigriznili kruh in popili čaj z žganico. Uidi otroci so že bili pokonci. Gospodinja je pripravila še krnico z blagoslovljeno soljo, potem pa so pričeli z delom. Vsak je imel svojo nalogo. Eden od otrok je svetil s petrolejko. Gospodinja je najprej ponudila prašiču nekaj koruznih klasov, se mu približala in ga z brezovo metlo sunila v oči ter ga s tem »pocoprala« in zaslepila, da so ga mesarji lažje prijeli ter vrgli na tla. Prašiča so morali vreči vedno na levo stran, zabodel pa ga je lahko izkušen mesar, navadno gospodar sam. Nož »zahodnjak« je pred tem namazal s česnom, da je bil bolj strupen in je bil prašič prej mrtev - so verjeli nekoč! Kljub temu pa je moral dobro »trofiti« na sredo v srce, da so prašiča s čim manj mukami hitro zaklali. Pri tem je gospodinja pridržala krnico, v katero je poprej natresla nekaj blagoslovljene soli, da se je napolnila s krvjo, ki so jo kasneje uporabili za krvavice. To vbodno luknjo so potem zadelali z rožičem in prevezali z vrvjo. Marsikje se je tudi zgodilo, da tisti, ki je prašiča zabodel, ni dobro »trofil« in prašič jim je res zbežal okrog voglov, kot pravi marsikatera ljudska pesem. Prašiča so zavlekli v hišo. Mesarji so se z njim za trenutek ustavili na hišnem pragu, kjer je gospodinja poškropila krmljenko z blagoslovljeno vodo, da bi bila po stari veri tudi drugo leto sreča pri živini in bi zredila spet zdravo in debelo krmljenko. V hiši so položili krmljenko na »škamrli«, tace pa ji s »štriki« prevezali za tramove. Potem je glavni mesar zarezal kožo in začeli so jo snemati ali »dol jemati«. Kožo sta snemala navadno dva izurjena mesarja, eden z leve, drugi pa z desne strani. Zraven je pomagal in se že učil tudi mlajši domači naslednik. Seveda najprej na tacah, da ne bi preveč preluknjal kože. Pomagali so tudi otroci. Eden je svetil s »tresko« ali petrolejko, drugi držal glavo, tretji pa rep. Dobrim mesarjem jemanje kože ni delalo težav in svinjo so hitro slekli. Paziti so morali, da niso kože preluknjali in porezali, da so jo potem boljše prodali ali dali strojit in dobili usnje, iz katerega so jim čevljarji izdelali čevlje. Otroci so komaj čakali, da so mesarji sneli kožo, saj so jo potem lahko na saneh peljali v bližnjo kmetijsko trgovino in jo tam prodali. Od tega izplačila so dobili kakšen kovanec za sladkarije. Ko je bila krmljenka slečena, so jo brž začeli razpravljati. Odvezali so glavo in ostale okončine, jih osmodili in pripravili za »haranje«. Nato so odrezali »amice«, svinjo obrnili ter odre- zali še »Špeh« in ga spravili v pripravljeno posodo za »ovar-janje«. Potem je mesar odrezal »šnite«, »grilne pečenke«, »ple-čenke« ter še nekaj mesa in izsekal še »hrbtiško kost«. Zdaj je bil prašič že odprt, tako da so lahko v kuhinjo poslali že nekaj mesa, jetra in ribice, tako da je gospodinja lahko pripravila zajtrk. Med tem časom je gospodinja pripravljala zajtrk. Mesarji in njihovi pomočniki pa so »glavino«, tace in rep, ki so jih predhodno že »nasmodili«, dali v krop in odstranili »dlačje« in »šparkle« ter očistili jezik. Mesar je »razpravil« še preostale dele krmljenke na primerne kose ter jih obesil s »pintov-cem« ali z jeklenimi »hakli«, da se je meso ohladilo. Iz kuhinje, nekdaj so imeli skoraj pri vsaki hiši še črno, je že zadišalo: pražena jetra v omaki, kuhano kislo zelje, zraven pa še kuhan cel krompir in pa seveda štajerska kisla juha z mesom ali »mesarska župa«, kot ji