POŠTNI GLASNIK
Stanovsko In strokovno stasüo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru ===== Poštnina plačana v gotovini.	-=
Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“' vLjubljani. Rek macije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. = —- ■ -== Rokopisi se ne vračajo =====
Letnik II. V Ljubljani, dne 15. junija 1922.	12. številka.
Strokovni del.
Disciplinarni predpisi.
(Nadaljevanje.)
Člen 188 določa obligatorno disciplinarno preiskavo, ako je disciplinarno sodišče sklenilo, da se uvede disciplinarno postopanje. To, kar je sedaj izjema, bi nai bilo po novem načrtu pravilo. Do disciplinarne preiskave je namreč prišlo le v zelo kompliciranih, težavnih in izredno važnih slučajih ali v posebno obsežnih disciplinarnih zadevah, manjše disciplinarne stvari pa so se po potrebi izpopolnile administrativno in so se potem, ako so bili dani pogoji, odkazale takoj v ustno razpravo. Po novem načrtu pa naj se v prav vsakem disciplinarnem slučaju ubere počasna in mučna pot disciplinarne preiskave. Za tako neokretno proceduro bi ne bili nikomur hvaležni ne obdolženec, ne disciplinarni preiskovalec in ne disciplinarno sodišče: zato naj se namesto obligatorne uvede samo fakultativna disciplinarna preiskava, oziroma naj se obligatorna primerno omeji, ako že ni drugače mogoče.
Ako disciplinarno sodišče odloči, da inkriminirano dejanje ne obstoji, potem je najprimerneje, da to sodišče samo službeno obvesti uslužbenca o svojem sklepu in mu navede razloge, ki so bili za ta sklep merodajni. Zakaj tratiti več papirja in dela kakor je treba! Ako pa disciplinarno sodišče odloči, da je uslužbenec zagrešil le nerednost, naj mu tudi samo naloži kazen zaradi nereda, ker ni uvidel, zakaj bi se naj disciplinarno sodišče skrivalo za drugi hrbet.
Disciplinarno postopanje voditi sporedno s kazenskim, (čl. 189) ni na mestu, ker ima kazensko prednost pred disciplinarnim in je disciplinarno sodišče vezano na obsodbo, ne pa na oprostilno razsodbo kazenskega sodišča. Ni treba navajati, kaka čudna situacija bi nastala, ako disciplinarno sodišče v isti zadevi oprosti, kazensko pa strogo obsodi.
Člen 19U je po svoji vsebini naravnost gorostasen. Normalen človek rad uvidi, da morajo kazenska sodišča, ako uvedejo proti državnemu uslužbencu kazensko postopanje ali ako ga kaznujejo, o tem' obvestiti njegovo pristojno oblast, a da morajo prav vse oblasti o vsaki kaznivi lapaliji obvestiti pristojnega ministra in uslužbenčevega načelnika, ta pa zopet disciplinarno sodišče, kaj takega ne more biti resno mišljeno. (Na pr. policija (e kaznuje z globo 10 Din., ker si se nevede vozil po prepovedani poti itd. — to naj zve poleg drugih še tvoj minister!) Torej z določilom o drugih oblastih brezpogojno vstran, saj bodo te druge oblasti same vedele presoditi, ali je vredno, da se delikt državnega^ uslužbenca prijavi njegovi oblasti. Seveda ne bo nihče s takimi stvarmi nadlegoval ministra, saj bi s tem samo profaniral to centralno institucijo. Kako ugodno se od_ tega člena razlikuje starejši, a kljub iernu moderni § 117 sl. pr.
Disciplinarna preiskava se vodi po predpisih kazenskega postopanja (čl. 191), treba bi bilo torej za disciplinarnega preiskovalca določiti v prvi vrsti uradnika iz srede uradnikov - pravnikov dotične oblasti. Takozvana pouvoir disciplinaire disciplinarnega preiskovalca bi morala biti v disciplinarnih predpisih pobliže določena, ker pač ne more segati tako daleč kakor ona kazenskega preiskovalnega sodnika v kazenskem procesu.
