t V NEDELJO OB 16. URI. V DVORANI UL. ALSINA 2832, PRVA LETOŠNJA PRIREDITEV PATERNALSKE ŠOLE S SODELOVAN EM DRUGIH DRUŠTEV SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRAI». CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. AfíO (Leto) IX. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. BUENOS AIRES, 14 DE ABRIL (APRILA) DE 1939 Núm. (Štev.) 116 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; -¿a. pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Najboljše jamstvo za mir na naših mejah Vojne prMeiif ti Emopl Listi so polni vznemirljivih vesti iz Evrope, ki se je, po zadnjih poročilih, spremenila v "en sam vojni tabor" in čaka, kje bo počilo znamenje za nov in strašen oborožen spopad. Skoro vsak dan najdejo časopisni poročevalci kakšno novo državo, ki ji baje grozi napad totalitarnih sil; našteli so jih doslej že večino z evropskega zemljevida, in seveda med njimi tudi Jugoslavijo. Zadnji dogodki, ki so se odigrali v Albaniji, so tudi med našimi ljudmi vzbudili razne skrbi, za kar ima nekaj zasluge v naši koloniji precej čitani Mario Mariani, ki že mesec dni spravlja v svojih člankih našo državo na drugi svet in misli, da bo z njo opravil v 24 urah, ko pride dan. Mi tega ne mislimo, marveč smo trdno prepričani, da je vsak pesimizem v pogledu naše države neutemeljen. Zakaj? Ali se je položaj za Jugoslavijo bistveno spremenil z; okupacijo Albanije, ki je dala povod za širjenje novih alarmantnih vesti? Položaj se bistveno ni spremenil. Italija si je že v pogodbi, ki jo je bila sklenila z Zogujem leta 1927, zagotovila pravico, da posije svoje čete črez Otrant-sko ožino v škipetarsko deželo ter je sploh Albanijo tako navezala nase, da je tiranska vlada le za površnega opazovalca ostaja neodvisna. Takrat, leta 1927, odnošaji med Beogradom in Rimom niso bili najboljši in italijansko-albanska pogodba je seveda izzvala skrbi, ki so dovedle do ukrepov, kot jih je narekovalo računanje z možnostjo, da bi Italija utegnila uporabiti Albanijo kot operacijsko bazo proti naši državi. Možnost, na katero sedaj tako hrupno opozarjajo razni tolmači evropske situacije, je torej obstojala že celih dvanajst let in se ni pojavila šele sedaj, čez noč. Zato se mora človek čuditi onim pariškim gospodom, ki so baje sedaj strašno razočaram, ker se Jugoslavija ni razburila radi okupacije Albanije po italijanskih četah. Poleg tega pa so danes odnošaji med Italijo in Jugoslavijo drugačni nego so bili leta 1927. Naša država živi v korektnem sosedstvu a Italijo, katere vlada je smatrala za svojo dolžnost predhodno opozoriti Beograd na dogodke, ki so se imeli odigrati. Tudi je rimska vlada kategorično zanikala vesti, da kuje načrte proti Jugoslaviji. Italijanski listi so celo razlagali, in to razlago je službeni rimski obveščevalni urad razposlal po vsem svetu, da je posredno prišlo do italijanske inter--vencije v Albaniji radi protijugo-slovanskih naklepov, s katerimi se je baje ukvarjal kralj Zogu, po čemer je sklepati, da ima rimska vlada namen ohraniti sedanje odnošaje dobrega sosedstva z Jugoslavijo. Drugim povzroča skrbi Velika Nemčija. Seveda je danes položaj na severni meji naše države drugačen nego je bil pred priključitvijo Avstrije k Tretjemu rajhu. Med veliko nemško državo in našo deželo je bila prej mala avstrijska republika kakor prijetna blazinica, dočim mejimo sedaj na državo z 90 milijoni prebivalcev. Pa kdo ni računal z možnostjo in verjetnostjo, da bo prej ali slej prišlo do "Anschlussa"? Če se je kdo v tem pogledu vdajal na-dam, da se to ne bo zgodilo, so v Beogradu gotovo drugače mislili in temu primerno tudi poskrbeli za na-vezanje čim boljših stikov z mogočnim sosedom. Ko so se te dni širile VOJNE šE NE BO Eden najboljših angleških časnikarjev ter poznavalcev evropskih razmer, tako vsaj trdijo drugi o njem, lord