pravimo. Gospodinja je povabila k zajtrku in nihče se ni upiral okusnim dobrotam; gospodar pa je v natočil vino, da ljudje niso bili žejni. Po zajtrku so nadaljevali z delom. Mesarja sta razsekala in narezala še preostalo meso ter nasekala »hrtišno« kost. Gospodinja in ostale ženske, so v kuhinji hitele, narezale čebulo in česen, naribale hren in pripravile ostale začimbe. Skrbele so, da je bilo pri roki dovolj posode, tople in hladne vode. Da pa niso bili med delom lačni in žejni, je bila vmes tudi malica in že nekaj pečenega. Otroci so nosili zraven drva in vodo, ponekod daleč iz »grabe«, ker ni bilo studenca pri hiši. Na vrsto je prišla še priprava črev. Mesarja sta najprej spustila mehur, ki so ga napihnili in ga dali sušit, tako da so napihnjenega nekje obesili. Nato sta ločila tanka in debela čreva, jih spustila in jih ob studencu oprala. Čreva, ki so jih uporabili za izdelavo kolin in klobas, so morali najprej iz več vod skrbno in dobro oprati, potem pa še nekaj časa pustiti v vodi s čebulo, da je izginil vsak vonj. Tanka čreva pa je bilo potrebno tudi ožlemati. Debela čreva so potem navezali in na eni strani zašpalili, da so bila pri- pravljena za nadev in izdelavo kolin. V kuhinji so gospodinja in pomočnice pripravljale jedi za večerjo, hkrati pa narezale meso za klobase, skuhale kašo, ki so ji potem mesarji dodali še mastno »župo« in »žmahnila«, za krvavice pa tudi kri. To meso so dobro premešali, preden so začeli izdelovati koline, kot pravijo kašnatim klobasam v teh krajih. Za koline so uporabljali debela čreva, če pa je teh zmanjkalo, pa tudi tanka -predvsem za izdelavo krvavic. Čreva so napolnili s pripravljeno kašo in jih »zašpalili« s »špulami« še na drugi strani. Na koncu jih je v vreli vodi gospodinja ovarila. Proti koncu kolin je tudi kupica prišla pogosteje naokrog in dobre volje seveda ni manjkalo. Če je katera ženska med nadevanjem kolin stopila preblizu mesarjem, so jo namazali po obrazu s kašo, da je bila vsa mastna. To je bilo smeha! Na koncu so bile na vrsti še klobase. Narezano in zmleto meso so premesili, dodali česen ter ostale začimbe ter s to maso nadevali tanka čreva. V novejšem času nekateri svinjskemu mesu dodajo nekaj govedine ali divjačine-srnjaka, da s tem oplemenitijo klobase. Še pred nadevom klobas so mesarji poslali katerega mlajšega naivneža k sosedu po mero za klobase. Za šalo, seveda. Ta se je čez nekaj časa vrnil s staro nogavico ali rokavom, nadetim s senom ali pa z lesenim obročem od cuhte na preši ter z litrom vina. Takšna je bila mera za klobase, ki so jo potem mesarji vrnili z malo večjo pravo klobaso! To je bila nekoč dobra stara sosedska navada ob kolinah v naših krajih. Mesarja sta izdelovala klobase tako, da je eden nadeval, drugi pa je špalil, tretji pomočnik pa je rezal čreva in špale. Po izdelavi klobas sta mesarja solila še meso in ga dala v primerno posodo, da se je nekaj časa pacalo, in glavno delo tega dne je bilo končano. Tildi gospodinja je imela že vse pripravljeno za obilno pojedino, ki je sledila. Mesarji in vsi, ki so ta dan pomagali, so se usedli za mizo. K večerji so navdano povabili tudi sosede, zgornje in spodnje. Najprej so seveda popili zdravje gospodinji, ki je zredila krmljenko, nato pa še vsem kateri, so pomagali; zaželeli so si, da bi se drugo leto spet srečali na kolinah. Na mizo je že prišla domača rezančeva juha, za tem pa še vse ostale dobrote, ki so jih pripravili: beli in črni kruh, kuhano in pečeno meso, hren in solata, praženi krompir ali riž, jabolčni kompot, kuhano suho sadje, trojet in seveda dobra domača kapljica. Na koncu so poskusili še kašo in pečenice, da so preverili, kakšne bodo koline in klobase. Vsi so bili dobre volje, zato so posedeli pozno v noč. Vmes so se pogovarjali, zapeli, bili rihtarja ali igrali karte. TTidi otrokom se ni dremalo: igrali so se razne igre: se slepo mišk, gnilo jajce, skrivalnice in poslušajo modrovanje starejših, ki so postajali vedno boljše volje in se jim nikamor ni mudilo. Ponekod je bil tudi godec med njimi - in že je raztegnil svojo harmoniko. Mehur, ki je visel nekje na vidnem mestu, je bil že suh. To je bil znak za mesarja, da se je odpravil domov. Seveda spet en stari hec. Neredko se je tudi zgodilo, da je druščina, ki se je zbrala na kolinah, pojedla skoraj celega prašiča, kar nam omenja naslednja pesem: DRAGI LJUBLJENI VSI, KAJ NAS JE TU, KI NA KOLINE POVABLJENI STE, ZDAJ PA JEJMO VSI Z DOBRE VOLE, SVINJO OD REPA, NO GOR DO GLAVE. OČA NO MATI, NE ŽALITA SE, ČE MO POJELI VAM CELO PRAŠE, BOG VAM DODELI KLOBASE, MESO, NAJ TOTA HIŠA POŽEGNANA BO! Nekoč so se za ta dan tudi našemili, to pa je imelo že globlji pomen. Obiski maskiranih kolednikov naj bi predstavljali duhove prednikov, ki so se vrnili in želeli sodelovati pri tako pomembnem opravilu. Od gospodinje so dobili klobaso v dar, kar naj bi predstavljalo žrtveno jed! In na koncu še nekaj o plačilu, ki ga je prejel mesar, ko je odhajal od večerje. Nekoč v teh krajih mesarjev niso plačevali z denarjem. To delo so opravili navadno sorodniki med seboj. Mesar je dobil kos mesa, ki so mu rekli amca, in še nekaj kosov pečenega mesa, par kuhanih hrbteniških kosti, par klobas in kolin. Hišni gospodar je za gverilo potem šel mesarit tudi k sorodnikom ali prijateljem, ko so imeli koline. Tega dne so se veselili tudi otroci, saj so smeli iti zraven. Dan kolin je bil vedno praznik za hišo, pri kateri so mesarili. Drugi dan po kolinah so navadno domači mleli Špeh. Po stari na vadi so ta dan dali koline v dar tudi sosedom. Špeh so narezali na primerne kose, zmleli in naredili zaseko ali zob. Nekaj Špeha so narezali na čisto male koščke, ga zagreli in prepražili ter iz njega dobili svinjsko mast ali žmoc in ocvirke. Iz mesa glavnine in okončin so naredili tudi tlačenko. Klobase in osoljene kose mesa iz paca so obesili navadno na dilah, da so se posušili in jih je gospodinja čez nekaj časa lahko skupaj z zaseko vložila v leseno tunko. Tu uka je bila nekoč, ko še ni bilo hladilnikov in zamrzovalnikov, nekakšna skrinja, v katero so ljudje za dalj časa - tudi vse do trgatve - shranjevali meso, klobase in zaseko. Anton Lajh MePZ dr. Antona Slodnjaka Juršinci Pevci Mešanega pevskega zbora dr. Antona Slodnjaka Juršinci smo aktivno zakorakali v letošnjo pevsko sezono in se pripravljamo na nova glasbena doživetja in udejstvovanja. Za nami je prvi večji jubilej, 10-letnica delovanja in obstoja našega zbora. Kljub tej prelomnici so naše pevske moči in volja še naprej usmerjene v nove projekte in pevske izzive. V letu 2007 želimo sodelovati na Območni reviji pevskih zborov na Ptuju ter na pevskem taboru v Stični. Pevsko bomo obarvali tudi kulturno dogajanje v občini in pripravili nekaj za ljubitelje zborovskega petja. Še vedno si želimo novih pevskih moči in vse ljubitelje petja z vsaj malo posluha vabimo, da se nam pridružijo. V času izrekanja želja, pričakovanj in dobrih misli vam želimo veliko miru, topline, prijaznosti, veselja, glasbe in sreče ter vse dobro v prihajajočem letu 2007. Pevci MePZ dr. Antona Slodnjaka Juršinci OBVESTILO O ODDAJI VLOG ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA za otroke, vključene v šol. 1. 