Disciplinarni preiskovalec naj bi po dokončani preiskavi ne izročil spisov disciplinarnemu sodišču, ampak skladno s § 122 sl. pr. disciplinarnemu pravdniku, ki jih šele potem, ko je stavil svoje predloge, predloži disciplinarnemu sodišču. Taka je direktna pot brez nepotrebnih ovinkov.
V smislu člena 196 je ustna razprava principijelno javna za državne nameščence. To določbo kaže omejiti v toliko, da je razprava javna za državne uslužbence doiične stroke. Ni namreč prijetno za uslužbenca, če se njegovo perilo pere pred širšo javnostjo. Stroške za poklicnega zagovornika bi naj trpela v vsakem primeru stranka sama, ker bi ji naj bilo dano na voljo, da izbira med uradniškim in poklicnim zagovornikom. Člen 202 bi se naj zaradi jasnosti izpopolnil v toliko, da država trpi stroške postopanja tudi takrat, če se obdolžencu naloži samo kazen zaradi nereda.
Člen 203 odst. 2 bi se naj glasil: Pritožba se izroči disciplinarnemu sodišču, ki je izreklo obsodbo: to jo zavrne, ako je bila vložena prepozno ali jo je vložila oseba, ki za to ni upravičena, sicer pa jo pošlje z vsemi spisi disciplinarnemu sodišču druge stopnje. Ce je treba pritožbo zavrniti iz prej označenili razlogov, bo že vedela razsoditi prva instanca. Za vsak slučaj pa lahko ostane določba čl. 205 točka 2.
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarski in stanovski deL
Društvo upravnikov.
Tovariš Lichteneker me je primoral s člančičem, ki ga je priobčil v zadnjem Poštnem glasniku, da stopim izza kulis kakor se je blagovolil sam izraziti.
Storim to jako rad. Sicer sem pa prepričan, da je že na dan občnega zbora vedel, kdo je »Notus«, ko sem vendar vsakemu priznal avtorstvo dopisa, tako tudi sedanjemu tajniku Pavšiču.
Občnega zbora se nisem udeležil, ker žal nisem bil vabljen. Okrožnico so prejeli vsi bivši predstojniki, samo jaz ne. Tožil sem o tem tovarišu Pavšiču. Še danes mi je žal, da me niste vabili, ker mislim, da bi se dalo to debatiranje prenesti iz časopisa k »Lloydu«.
Na vsak način je pa potrebno, da se razmerje med društvi razjasni, ker se dogaja, da nas prosijo upravniki za intervencije in nam istočasno prijavljajo pristop k novemu društvu, kar kaže, da niso orijentirani.
Potrebno je tudi, da se razmerje razčisti zaradi zastopstva v Zvezi, oziroma O. Z., in napram oblastem. V resoluciji, ki ste jo sprejeli na ustanovnem občnem zboru, pravite, da sme interese »zgoraj omenjenega uradništva« zastopati le novo društvo. Interese sedanjih in bivših predstojnikov ter eventuelno šefov erarnih uradov naj bi bilo torej upravičeno zastopati le Društvo upravnikov.
Menda že sami čutite, da ste šli predaleč in ste si uzurpirali nekaj, kar Vam ne pritiče.
Za svojo osebo odklanjam tako zastopstvo, kakor so to storili že vsi predstojniki in bivši predstojniki, s katerimi sem po ustanovnem občnem zboru govoril, razen enega. Zastopati smete le člane svojega društva. Kako bo to zastopstvo, mi ni jasno. Predsednik je v Brežicah, tajnik v Krškem, blagajnik v Tržiču. Ako hoče društvo količkaj delovati, mora imeti vsaj vsak mesec eno sejo. Razen tega bo moral biti predsednik vsak mesec najmanj enkrat pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, ako bo hotel v skromni meri zadovoljiti članstvo. Zaupati moram, da je moralo naše društvo od zadnjega občnega zbora sedemnajstkrat intervenirati v zadevah uradnih predstojnikov. Gospodje odborniki morajo biti precej petični, ako zmorejo take stroške ali pa bodo morali zvišati članarino.