Beaverbrook, je dejal, da zaenkrat še ne bo vojne v Evropi, ker se Hitler in Mussolini ne bosta kar tako odločila za resen spopad z Anglijo in Francijo, ki sta neprimerno bolje pripravljeni za vojno nego Nemčija in Italija. Hitler in Mussolini da vesta, da če bi se spustila v odprto vojno z Anglijo in Francijo, da bi to pomenilo konec njunih diktatur ter totalitarnih režimov. Na Združene države da pa se Anglija ne zanaša. ALBANIJO ZA ŠPANIJO Tako zgoraj omenjeni časnikar. V Londonu pa so se menda odločili, da če: Mussolini takoj ne odpokliče svojih čet iz Španije in ne bo zagoto- na španskem obrežju vključivši ba-learske otoke. Nemčija pa se utrjuje na Kanarskih otokih na Atlantiku. Francoska vlada je poklicala v Pariz svojega poslanika pri Franco-vi vladi maršala Pet.aina, da bo podrobneje razložil, do katere točke misli Franco podpirati oziroma služiti Mussoliniju in Hitlerju. Vzeli bodo v pretres tudi pisanje Musso-linijevega "Giornale d'Italia", ki je sugestiral, da bi bila sedaj lepa priložnost za.totalitarne države raztegniti svoj vpliv tudi na južnoameriške države ter zlasti dobiti v svoje roke panamski prekop. NA AMERIŠKEM KONTINENTU Pisanje prej omenjenega italijanskega lista je tudi v ameriških političnih in gospodarslih krogih vzbudilo veliko pozornost. Listi so pričeli s protipropagand'- in tudi A'elika politična zborovanj? se predvidevajo. Vojaško bi prišlf v poštev Združene države severne Amerike ter Argentina, Brazil in Čile v Južni A-meriki, medtem ko Srednjeameriške državice nimajo vojaškega pomena. Zato bi se skušal fašizem najprej tam utrditi, kjer se nahaja tudi znani panamski prgkoj jTega pa obe A-meriki ne bosta dovolili ter napovedujejo, da bosta svoje odnošaje, ki je bil prvi korak že storjen na zborovanju v Limi, le še bolj poglobili ter se pripravili za vsak slučaj. Zato so se pričele tudi velike južnoameriške države bolje oboroževati, pri če- Jugosl. vojni minister gen. Nedič vil neodvisnost Grške, bo Anglija stopila v vojaško zvezo z Grčijo in Turčijo ter bo angleško-itali.janska pogodba, ki se nanaša na Sredozemsko morje, ostala brez veljave. Za protiuslugo pa bi Anglija priznala zasedbo Albanije. Mussolini je men-| da obljubil odpoklicati svoje vojake j iz Španije enkrat pozneje če mu Angleži verjamejo ne vero. Kot poročajo, ima Italija v Španiji 36.000 vojakov, Nemčija pa 8.000. Dospelo pa je zadnje čase spet nekaj novih čet. Italija se utrjuje na vseli važnih strategičnih točkah Greg. G&fencu, rom. zun. minister vesti, da zbirajo Nemci svoje čete ob naši severni meji, je berlinska vlada odločno protestirala in zatrdila, da so docela izmišljene. Za mnoge zagotovila totalitarnih mož nič ne veljajo. Taki, vkljub vsem zagotovilom iz Berlina in Rima, računajo z možnostjo in verjetnostjo napada na našo državo. In položaj se jim zdi nevaren, ker nobena od zapadnih velesil,, ki obljubljajo pomoč Poljakom, Romunom, Grkom, Turkom itd., ne razlaga, da je pripravljena dati garancije tudi Jugoslaviji. Recimo, da bi — česar pa mi ne verjamemo — res prišlo do napada na našo državo. Ves jugoslovanski narod, od najbolj preprostega kme-tiča pa do najvišjega predstavnika države, ve, da bo v takeni slučaju branil svojo neodvisnost z junaško odločnostjo naroda, ki si je svojo svobodo priboril in ki jo zna ceniti. Napad na Jugoslavijo, naj pride od koderkoli, bi pomenil vojno drugačne sorte nego je upirsffje razkrop- iner seveda nekateri orožni dobavitelji skušajo mastno zaslužiti, a so se državniki odločili, da bodo skušali vo.jno industrijo doma vpeljati. FRANCIJA PRIPRAVLJENA Francoska vlada se je odločila, da ne bo mirno gledala nadal.jnega fašističnega prodiranja. Odločila je tajno mobilizacijo več letnikov ter je vsa maginotova črta v vojnem sta nju, obenem pa je mornarica dobila ukaz, da zavzame pozicije na vseh