2006/07 Spoštovani starši! Na podlagi 33. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za šolstvo in šport in v skladu s Pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.l. RS, št. 44/1996, 39/1997 Odl.US, 1/1998, 84/1998, 44/20-00 Odl.US, 102/2000, 92/2002, 120/2003, 110/2005 in 45/2006 in 129/2006), imate možnost uveljavljanja znižanja plačila na podlagi vložene vloge pri pristojnem občinskem organu. Pri izpolnjevanju le-te upoštevajte naslednja navodila: - Vlogo za znižano plačilo vrtca lahko oddate vsi starši, ki imate stalno prebivališče v Občini Juršinci in želite za otroka uveljavljati znižano plačilo vrtca v letu 2006 (do 31.12.2006). - Za otroke, katerih starši ste tujci, lahko oddate vlogo za znižano plačilo vrtca, če ima vsaj eden izmed staršev začasno prebivališče v Občini Juršinci in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji. - Tistim staršem, ki znižanja ne boste uveljavljali, bo vrtec v času vključenosti otroka v vrtec izstavljal račune v višini polnega plačila. - Vlogo za znižano plačilo vrtca je potrebno oddati vsaj 15 dni pred vključitvijo v vrtec. - V primeru, da zamudite rok za oddajo vloge, se znižano plačilo uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko ste oddali vlogo. - Če vloga za uveljavljanje znižanega plačila ni popolna, pristojni občinski organ vlagatelja opozori na pomanjkljivosti in mu določi rok, v katerem mora pomanjkljivosti odpraviti. Če vloga v tem roku ni dopolnjena, se šteje, da vloga za znižano plačilo ni bila oddana in vam vrtec zaračuna polno plačilo. - V kolikor boste želeli uveljavljati znižanje plačila vrtca tudi za leto 2007, bo potrebno ponovno oddati vlogo za znižano plačilo vrtca, s podatki za leto 2005, najpozneje do 31.12.2006. Popolna vloga mora vsebovati: navedbo obdobja, za katero se uveljavlja znižano plačilo, - podatke o vlagatelju: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča (za tujce začasnega), EMŠO, davčna številka, - podatke o otrocih: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča (za tujce začasnega), vrtec, v katerega so oziroma bodo vključeni, - podatke o vseh družinskih članih: ime in priimek, sorodstveno razmerje do vlagatelja, leto rojstva in status - podatke o zaposlitvi staršev oziroma opravljanju dejavnosti, - podatke o obdavčljivih letnih bruto dohodkih družinskih članov, - podatke o premoženju družinskih članov, - opis posebnih socialnih razmer. Podatki o dohodkih in premoženju se ugotavljajo na podlagi; - odločbe davčnega urada o odmeri dohodnine za preteklo koledarsko leto za vse družinske člane, ki so zavezanci za plačilo dohodnine v Republiki Sloveniji, - potrdila o višini katastrskega dohodka zavezancu, brez znižanj in olajšav, - potrdila o višini preživnine in potrdila o letnih zneskih prejetih pokojnin, ki niso bile osnova za odmero dohodnine, - za podjetnike, ki se jim ugotavlja dobiček na podlagi poslovnih knjig.se le-ta ugotavlja na podlagi davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, in potrdila o višini zavarovalne osnove. Vlagatelj mora vlogo izpolniti v celoti, tako