Pravite, da se še niste odločili, kam naj se društvo včlani. Z našo Zvezo bo težava, ker ima v smislu njenih pravil naše društvo za kategorijo bivših nad-poštarjev in poštarjev že tri zastopnike, ki dobro zastopajo interese upravnikov. Ti bi se morali umekniti, da naredijo prostor vašim delegatom. Za ta umik je potreben izreden občni zbor, ki ga pa gotovo ne bo toliko časa, dokler bo večina upravnikov včlanjenih v našem društvu.
Mogoče bi se dobil izhod na ta način, da bi Zveza sklicala izreden občni zbor ter izpremenila pravila tako, da bi dobilo novo društvo lastno zastopstvo. Ne verjamem, da bi nižji uslužbenci in nepredstojniki glasovali za izpremembo, ker se čutijo žaljene zaradi onega odstavka v prvi okrožnici, kjer ste omenili, da izgubite ugled, ako sedite z njimi pri isti mizi. O vsem tem bi se morali prijateljski pomeniti pred ustanovnim občnim zborom z Društvom poštnih uradnikov in uradnic, ker ne kaže dekretirati mnenja manjšine večini.
Pravite, da naše društvo ni dovolj delalo za uradne predstojnike. Prijel sem se za glavo, ko sem čital ta očitek. Vodstvo društva je- bilo od ustanovitve v rokah uradnih predstojnikov, ki mi bodo gotovo rade volje priznali, da ni niti ena njihovih zahtev naletela na odpor ostalih odbornikov. Mislim, da 800 članov, ki podpre isto zahtevo, laže kaj doseže kakor le nekaj mož.
Sicer pa nimajo upravniki, kakor sklepam iz zadnje resolucije, niti ene zahteve, ki bi je ne hotele podpreti tudi ostale organizacije. Čemu potem to cepljenje? Poglejmo zahteve Društva upravnikov. Glavna in prva je, da se prizna predstojnikom za večjo odgovornost primerna odškodnina. To prizna vsakdo in zaradi tega je predvidena v osnutku zakona o civilnih državnih nameščencih položajna plača, ki je pa menda ne bodo deležni v isti izmeri bivši predstojniki. Ti bodo prejemali položajno plačo po službi, ki jo opravljajo sedaj — in kaj jih potem druži z nami? Strnimo se in glejmo, da se spravi nova pragmatika hitro pod streho. Kar se tiče uradne povprečnine, se vaše zahteve krijejo z onimi poštnih odpravnikov. Zakaj teh niste sprejeli v društvo namesto bivših predstojnikov, ko imate z njimi res edini skupni interes? Bilo je premalo altruizma,
ali ste se pa mogoče zopet bali za ugled. Vašo pravično zahtevo po primernem zvišanju povprečnine podpirajo zopet vse organizacije in je zaradi tega separatizem neutemeljen.
V točki 4 in 5 večkrat omenjene resolucije pravite, da naj pri imenovanju uradnih predstojnikov sodeluje društvo in da se naj podrejeno osobje premešča sporazumno s predstojniki. Iste zahteve najdete v resoluciji našega društva, kar pač jasno kaže, da se ne križamo.
Z izenačenjem smo dosegli veliko dobrega in nekaj slabega. Med slabo prištevam izenačenje glede zvanj. Uradni ravnatelji in nadkontrolorji so postali kontrolorji, oficijali, poštarji, in nadpoštarji, ki še niso dosegli 3031 Din plače, poštarji. Vsi ti »se čutijo s sedanjim zvanjem zapostavljene v službi in izven službe«. Mogoče bi se dalo1 tu kaj doseči, ako se sporazumemo med seboj in z Beogradom, a samostojen boj malega društva bo gotovo neuspešen.
Dragi Lichteneker! Pogovorila sva se sedaj mirno o vseh točkah, ki jih vsebuje vaša resolucija in prišla sva do zaključka, da je novo društvo nepotrebno in da bi baš upravniki po našem društvu laže prišli do za-željenega cilja.