strategičnih točkah na Sredozemskem morju in drugod ter naj čaka pripravljena. Zaeno s francoskimi vojnimi ladjami so tudi angleške ladje zavzele isto bojno stališče, tako, da je na Sredozemskem morju prava pomorska vojna pripravljenost. Razumljivo je, da je tudi fran- ljenih albanskih skupin proti sedanji okupaciji. Bila bi to borba na življenje in smrt, v kateri bi Jugoslavija gotovo ne ostala sama, marveč bi, tudi brez predhodnih garancij, posegli vanjo zapadni velesili, če imajo v Londonu in Parizu res namen kaj storiti proti "gospodova,-nju nasilja v svetu", če takega namena nimajo, bi pa predhodne francoske in angleške garancije Jugoslaviji prav tako nič ne zalegle, kakor niso češkoslovaški, kateri so bile najbrž celo pogubne. V takšnem slučaju bi naš narod brez garancij, pač pa s svojo vojsko in z vsemi svojimi silami branil, kar je njegovega. In ta odločna volja samoobrambe, s katero je prežet ves narod, je najboljša garancija za mir na naših mejah. Napad na našo državo bi pomenil iskro na tisti evropski sod smodnika, o katerem že dolga leta napovedujejo, da bo eksplodiral, a se njegove eksplozije prav gotovo boje tudi taki, ki jo na videz pripravljajo. Grški minister Metaxas coska diplomacija živahno na delu. Zunanji minister Bonet je v stalnih stikih s poslaniki Rusije, Anglije, Združenih držav, Turčije, Grčije, Jugoslavije, Romunije in Poljske. V Franciji so mnenja, dabo bodoči udar napravil Mussolini iz Albanijo s pomočjo Madžarske in Bolgarije proti Grčiji in Jugoslaviji, Hitler pa od druge strani proti Poljski in Romuniji. V vseh treh slučajih da bo Francija priskočila ogroženim državam na pomoč. ROMUNIJA V NEVARNOSTI Romunska vlada je sporočila v Čoudon, da če ji ne bodo zatrdno obljubili pomoč, da se bo morala vdati nemškemu pritisku. Romunski zunanji minister se bo teda; pogajal v Berlinu in je njegovo zadržanje odvisno od Anglije. Angleški zunanji minister Hali-fax je vprašal zastopniki. Rusije, kaj oni mislijo. Maiski je dejal, da predvsem Romunija ni Sovjetov nikoli prosila za kako vojaško pomoč, da pa bi bili pripravljeni za vsako zvezo, če bi isto napravile tudi Francija in Anglija ter druge države, ki so ogrožane od fašizma. Kot zatrjujejo, je Madžarska koncentrirala na romunski meji veliko število vojaštva, ki ima namen Romuniji vzeti svojo manjšino. Istota-ko da je tudi Bolgarija poslala svojo vojsko na zapadno romunsko mejo, ki ima namen zasesti Dobrudžo, kjer žive Bolgari. Nepotrjene vesti pa vedo celo povedati, da je Nemčija obljubila Bolgarski del Macedo-nije, ki je pod Grško in Jugoslavijo, če se ne bo dala premotiti od Anglije, ki se prizadeva, da bi jo pridobila na svojo stran. GRČIJA SE BO BORILA Predsednik Grčije Metaxas je izdal proglas na narod, naj bo pripravljen za boj. Obenem pa je grška vlada poslala svojo vojsko na albansko mejo ter je istočasne tudi svojo mornarico, ki je precej močna, pripravila za vsak slučaj. Grčija je tudi dovolila prosto luko vsem angleškim vojnim edinicam, v zameno pa bo Anglija poslala Grkom tristo \Jetal ter večjo količino topov in drugega orožja, kar pa v Londonu zanikujejo. Seveda je Italija po .drugi strani pričela f velikimi pripravami v zavzetih albanskih pristaniščih ter je poslala močne oddelke svoje vojska tudi na dodekaneske otoke. Obenem pa zagotavlja, da nima namena nikogar več napasti. SKRIVNOSTI JUGOSLAVIJE Jugoslavijo se ta čas zelo pogosto imenuje, vendar je njeno stališče v tem političnem kaosu najbolj zagonetno. Vlada je baje dala vpokli-cati nekaj letnikov pod orožje ter je močno zastražila svoje meje, posebno na albanski strani. Iz. Rima so bili baje že pred okupacijo Albanije obvestili beograjsko vlado, kaj bodo napravili in so za ceno nevtralnosti potiudili Jugoslaviji del Albanije, Škader, kar pa so v Beogradu velikodušno odklonili. V Franciji