da so izpolnjena vsa polja in okenca v obrazcu. Če vlagatelj v posamezno polje podatka ne vpiše, se šteje, da vloga ni popolna. Podatke iz odločb in potrdil, ki jih določa tretji odstavek tega člena si pridobi občinski organ po uradni dolžnosti iz svojih evidenc oziroma evidenc državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost, si občinski organ pridobi, če ga vlagatelj oziroma vsak družinski član za to posebej pisno pooblasti. Ti podatki so podatki iz odločbe o odmeri dohodnine, potrdila o višini katastrskega dohodka zavezancu in priznanih oprostitvah, davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in potrdila o višini zavarovalne osnove. Za polnoletne družinske člane, ki niso zavezanci za plačilo dohodnine v Republiki Sloveniji, vlagatelj priloži vlogi ustrezno potrdilo izplačevalca o do- hodkih v preteklem koledarskem letu. Za polnoletne družinske člane, ki nimajo dohodkov, vlagatelj priloži ustrezni dokument o njihovem statusu. Vlagatelju, ki za družinske člane iz prejšnjih dveh odstavkov ne izkaže statusa z ustreznim dokumentom, se določi polno plačilo. Vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki so podlaga za določitev plačila (izguba zaposlitve, zaposlitev, sprememba vira dohodka, sprememba št. družinskih članov, sprememba stalnega prebivališča), je vlagatelj dolžan sporočiti pristojnemu občinskemu organu v roku 15 dni po nastali spremembi. Vloge (Obr. 1,82) z navodili za izpolnjevanje je mogoče dobiti v Mladinski knjigi, DZS-ju ali preko programa PDF - obrazca (2 x kliknite na priložen dokument PDF, da se odpre obrazec) Prosimo, da navodila natančno preberete in oddate popolne vloge na Občini Juršinci, Juršinci 3b, 2256 Juršinci. Popolne vloge je možno priporočeno poslati tudi po pošti. Prosimo, da na vlogo napišete telefonsko številko na kateri ste dosegljivi, da vas lahko pokličemo v primeru morebitnih nejasnosti ali potrebnih dopolnitev. Juršinci, dne 14.12.2006 POVABILO! Vabimo zainteresirane podjetnike, društva ter vse ostale, ki se ukvarjajo z kakršno koli dejavnostjo. Ponujamo vam možnost objave svojega reklamnega sporočila podjetja oziroma dejavnosti v Novicah Občine Juršinci. Svojo namero nam sporočite oziroma se obrnete na OBČINO JURŠINCI, Juršinci 19, 2256 Juršinci tel. številka (02) 758 21 41 ali pa nas kontaktirajte preko elektronske pošte: obcina.jur-sinci@jursinci.si Delo Rdečega križa v Občini Juršinci Krvodajalci na rekreativnem izletu na Debelem Rtiču. Vsako leto organiziramo po dve krvodajalski akciji, ki sta zelo lepo obiskani. Brez te tekočine človek ne more živeti, pomagati človeku pa je lepa humanitarna dejavnost, zato vsako leto priredimo eno ekskurzijo (izlet) tudi za naše krvodajalce in člane. Letos smo si ogledali rudnik v Velenju.Tam smo videli, kako so naši predniki kopali premog s krampi. Ogledali smo si tudi velenjski grad ter nadaljevali z ogledom stare Kačnikove domačije s črno kuhinjo. Tisti krvodajalci, ki so darovali kri 30-, 40-, 50- in 60-krat, so si letos od 30. 11 do 03. 12. nabrali novih moči na rekreativnem izletu na Debelem Rtiču, zato se v imenu krvodajalcev zahvaljujem naši občini in OORK Ptuj, da so omogočili sredstva za juršinske krvodajalce. Še enkrat iskrena hvala. Skozi leto člani RK Juršinci večkrat obiskujemo starejše, onemogle, bolne otroke in vse pomoči potrebne. 