Še enkrat škoda, da ni prišlo do tega pogovora že pred ustanovnim občnim zborom, ker bi bilo marsikaj drugače. Na naši strani ne najdem krivde, ako ste res vse misli razodeli v okrožnicah in resoluciji.
Mogoče niste zadovoljni s kako osebo, ki je danes v vodstvu društva. Temu je lahko odpomoči, ker je nam samo za stvar in ne za osebe. Društvo je pripravljeno žrtvovati prav vsakogar, ako se sme nadejati, da se bo s tem dosegla konsolidacija. Ako bi bila na poti moja malenkost, potem se rad in še prav rad umaknem iz vsakega mesta, ki ga zavzemam danes v društvu. Vsem pa ne bo nikoli prav. Mlajši so rekli, da se je premalo skrbelo za nje in delalo samo za starejše, v prvi vrsti sedanje upravnike, in vi trdite ravno nasprotno.
Niti v vašem sedanjem društvu niste enotnega na-ziranja. Pred ustanovnim občnim zborom sem govoril s tremi pristaši nove organizacije. Prvi ima poštarski izpit in je pripovedoval vi pisarni Zveze, kaka krivica se mu je zgodila, ker ga je preskočil po letih mnogo starejši sosedni poštar brez izpita. Upravnik brez poštarskega izpita mi je dokazoval, kako neumne so take »prifenge«, ker on brez nje bolje opravlja službo kakor njegov tovariš z izpitom. Tretji mi je razložil svoje mnenje o ženskah ter menil, da ne zaslužijo niti naziva upravnika niti njegove plače. Vidiš dragi, da vsem ne moreva ustreči, ker tega ne more niti sam Bog. Mislim, da bi bilo bolje, ako se odslej namesto časopisa poslužujeva zasebne korespondence, da ne bodo poleg vseh drugih še čitatelji Poštnega Glasnika postali jezni na naju. A o tem odloči Ti.
Tvoj
Otoničar.
Dobrota.
Smrtni slučaji med poštnimi nameščenci, kakor med javnimi nameščenci sploh, se množe. Množe se pa tudi prošnje na Zvezo, da bi v vseh in vsakem slučaju pomagala in za vsak primer sproti apelirala na usmiljena srca in na kolegijalnost.
Da napravimo tem prošnjam konec in v nadi, da bomo od smrti prizadete rodbine lahko zmirom izdatneje podpirali, smo ustanovili Dobroto. V našem listu smo nanjo že opetovano opozorili in smo s tem že tudi dosegli, da je pristopilo navzlic slabim gmotnim razmeram in navzlic mlačnosti nad 600 članov. Ker pa je ta številka za naš stalež še vedno veliko prenizka, se mi zdi potrebno, da na Dobroto znova opozorim in po-
dam o njej še nekoliko pojasnil, ki sem jih zajel iz poročila o njenem ustanovnem občnem zboru.
Najvažnejša bi bila tretja točka tega zbora, to so predlogi. Občni zbor je tu sklenil:
Upokojenci poštne stroke v Sloveniji se sprejemajo le še do določenega roka, to je do 1. julija t. 1. Drugi javni nameščenci se za sedaj ne sprejemajo. Pač pa se sprejemajo poštni nameščenci iz drugih pokrajin. Pogoje za sprejem v skladu s pravili in rok, do katerega se sprejemajo pod istimi ugodnejšimi pogoji, kakor se tukajšnji uslužbenci sprejemajo do konca junija t. 3., določi odbor, ki ima nalogo, da uvede primerno agitacijo.
Nadalje: Onim članom, ki so se do sedaj priglasili in takim, ki se še priglase do 1. julija 1922, se celo letošnje leto računa v članstvo, kadar gre za podelitev podpore. Ostalim priglašencem se računa ta doba od vstopa, to je od dne, ko vplačajo pristopnino.