se jezijo na .jugoslovansko nevtralnost, a dejansko na pomoč pa doslej še niso šli nobeni državi, in sta jih Nemčija in Italija podvrgli nemoteno. Zato je očividno, da jugoslovanska vlada gleda predvsem na to, kako bi se skozi to politično krizo na naj boijši način prerila. Nekateri poročevalci trdovratno vztrajajo, da sta se Hitler in Mussolini že odločila skupno z Madžarsko porazdeliti Jugoslavijo, če ne bo vse tako napravil;. kot bi onadva želela. POLJSKA IN NEMČIJA Nemški listi zelo ostro napadajo Poljsko, ker je šla iskati pomoči v London, ko ji ni bilo treba, kajti kar se ima zgoditi, da se bo vkljub temu zgodilo. Poljska da ne bo tako nespametna, saj je v njenem interesu, da ne bo ugodila nemškim pogojem: odstopitev Gdanskega, zboljšanje položaja nemške manjšine na Poljskem, in zgraditev avtomobilske ceste preko poljskega koridorja. ITALIJA VPOKLICALA DVA LETNIKA Italija je vpoklicala dva letnika in sicer prvi četrtletnik 1902 in ves letnik 1912. Če bo videl potrebo, je dejal Mussolini, da bo vpoklical še nekatere letnike. Sedaj ima pod o-rožjem okrog en milijon in pol vojakov. RUSIJA MOLČI O Rusiji se zelo malo govori, kot bi jo ne bilo. Znano je, da se posebno v Franciji precej trudijo, da bi izvlekli iz nje, kaj misli. Ruski zastopniki v Parizu in Londonu izjavljajo, da kadar bodo drugi vsi pripravljeni, da njih ne bo treba čakati. Ruska vlada pa ne da nobene izjave. Dejali so samo, da če se jih kdo upa motiti, lahko poizkusi. Iz Turčije poročajo, da so poslali Rusi skozi Bosfor več vojnih ladij v Vladivostok. Iz Beograda pa poročajo, da je štirinajst ruskih vojnih ladij prispelo tudi v Grčijo. ZAKLJUČEK Vse zgleda, da sta se Nemčija in Italija odločili za postopno izvedbo svojih imperialističnih načrtov. Male države, računata, da bosta pola- Str. 2 SLOVENSKI LIST i, t i , . ... ■ Nuni. (Štev.) 116 Argentinske vesti |g"Mi3»D ŠOLSKA LADJA "LA ARGENTINA" Na šolski ladji "La Argentina", ki bo odplula na poučno potovanje v soboto, se je vršila v sredo slav-nost, pri kateri je bila tej ladji izročena zastava, katero je daroval Círculo de Armas. Slavnosti je predsedoval državni predsednik dr. Or-tiz. Navzoči so bili tudi ministri in mnogo drugih civilnih in vojaških oblasti. I I i PREBIVALSTVO KUPUJE POKVARJENA ŽIVILA Brezvestni trgovci prodajajo ljudem dostikrat živila, ki so naravnost zdravju škodljiva. Da se to zlo kolikor mogoče prepreči, obiskujejo občinski pregledniki trgovine, restavracije in druge lokale v katerih se razpečavajo živila. Če najdejo kako pokvarjeno živilo, ga zaplenijo in trgovca kaznujejo. Te dni je izdala občinska kemična pisarna seznam teh trgovcev, pri katerih je našla tako pokvarjeno blago. Iz seznama je razvidno, da je bilo zaplenjenih največ raznih konzerv, čokolade in sladke mlečne omake (Dulce de Leche). Ljudje naj bodo torej previdni kadar kupujejo te Stvari, posebno še ker te vživajo navadno otroci, ki imajo še slaboten želodec ter jim radi tega veliko prej škoduje kakor pa odraslim. PRORAČUN ZA LETO 1940 ŽE PRIPRAVLJEN Minister javnih del Alvarado je zaključil svoje delo o preračunu za 194^) leto ter projekt je v četrtek odposlal finančnemu ministrstvu. PREISKAVA O DELOVANJU NEMCEV V ARGENTINI Preiskovalne oblasti z veliko točnostjo in vnemo preiskujejo mogoče nakaneNemcev v tukajšni državi. Do sedaj pa preiskava ni prinesla še nobenega pravega uspeha. Policija je izvršila že precej aretacij, toda pridržan v zaporu je samo glavni vodja nacistev Alfred Miiller. Napravila je policija veliko hišnih pre- goma eno za drugo spravila sporazumno pod svoje okrilje. Francija, Anglija in Rusija bi prišle na vrsto se le potem, na zadnje, ko bi bilo drugod vse opravljeno. Če sta se Anglija in Francija odločili do takrat čakati, ne moremo vedeti. Računata pač z gotovostjo, da ko bi se oni na zunaj