25. marca obiščemo tudi naše stare mame ob njihovem prazniku, materinskem dnevu. VESELI DECEMBER V VRTCU V mesecu novembru smo v vrtcu imeli nočitev za otroke. Skupaj smo premagali strah, se s svetilkami podali na krajši sprehod v temo, se nato v vrtcu umili in zaplesali v pižamah. Utrujeni smo zaspali brez atijev in mamic, kar je za nekatere bilo prvič. Te dni je v prostorih našega vrtca zelo veselo in pestro. Smo namreč v mesecu decembru, za katerega velja, da je mesec veselja, smeha, obdarovanj. Pridne otroke, pa tudi tiste malo manj pridne, je že obdari Miklavž, zdaj pa že nestrpno odštevamo dneve do obiska Božička in dedka Mraza. Prostore vrtca smo odeli v praznično obleko in z okraski, ki smo jih izdelali sami, okrasili božično drevesce. V veselem decembru načrtujemo še srečanje otrok in staršev, na katerem bomo delavke vrtca uprizorile igrico, starše pa bomo pogostili s piškoti, ki jih bodo otroci z našo pomočjo spekli v vrtcu. Ob koncu vam v tem predprazničnem času želimo, da bi na vseh poteh doživljali le srečo in uspeh. Vzgojiteljice Vrtca Juršinci Julija smo bili tudi v Senčaku, kjer je slavila svoj visok jubilej - in sicer 95 let - naša občanka Veronika Weingartner, sedaj že pokojna. Pred božičem obiščemo vse naše pomoči potrebne starčke pod geslom Nikoli sami in jim podarimo pakete ali pralni prašek Letos je priskočila na pomoč EU z mlekom, moko, rižem, s testeninami in sladkorjem. Tako bomo lahko obiskali čez 200 občanov. Vsako leto skupaj z gospodom županom Alojzem Kaučičem obiščemo naše občane v domovih za ostarele (na Ptuju in v Muretincih). Vsem našim občanom želim vesele božične praznike ter obilo sreče v novem letu 2007. Predsednica KORKJuršinci: Marija FILIPIČ 12. občinski praznik Ob obletnicah in praznovanjih, kakršen je bil minuli 12. občinski praznik Občine Juršinci, praviloma razmišljamo o dosežkih in uspehih, ki so zaznamovali določeno obdobje skupnega prizadevanja za ustvarjanje boljših in kvalitetnejših pogojev življenja v občini. V teh trenutkih razmišljanja velikokrat vodijo k vprašanju, kaj bi lahko bilo bolje, drugače; kako bi se določene zadeve in projekti lahko realizirali na način, ki bi prinesel še boljše rezultate in uspehe. Vprašanja in dileme, za katere en sam posameznik ne metre najti odgovorov. To pa zato, ker se zavedam, da sta osnova in pogoj za doseganje rezultatov le v skupnosti z ljudmi; z občani, ki z idejami in različnimi odgovori soustvarjajo prihodnost našega življenja v občini. Ob tem občinskem prazniku smo odprli prenovljeno šolsko kuhinjo, ki ne pomeni samo izboljšanja pogojev priprave kvalitetne prehrane za naše otroke, ampak v sebi nosi sporočilo, da nam je v Občini Juršinci še kako pomembno, da bodo naši otroci imeli najboljše pogoje za osebnostni in izobraževalni razvoj. V prihodnjem obdobju bomo z investicijami v infrastrukturo in v obnovitvena dela na občinskih cestah poskusili dodati še en mozaik manjka k boljšemu in prijaznejšemu življenju v občini, ob tem pa verjamem, da bomo veliko energije in volje usmerili še v druge cilje, tako na socialno-društvenem, turističnem, kmetijskem področju in razvoju podjetništva. Obletnice in praznovanja s sabo velikokrat nosijo pomenskost revizije uspešnosti in pomanjkljivosti delovanja v določenem obdobju, kar pa je osnova in temelj za razmišljanje in ustvarjanje takšnih pogojev življenja v skupnosti, ki bi ljudi osrečevali. Vsi ti cilji in pogoji pa se bodo, kot sem omenil že v uvodu, lahko uresničili le z voljo in