Kot članske pristojbine se v splošnem odobre pristojbine, ki jih je določil pripravljalni odbor in ki so razglašene v Poštnem Glasniku št. 4 od 15. febr. 1922. Toda za priglašence iz Slovenije veljajo pristopnine, ki jih je določil pripravljalni odbor, samo še do 1. julija 1922. Po tem roku se pristopnine zvišajo in se sprejem omeji na aktivne uslužbence in njih družine. Tudi se postavi starostna meja 45 let, preko katere se po označenem roku člani ne sprejemajo več. Članske pristojbine so te-le:
Pristopnina:
Za poštne nameščence v Sloveniji:
do 1. julija 1922: za otroke od 6.—21. leta . .		2.50 Din
» člane	» 17.—30. »	5.— »
» »	»• 30.—40.	»	6.—	»
» »	»■ 40.—50.	»	7.—	»
»‘ »	» 50.—60.	»	8.—	»
» »	nad	60. leto . .	9.—	»
za otroke	po 1. juliju 1922: od 6.—21. leta . .	2.50 Din
»; člane	» 17.—25. »	. .	5.— »
}> »	» 25.—30.	»	, .	7.— »
» »	» 30.—35.	»	. .	9,— »
7>	»	» 35.—40.	»	12.— »
» »'	»: 40.—45.	»	15.— »
Letna članarina (za vse člane enaka): 2 Din.
Obsmrtni prispevek, če umre odrasli: otroci po —.75 Din, vsi drugi po 1.50 Din; če umre otrok, pa plača vsak član —.75 Din.
Ob pristopu plača vsak član (torej vsak poštni uslužbenec zase in za vsakega priglašenega rodbinskega člana) poleg pristopnine in letne članarine še tri cele obsmrtne prispevke.
Odbor lahko dovoli posameznikom olajšave pri vplačevanju pristojbin.
Za letošnje leto se določi višina podpore, če umre odrasel član, na 500 Din, če umre otrok, pa na 250 Din.
Novo društvo je v polnem razmahu. Njegov namen je najplemenitejši. Podpirati hoče najbednejše med bednimi. Kdor mu pa kaže hrbet, naj se tudi v nesreči ne obrača več na Zvezo, temveč kam drugam.
J. T.
Gospodie, pomagajte!
Nižje državno uslužbenstvo krvavi in bo izkrvavelo, ako ne pride takojšnja pomoč. Revščina in grozna stiska, ki tira družinske očete naravnost v obup in to zaradi tega, ker ti reveži svojim družinam v mnogih slučajih ne morejo nuditi niti krompirja in kruha, je velikanska. In kako bi ne bila? Borih 3000 kron naj po mnenju merodajnih gospodov v finančnem odboru zadostuje za prehrano in preskrbo z drugimi prepotreb-
nimi stvarmi 3—8 glave družine, in tudi ako je še številnejša!? — Tako so gospodje zregulirali in zmaksi-mirali draginjske doklade za sluge in poduradnike.
Kdo bi mogel kaj takega storiti, bi se človek vprašal? In vendar je tako, in merodajni gospodje imajo gluha ušesa. Naši trpini pa zdihujejo, preklinjajo, žugajo in v srcu se jim celo zbujajo mržnje, katerih prej niso poznali. — —
Gospodje, tako ne pojde! Napravite to, kar zahteva človeški čut pravičnosti, popravite krivico, ki ste \o storili tem ubogim ljudem, dajte jim to, kar potrebujejo z družinami vred za to bore življenje, do katerega imajo vendar pravico.
Ako pa tega nočete storiti, pripišite vse posledice sami sebi — ker do izbruha mora priti.
Sicer so naši politični časopisi o tem že dvignili svoj glas, vendar bi jih prosili, da napravijo še ener-gičnejši korak in od narodnih poslancev brez razlike strankarske pripadnosti zahtevajo, da napravijo vse, — da se ta krivica takoj popravi! S tem bodo storili le svojo dolžnost v vseh ozirih, posebno pa glede na ugled naše države. Narodni poslanci naj na merodajnem mestu povedo, da se tako ne vzgaja ljubezen do naše domovine, temveč — komunizem!
Gospodje, pomagajte, da ne bo prepozno!
Razne vesti.