branili, bi jim na snotraj pa podjarmljeni narodi pomagali ter bi bila končna zmaga vsekakor na njihovi strani. A s to možnostjo najbrže tudi Rusi računajo, zato potrpežljivo čakajo. Za velike demokracije pa bi bilo morda še najbolj priporočljivo, če bi se takoj odločile, če ni že malo kasno. In tudi za bodočnost evropskih narodov bi bilo bolje, če jih ne pri-tirajo do skrajnosti. Pozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 aoi aoi PRVOVRSTNA Restavracija, Bar g in Pivnica jj o RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461 Zračni prostori za društva, bankete in svatbe z rezerviranimi „ prostori za družine Kegljišče in krogljišče O Vsakovrstne jedi ob vsaki uri Za društva dvorana brezplačno Prlpo#»ča se lastnik an^OÍFIdekleva iskav, v katerih jerzaplenila mnogo spisov, pisanih v nemščini. Ravno tako je izvršila preiskave v vseh sedežih društev, ki so bila na glasu, da so nacistična. Tudi pri teh je bilo zaplenjenih nebroj spisov in dokumentov, istotako pisanih v nemščini, katere zdaj prevajajo in pregledujejo. Kakor pišejo tukajšnji listi je veliko nacistov zbežalo, boječ se aretacije. Sploh pa ni gotovo, če so imeli Nemci res ta namen, katerega jim nekateri s tako vnemo pripisujeejo. Policija in sploh državna oblast bi morala to, tako važno zadevo prej tajno in premišljeno preiskati, pred-no je začelo s tako javno preiskavo. Sicer se bo pa videlo, kaj bo prinesla nadaljna preiskava. V tej zadevi je nemško poslaništvo ponovno interveniralo. SOCIALISTI IN LJUDSKA FRONTA V torek se je sestal izvršni odbor tukajšnje socialistične stranke, da je razpravljal o predlogu stranke "Concentración Obrera", kateri stremi za tem, da bi se za volitve, ki se bodo vršile v marcu prihodnjega leta združile vse tri delavske stranke: socialistična, delavska socialistična in Concentración Obrera. Ničesar odločilnega se ni sprejelo. Pač pa je iz debat razvidno, da bi bil mogoč skupen nastop, pri katerem bi se zamoglo pridobiti nekaj mandatov v manjšini, toda s stranko delavskih socialistov je skupen nastop nemogoč, češ da je to komunistična stranka in si je svoj današnji naslov vzela radi tega, da se lažje krije. Ta stranka pa mora dokazati, da nima stikov s komunistično stranko in da je zmožna samostojnega obstoja. ŠPANSKI PARNIK "CABO SAN ANTONIO" ODPLUJE Španski parnik Cabo San Antonio, ki je 2 leti ležal v tukajsnih vodah bo sedaj le smel zapustiti Argentino. Odplul bo 20. t. m. Na njem KROJACNICA 'GORICA" Hočete biti dobro in vedno dobro elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste postrežem. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) MMniABWwXMWlMn/mn . -'.«•T* >W RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal odpotuje v panijo tudi ravnatelj lista "Correo de aGlicia", José Le-me. KONGRES STAVBENIH DELAVCEV. V torek popoldne je *ačel v La Plati zbrovati I kongres Zveze stavbenih delavcev. Po pozdravnem govoru tajnika se je vršila volitev, pri kateri je bil izvoljen za predsednika Pedro Chiranti, za podpredsednika Bogdan Bukomanovic, za tajnike pa Abraham Martignano, Francisco Vitali in Cregorio Novelli. Na-vzročih jebilo 56 delegatov, ki so zastopali 42 sindikatov iz province. NARODNI DEMOKRATI ZMAGALI V MENDOZI Pri nedeljskih -volitvah, ki so se vršile v provinci Mendoza, za dopolnitev izpraznjenih poslanskih mest in občinskih svetovalcev, so narodni demokrati zmagali z veliko večino. VOLITVE V SAN JUANU Volitve, ki se bodo vršile 30. t. m. v San Juanu obetajo biti zelo hude. Prvotno se je mislilo, da bo opozicija razdeljena na več skupin, radi česar bi imela "concordancia" lahko delo. Sedaj pa se je dosegel popolen sporazum s temi skupinami. Združena opozicija je postavila listo Del Carril-Yañez. Razdelila si je ta opozicija tudi že mesta: radikali bi dobili 12, blokisti (Cantoni) 12, prenovljeni radikali 3 in socialisti 3 poslance. Vest o skupnem nastopu je "con-cordanciste" jako presenetila. PREVZETJE OBRTI Naš znani rojak Peter Filipčič je prevzel pizerijo na Paternalu, vogal Warnes in Garmendia, katero vodi s prejšnjim lastnikom J ustom Kraljem. Vsem rojakom ju toplo priporočamo. . Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 OBIŠČITE KROJAČNICO Leopolda Usaj loaoc 30I Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" a V Franc Lojk villarroel 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 kjer dobite najboljši "Pera-mus", obleke in obleke za ženske (Traje sastre) GARMEN- J* DIA 4947 O -7-7- T » s Vsi katoliški listi, med kat^pniifmunisti žklijo živeti v slogi z Bs. Aires, Paternal so seveda tudi slovenski, pišejo na ukaz iz Vatikana strupene članke proti-sí&jéféM-Iftu'áfJi. Za to so se bili odločili že tedaj, ko se sedanjemu papežu in predletnemu nunciju v Berlinu ni bilo posrečilo napraviti konkordata z Rusijo. Potem pa se je Vatikan pridružil še znanemu proti-komunističnemu paktu, ki ga tvorijo Italija, Nemčija, Japonska in sedaj še Madžarska in španska. Japonska ni katoliška. Kako postopa Hitler s katoličani, je tudi znano. Italija je pa prav te dni dokazala veliko krščansko ljubezen do bližnjega, ko je prav na veliki petek, na dan, ko je umrl na križu oni, ki je oznanjal mir med narodi, z orožjem navalila na Albance, ki niso nikomur nič hudega storili Prav tako je tudi današnja nacionalistična Španija popolnoma vredna svoje družbe. In nič bolje ni na Madžarskem, kjer nekaj magnatov poljubno izkorišča delavno ljudstvo. Ii sovjetske Rusije, iz tiste brezbožne Rusije, ki je v pohujšanje vsemu svetu, tako vsaj skuša poleg fašističnega tudi katoliško časopisje dopovedati ljudstvu, pa poročajo te dni tole: V Moskvi so na veliko noč vse veroizpovedi svobodno obhajale svoj verski praznik. V Moskvi je seveda sedaj na razpolago samo kakih dvanajst cerkev, medtem ko jih je bilo pred revolucijo čez tristo. Za vseh m bilo prostora ob polnočnici v cerkvi, zato so mnogi ostali zunaj. Motil ni pobožnosti nihče. Protiverske organizacije so dobile ukaz, naj ne delajo proti verskih izgredov, a so smeli svobodno zborovati v svojih klubih ter govoriti potom radija, čemu smatrajo vero za opij ljudstva, kot je dejal Lenin. Kronist še dodaje, da so vse verske izpovedi smele svobodno prodajati vernikom velikonočni kruh. Mi pa bi dodali še, da smo tudi prav te dni čitali v neki italijanski komunistični reviji, ki izhaja v Parizu, da italijanski ko- j^KaMMMMttNIUra^ i FOTOGRAFIJA $ ¿ "LA MODERNA" ¡ VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" bi S. SASLAVSKY S Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires &MKMMMN«KMtiSM« {«oserasaasr 8 janskimi krščanskimi delavci. Mnenja smo, kar potrjujejo tudi dokazi, da je mnogo več krščanske iskrenosti v Rusiji, Franciji in Mek-siki, v Lakozvanih brezbožnih državah, kot pa v Italiji, Nemčiji in Španiji, ki se tako rade odevajo s plaščem krščanstva. V teh zadnjih' državah pač vedo, da ima cerkev, če rie na vse, vsaj na mnoge ljudi še vedno velik vpliv, ki ga je pripravljena da odstoji oblastnikom za proti-usluge, da s zaslepljenjem množice lažje dosežejo protikrščanski, proti-narodni, protidelavski in sploh proti! judski namen. Kje so tu kaka krščanska, narodna in socialna načela, o katerih narodu ob vsaki priliki tako radi govorijo. Pa se še dobijo, ki se jezijo na ljudstvo, če postaja uporno, če išče Boga, najvišjega ideala, brez onih posredovalcev, ki vsled lastne udobnosti nočejo pljuniti krivici v obraz, marveč posredno ali neposredno celo pomagajo ljudskim zatiralcem in tlačiteljem. Mar bi tako krščanstvo, kot je dandanes, osrečilo ruski narod? Mar je "krščanska" Italija osrečila Primorce, Abesince, Špance in 3edaj Albance? Ne! Zato moramo