resnično pozitivno energijo vseh občanov, ki nam bodo v pomoč in spodbudo, kakor so bili v dosedanjem obdobju tudi letošnji prejemniki priznanj in plaket, za kar jim iskreno čestitam in se jim še enkrat zahvaljujem. Vaš župan JURSINC/ psi:! A mm- '- % v |&l' fl E ■ 1 ' i I A> l.i 11 a glil 11 e . i11^.31 g I s | s =1 s I1g15 wu a in 2 a i- w»u Q.m z o. i- tn*u a w z a h m-o a tn z a h mo a r-cvicn^intorvcocnor-ajco^rinair^oomor-cvjco^tincDr-cDcnor- r-t-rr-rr-t-rr-rC\IC\JCM(\Jt\JC\JC\JC\Jt\JCMnn "g W liP rH ^ I!Iiilli!il!lll!i!li!t!lliIIlII 2Q.h(/)'oawzahwoai/3ZQ.hW'tjaa)2ahwoQ.o)ZQ.h T-cvico^rmcDr^oocnor-ajco^-incDr^oocnor-ain^TiniDr^cnojo^r- v-i-r-v-v-r-v-v-i-i-CUCUCUCVJCVICUCUCVJCUCVJCOCO lii St: g „ a en z a i- a a) z d. h tn-u a w z a t- eno a cn z a h c/io a cn r-tMn^iniDMDoiOT-ajntnncoMDoiOr-cvirotnnttiMDtno r-r-t-t-t-T-r-t-t-t-CUCMC\JC\IC\jaJC\JC\JOJC\jn CL>rsliZu:Q.±i>MQ.CnCQM-£§>uiQ.tni£-^a:5tDMDD5,i^M h w»u a tn z cl h oj-o o. o) z o. i- m>u a m z a h w>o a w z o. h (no r-tucotfincorsoocrjOt-cvico^incDMiiojOt-aicTjinajNComot-v-r-v-v-v— v— T— CUajCVlCUCUCUCMCVlCUCUCOCO M cu ca CU O O ^3^ >N O cu M CU Ul rri® zS fes © <*1 : :l <0 I P :=■ 'm *T3 O 5 1 J_ " ii Z a h wu a w z a h wu a w z a h wo a w z cl h W'U a w z a i-cucosrintDr^romOi-cvjco^incorvcncnoi-cucn-cfincDr^ootno _______ r-r-v-r-tr-t-t-r-t-*-C\JCVJCMCVJCVJC\iCUC\JCVJC\lCO (flzai-cnoacnzahMoatnzahajiuacozahtnoainza »rajn^rinajMDmor-cMco^iniDrvCDcnor-ojn^iniDfscotnot- __ __________^ ^ <-r-r-C\JC\JCUCUCVJCUCVJCUOJCUCOCO © o- s £5 < 5 |'OQ-oi20.i-cn>oa.cnzcLh-o)'CJQ-oi2Q.i-ai'oacn2o.i-(n'uau) T-ajco^j-intor^oocnor-aico^finiDr^cocnor-ajco^rintor^cDoiOT-*—*—*-*—*—*—c\jc\jcvjc\jc\jc\jrucvjcvjc\jn(n © : 'E o;*tl'E« ! o en m * tu o S p -C c ep gl »N e oat/JZ ah(/3oa(/)zai-a)'Cja(nz ah inoacnz ai-t/)>ua r cu n tntor^cocnov-cvicotTintor^coaiOv-cMCO^intor-cocno ______________ r-r-r-v-r-r-v-vv-v-CUCXJCVJCUCXJCVJCXJC\JC\JCUrO 1 Č Brigita 2 P Svečnica @ 3 S Blaž 4 N Veronika 5 P Agata 6 T Doroteja 7 S Rihard 8 Č Prešer. d. 9 P Polona 10 S Viljem (£ 11 N Marija 12 P Regina 13 T Katarina 14 S Valentin 15 Č Jurka 1B P Julijana 17 S Aleš © 18 N Simeon 19 P Konrad 20 T Pust 21 S Pepelnica 22 Č Marjeta 23 P Marta 24 S Matija 3 25 N Taras 26 P Aleš 27 T Gabrijel 28 S Roman k. J 1 P Terezija 2 T Bogo 3 S Žarko £ 4 Č Frančišek 5 P Marcelin 6 S Bruno 7 N Marko 8 P Tajda 9 T Abraham 10 S Danijel 11 Č Emilijan © 12 P Maks 13 S Edvard 14 N Veseljko 15 P Terezija 16 T Gal 17 S Ignacij 18 Č Luka 19 P Edvin 3 20 S Irena 21 N Uršula 22 P Berta 23 T Janez 24 S Dejan 25 Č Darija 26 P Lucijan 27 S Sabina 28 N Simeon 29 P Ida 30 T Marcel 31 S D. reforma. v y 1 P Novo leto 2 T Gregor 3 S Genovefa 0 4 Č Angela 5 P Milena 6 S Trije kralji 7 N Zdravko 8 P Severin 9 T Julijan 10 S Viljem 11 Č Pavlin fj 12 P Tatjana 13 S Veronika 14 N Oton 15 P Lovro 16 T Marcel 17 S Anton 18 Č Marjeta 19 P Pija © 20 S Boštjan 21 N Neža 22 P Vincenc 23 T Rajko 24 S Frančišek 25 Č Darko 26 P Timotej 3 27 S Vito 28 N Tomaž 29 P Valerij 30 T Martina 31 S Janez V y 1 S Tilen 2 N Štefan 3 P Gregor 4 T Rozalija C 5 S Lovrenc 6 Č Sara 7 P Regina 8 S Marija 9 N Peter 10 P Nikolaj 11 T Gvido © 12 S Tacijan 13 Č Ljubo 14 P Rasto 15 S Vrnitev Primorske 16 N Ljudmila 17 P Robert 18 T Irena 19 S Igor 3 20 Č Svetlana 21 P Matej 22 S Mavricij 23 N Slavojko 24 P Nada 25 T Urh 26 S Damjan @ 27 Č Vincenc 28 P Venčeslav 29 S Mihael 30 N Sonja V y