Zahtevajmo zvišanje naših draginjskih doklad! Cene vsem življenskim potrebščinam so od meseca aprila tako zrasle, da z našimi prejemki ne moremo pri največji štedljivosti več izhajati. Zlezli smo v dolgove, to pa gre le do neke mere, ker nam nihče več vinarja ne zaupa. Z velikimi skrbmi gledamo v bodočnost in se vprašujemo, kaj bo. Treba je pomoči! Zahtevajmo jo, ker se sami od sebe merodajni krogi prav nič ne brigajo za nas. Vsi drugi stanovi so dobili od meseca marca sem že dvakrat povišane plače, tako da iznašajo zviški 30 do 40 %. Stavbnemu delavstvu je vlada dvakrat priznala poviške po 20%. — Apeliramo na Zvezo javnih nameščencev, da započne takoj to akcijo in da v imenu vseh javnih nameščencev zahteva pravično zvišanje naših doklad.
Borba za pragmatike? Zagrebški »Naš Glas« poroča, da vlada med tovariši v Beogradu veliko ogorčenje zaradi zavlačevanja z novo službeno pragmatiku in da je centralni odbor činovniškega udruženja v tej stvari napravil pri vladi energične korake. Smo radovedni! — Mislimo pa, da je to vprašanje potisnjeno precej v ozadje. — Zge-nimo se tudi mi!
Spanec. Postajamo apatični do vsega, prijemlje se nas spanec. To opazujemo! posebno pri uredništvu našega lista. Na par prstov preštejemo one tovariše, ki se tu in tam oglase s kakim dopisom. Na drugi strani se pa sliši jadikovanje, da ne moremo več živeti! — K delu, k delu! Polnite list s svojimi raznimi pritožbami, željami in zahtevami. Delati pa moramo prav vsi. Posebno posamezne organizacije morajo biti bolj delavne in bi morale o svojem delu obveščati svoje člane v našem skupnem glasilu.
Pripravimo se za letošnji kongres v Beogradu ob pravem času. Vsem našim organizacijam je dobro znano, kako gre ta kongres vsako leto in kak pomen ima odpošiljanje naših delegacij tja. Zato je zadnji čas, da spravimo naše razmerje do Saveza poštanskih, telegrafskih i telefonskih službenika v Beogradu do kongresa v red. Časa je le še malo*, zato brzo!
Sprevodnine ambulančnemu osobju se zvišajo, ko
stopi v veljavo redni državni proračun. Tako nam je odgovorila naša direkcija na našo tozadevno vlogo. — Se pač vrti vse okrog proračuna, neglede na to, ako bi se pri tem podirala hiša!
Brošurica o novi službeni pragmatiki je pri Zvezi poštnih organizacij v Ljubljani še v zalogi in stane 20 kron. Tovariši so pokazali za to jako malo zanimanja in stanovske zavesti, vsled česar nam je knjižica ostala in so komaj kriti tiskovni stroški. — Kdor še knjižice ni plačal, naj to stori takoj!
Osrednje društvo poštnih poduradnikov naznanja cenjenim tovarišem, da plača po sklepu izrednega občnega zbora, ki je bil dne 27. maja 1922, vsak član tri dinarje mesečnih prispevkov in sicer pričenši s 1. julijem 1922. Nekateri tovariši zaostajajo z mesečnimi doneski. Prosimo jih, naj te zneske poravnajo, ker s tem otežkočujejo redno poslovanje in napravljajo nepotrebno delo. Tovariški pozdrav! — Odbor.	I
Veselica. — Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo, podružnica Maribor, priredi v korist svojih bolnih članov, kakor tudi vdov in sirot, poletno veselico in sicer dne 2. julija t. 1. Pobližnji razpored se objavi ob pravem času v dnevnikih, na kar se zlasti tovariši izven Maribora, kateri se žele veselice udeležiti, uljudno opozarjajo.
Zahvala. — Štejem si v dolžnost in se najprisrčneje zahvaljujem Osrednjemu društvu poštnih in brzojavnih uslužbencev podružnice Maribor, oziroma njenemu načelstvu in odboru, ki mi je v. najhujši bedi in skrajno težkih urah priskočil na pomoč moralno in gmotno. Zlasti se pa zahvaljujem za nakazanih mi 1500 kron. — Hkrati naznanjam s potrtim srcem, da mi je moj soprog, v čigar imenu se tu zahvaljujem, poštni sluga Ludvig Budja, dne 30. aprila t. 1. po težki bolezni preminil. — Maribor, dne 1. maja 1922. Vdova po poštnem slugi Budji.