Slovenci, Jugoslovani in sploh Slovani iskati jasneg-a obzorja, čistin načel, brez vseh, ki jim namen posvečuje' sredstva... Taka želja bolj in bolj prevladuje tudi v Jugoslaviji V nekem dnevniku tmo čitali: Pred vojno in tudi po vojni smo se Slovenci najraje šli klerikalce in svobodomiselce Orel je bil garda prvih, Sokol pa drugih. Enkrat smo zmagali eni, drugič drugič drugi in smo se menjali v veselju. ko smo lahko udrihali po premaganih. Ali bi ne bil čas, če bi šli vsi skupaj raje za Jugoslavijo, brez ozira vere ali strankarstva, za skupne interese nas vseh. Tudi v izseljenstvu smo se šli v začetku našega priseljevanja nekake komuniste in narodnjake. Sedaj pa polagoma prehajamo do prepričanja. da bonajbolje, če se brigamo za naše izseljence koristi; in da smo vedno bliže mnjenju, da so izseljenci pravzaprav načeloma vsi eno, brez oziia poklica in morebitne strankarske pripadnosti posameznika. Seveda smo še precej daleč do prave sloge, vendar je upanje, da bomo z nekoliko dobre volje vse nesmiselne ovire odstranili. PRVA SLOVENSKA KROJAČNICA v Villi Devoto Ako hočeš biti počeni in elegantno oblečen obrni se v krojačnico Danijel Kosič CALDERON 3098 vogal R. Lista Villa Devoto Buenos Aires ZA KRATEK ČAS Če bi držal besedo... Zaljubljenec: "Za en sam vaš poljub, gospodična, bi rad umrl". Dekle: "Hm, ko bi vedela, da bi besedo držali." ♦ Udarec s trdim predmetom Mešetar Jaka je prišel pred sodnika — zaradi težke telesne poškodbe. "Ali priznavate, da ste natakarja Friea v gostilni N. s trdim predmetom udarili po glavi, ko vam je ta prinesel na mizo zrezek?" "Priznavam, gospod sodnik." "S čim ste ga udarili?" "Z zrezkom, gospod sodnik." PAZITE NA VAŠE KORISTI zaupajoč nam Vaše PRIHRANKE V HRANILNICO DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne) ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno VSE NAJBOLJBOLJŠE POGOJE. Jugoslovanski Oddelek Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES J *) 1 * Glarho raVnlteljstvo: AMSTERDAM (Holandska) C.LNTRALA: Bnié. MITRE 234 vogal 25 de Mayo. FILIALKA: CORRIENTES 1900 '.-.íi B9(flwln l vogal Río Bamba >sra ;ja bu 8 OE3fir„ SLOVENSKI LIST m^mmmmim&mmmm^iimmmmii mmmmmKsammmmmma^ * v Vesti iz organizacij >3*: »i-ssa®« ŠOLSKA PRIREDITEV Kakor je bilo že javljeno, se bo vršila v nedeljo 16. aprila ob 4. uri poopldne v ulici Alsina 2832 velika šolska prireditev paternalskega šolskega društva. Spored te prireditve bo velik in izredno zanimiv. Nastopili bodo otroci paternalske šole z deklamacijami, igro in plesi, šolski otroci z Dock Suda tudi z raznimi deklamacijami, istotako šolarji in šolarke iz Villa Devota. Na prireditvi bomo imeli priliko videti moški in ženski naraščaj, kakor tudi člane in članice Sokola Dock Sud-Boca, ki bodo izvajali razne proste in ritmične vaje. Bivše gojenke paternalske šole bodo izvajale kuplet in bajni ples vil. Društvo "Slovenski dom" pa bo s svojimi zbori zapelo več lepih pesmi. Poleg vsegča tega bo pa še tudi bogat srečolov z dragocenimi dobitki in ples. Ta prireditev smelo lahko trdimo, bo v vsakem oziru zadovoljila ne samo otroke in starše, ampak tudi vso mladino. Zato smo pa tudi trdno prepričani, da je ne bo družine, ki se ne bo te prireditve naših malih udeležila, brez posebnega tehtnega vzroka. Kakor tudi naših fantov in deklet. Zatorej le vsi, ki slovensko in jugoslovansko čutite, pridite to nedeljo v Alsino št. 2832, da tako podprete in pomagate vzdrževati slovensko šolo na Paternalu. Povejte pa tudi svojim prijateljem, ki jim mogoče ni znano, da je prireditev ter povabite jih s seboj. SLOVENSKA ŠOLA NA PATERNALU Slovensko šolo na Paternalu obiskuje letos toliko otrok, da so postali prostori veliko premajhni, šolsko društvo si bo moralo čimpreje radi tega oskrbeti druge prostore. S tem pa se bodo stroški za vzdrževanje znatno povečali. Zato