Odgovorni urednik: Ivan Benčan, Ljubljana.
Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo11 v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani.
iiiiiiiiiiiiiik

• Ms
menjalnica v Ljubljani,
Kolodvorska ulica štev. 26.
Delil. Blaira. K 200,0110.800.	::::::	tmm K 51,000.000.
Centrala v Osijeku.
Podružnice: Beograd. Brod na Savi, Crikvenica. Karlovac, Novi Sad, Osijek. <54)	Subotica, Varaždin, Vukovar, la-
reb, New York.
§ Kupuje in prodaja devize in valute najku-jH lantneje. — Obrestuje vloge na hranilne Hj knjižice in na tekoči račun po naj višji 1= obrestni meri.	Telefon štev. 583.
snnnnfflnooonnnooffloonoBnona
e
E E E E E E E E E E E E E
n
S Q Q Q Q SÄ) B Q Q Q Q Q Q Q Q Q Q 2 S S 3 Q S Q 9
30Žef Künstler I kovaški mojster
LJUBLJANA, Lepa pot št. 1. <«>
Strokovno preizkušeno vozno in podkovno kovaštvo.
Trgovina usnja a
Anton Kunstek |
-	ra
wr m |H*	ff •!	•	M
Ljubljana, Kapitarjena ulita štn. D
priporoča svojo veliko zalogo usnja	g
v vsaki množini.
9
(3>	Cene solidne in nizke.	g
a
Franc P. Starc, snbnslar
UUBUANA, Florjanska ulica 16
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Kupite najceneje pri
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjski nre, budilke, zlatnino
in
srebrnina
poročite prstane.	~
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, UUBUANA
(D	Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
äiHiiiiiumiimuiiHmuumiuiiuHimuiimiiumiuuiiuumiuiHintmiiiiHnmiiuHiuiiHiuME
LES
vseh vrst, ter drva J in 09Üe kupuje in | ■ — prodaja	1 j
I F. Heinrlhar 1
g « Škofja Loka,
I Ljubljana, Kočevje. |
imiiiniHmiifliiiiniiiHiiiHuiiiumniiimuiHiiiiiiiiimiuiiimminmmiimuiiHiiiinimtiHNHil
liiiiiiiiiiiiimiiii
1 FRANJO GRABJEC I
fj	FOTOGRAFSKI ÜMETNi-ZAVOD	|j
1	LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEVILKA 6	|
(Nasproti hotela „UNION“)'	61 ==
=	y|,j» Izdelovanje vsakovrstnih modernih fotografij kakor tudi po- jim; H
2	većanih slik v prvovrstni umetniški izpeljavi Slika se
ÜJlr:	ob vsakem vremenu, tudi zvečer pri električni razsvetljavi n,in ==
Minimum Josip rebeic aiiiiiii
(38)	stavbeno ključavničarstvo
LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 9.
'I
^TAATPlUp
ant.cerneT^-
IJU BUJANA


(10)
vifijii pismi i ulili i mi.
(2) poleg mmske cerkve
daje pod ugodnimi pogoji posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu i. t. d.
- Hranilne vloge se obrestujejo s 40/o-	....... "
TIROdERUA
numiMBRUA
IC KOTAR
LJUBLJANA UOLPOVA 10.1
vrdka Josip Peteline n Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
šivalnih strojev ^sh?hmate-
(15)
Tovarniška zaloga
rijal kot pred vojno. — Igle, olje in vse posamezne dele. — Galanterijo, modno blago, nogavice, srajce, na debelo in drobno.
Ugodni plačilni pogoji.
m Trgovina O. BERNATOVIĆ m
priporoča največjo izbiro najnovejših, najfinejših in najcenejših oblek za gospode, dame in otrokej
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 5-6	(H)
••••••aoaoaaaooaaaaaaaasaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaoaoaaaaaaaaa«
kdor hoče imeti dobro in času primerni ceni LIČAN in OBLAZINJEN VOZ, naj se obrne na
ififi lerne] lelovšeh
Ljubljana, Rimska cesta 11. (39)
TEODOR SCORN
LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 8.
(20)	Telefon 14.
Stavbeni in galanterijski klepar.
Pokrivač streh vsake vrste. — Upeijava vodovodov, kopalne sobe, kloseti itd. — Sprejemajo se vsakovrstna dela in poprave po nizkih cenah. Delo dobro in zajamčeno.
Tei. st. 426. stavbeno podjetje Tel-št-426-
IVAN OGRIN
(25)	Gruberjevo abr. 8.
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne, točna postrežba.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllill tvrdko |||!I|||!!I!|||1IIII!||||I!!||[|!!!||!||1|||||||M
Tone Malgaj °
lllllilllllllllllllllllllllllllllllllll Pleskar in ličar l!l!||||ll|||||||||||lli|jjji
Ljubljana Kolodvorska ulica št. 6.
P. Škafar, Rimska c. 11
Vuikaniziranje gumija za avtomobile, motorje In kolesa.
■■■■B8aiaBNNNNNNNNNgBnWNWWWWW"»”«»WWI|
B
e
e
B
ca
N
IS
B
N
B
B
■
Centrala:
Ljubljana,
Rimska cesta štev. 2.
Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana.
M. Kuštrin
Ljubljana
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina z tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drodno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske p n e u m a tik e. Glavno zastopstvo pol-nogumijastih obročev iz svetovne tovarne Walter MARTINY v Turinu. Na razpolago je hidraulična stiskalnica za demontiranje železnih in namontiranje gumijastih obročev.
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. M.aribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3.	[29]

BMaBMBB»Baa»8iieaacaa»gaaBaBaM5iBaESiaa5Liji.iiAiii'
■BBaamBamaiHBBaBHHBBBBBiaBsiaBisaaHsiBBBBaBBBiiaBBBaaBaiBBaaBBBBN
Delniška glavnica;: Din 30,000.000 — Rezerva:	... Din 15,000.000 —
Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Naslov za brzojave: JADRANSKA. AFILIIRAN ZAVOD (24)
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLAND STREET
NEW-YORK CITY.
Zahtevajte cenik
zastonj
in poštnine prosto
Ljubljana 4, «*>
Mastni trg stav. 23.
Največja zalog-a ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.

KOLARSTVO
Ustanovljeno!. 1865. Izdeluje vsake vrste vozove.
FRANC ZANOŠKAR
(41)
LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 17.
PRIPOROČA SE
(13)
zaloga pohištva
IVAN ČERNE
L3UBL3ANA, Dunajska cesta 28.

• •••• *»•« •••«•••■ »•••«»•• »i

Tovarna stolov tn lesnih izdelkov
JOS. STADLER
1.36)	8
LJUBLJANA, Sodna ulica 11
Brzojavi: Jošta, Ljubljana. Telefon {interurban) 461. •
mmm— »•••••«• •••••■»• »
„MERAKL“
MEDIC, MIG & ZiH
Touarna inčnili in rudnlnsiilfi Mn in lakov
Podnim: IIBS. Muli. [JU
Ljubljana: TELEFON 64.	Brzojavi: MERAKL.
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fe-dervais), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko <18> spadajoči predmeti.
Menjalnica
Slovenske eskomptne banke
Ljubljana ^
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah.
Iins poseben borzni oddElefi. Premo m bančne pasle.
Telefon štev. 3 in 451.
• ••••••••••••••■«•••«•■»••«••••«••••c •••••• ■•••••••••••••••,
Delniška glavnica:
K 20,000.000 -
Otoiesäa eskBsptn Irta'«H
zakladi:
6,500.000-—
Podružnice: Houo mesto, UUBIJJIMM, Seiei^byi’go^a ylica it. 1. Telefon št. i46,458.
Ritt, Sloueniiraßec. = izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. = IflOjile: ESKOMPIRL
ice«i
Bossei