apeliramo ng, vse naše rojake in rojakinje,vda se ob vsaki priliki spomnijo na našo šolo — zanjo prispevajo ter -pridobivajo novih članov. / Postanite člani slovenske šole na na Paternalu. VELIKA PRIREDITEV V BERISSU Jugoslovansko podporno društvo v Berissu bo priredilo v soboto 6. maja ob 9 uri zvečer veliko zabavo, na kateri bodo sodelovala vsa sokol-ska društva, torej tudi češkoslovaški Sokol iz Buenos Airesa in Villa Dominico. ■>' ''' Kdor bi se hotel iz mesta ali bližnje okolice peljati skupno s"člani Sokola, naj to javi Sokolu Dock gud - Boca, ulica 25 de Mayo 1484'Dbck Sud. Vožnja tja in nazaj ter večerja stane samo 2.— pesa. Javiti je C!OC o iosso: PRVA C Slovenska vinarna NA DOCK SUDU V zalogi imam veliko izbiro najboljšega vina in raznih pijač Na željo klijentov dovažam na dom. — Cene zelo nizke Priporoča še lastnik ALOJZ ŠIRCA a^-BOt .•xiieV si •■ Z OBČNEGA ZBORA SLOV. OSNOVNE ŠOLE V VILLA DEVOTO Dasiravno je bila slovenska šola v Devotu prva v Južni Ameriki, se ni razvila na isto višino, kot bi bilo želeti. Glavni vzrok bi morda bil, da se ni prišlo do potrebnega sporazuma med starši in društvi. Šele zadnje čase in sicer na pobudo odbora osnovne šole v Villa Devotu se je vršil v nedeljo, dne 9. aprila občni zbor, katerega se je vdeležilo lepo število naših rojakov, kakor tudi zastopnikov naših društev. Po prečitanju pravil in pogodbe šole na eni, ter podpiranju od strani Gospodarskega podpornega društva Slovencev in D.K.D. Ljudskega odra v Devotu ter S.P.D. Ivan Cankar v Savedri na drugi strani, se je praktično prišlo do sporazuma gle-vprašanja. Po daljši debati gori imenovanih društev se je prešlo na volitve novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Franc Peinovič, podpredsednik Viktor černič, tajnik Anton Lozej, blagajnik Rebek Kar-lo in gospodar Pičulin Ludvik. Pre-gledovalca računov: A. Lok ar in A. Vrabec. Novi odbor se je takoj lotil deja ter je odredil da se prične s pou-koua dne 17. aprila ob 3 uri pop. Predsednik Peinovič, tajnik Lozej. IZ ROSARIA Dobitki za srečolov Mnogi rojaki in rojakinje želijo darovati kak dobitek za srečkanje. Te prosimo, da nas telefonično obvestijo na Slov. dom (Tel. 59-3667), da se gre eventuelno iskat, ali pa če morejo sami prinesti do sobote v društvo ali pa v šolo. če pa ni vse to mogoče, pa naj prinesejo v nedeljo kar na prireditev v Alsino 2832. OTVORITEV SLOVENSKEGA DOMA Da si SDD. "Triglav" v Rosariu gradi lastni društveni dom, ste že čitali v Slovenskem listu. O potrebi gospodarske osamosvojitve našega izseljenstva smo tudi že precej pisali in govorili že od samega začetka ustanovitve društva. Besede so pričele postajati dejanja. Vkljub mnogim preizkušnjam, nasprotovanjem in drugim težko-čam, je SDD. "Triglav" po devetih letih obstoja prišlo do lastnih prostorov. Triglav ni samo najvišja gora Slovenije, marveč je "Triglav" tudi naše edino društvo v Rosariu, ki gradi svoj lastni Slovenski dom. Da se boste o tem vsi sami prepričali, pridite dne 23. aprila na otvoritev. Ali ni mar ta dogodek nadvse važen in razveseljiv v zgodovini nas Slovencev v Rosariu, da si, kot se reče, postavimo lastno ognjišče, o-krog katerega se bomo zbirali sedaj mi, pozneje pa tudi vsi oni, ki pridejo za nami. V slogi je moč! Sloga jači, nesloga tlači, pravi pregovor. Zato pa ponovno kličemo in vabimo v naše vrste vse Slovence in Slovenke, da postanete člani in članice ter se poslužujete v društvu onega, za kar čutite največ veselja. Raje pozno kot nikoli, ker le na ta način in v skupnem prizadevanju bomo zamogli še kaj večjega in pozitivnega pokazati. Če bomo vsi napravili svojo dolž-»nost, tedaj jeuspeh zagotovljen. Upamo, da smo vsi tega mnenja, da se naša naselbina kulturno in gosuodarsko čimvišje dvigne. V tem JUGOSLOVANSKO ŠOLSKO DRUŠTVO SLOVENSKA ŠOLA NA PATERNALU Calle Mazzini 1479 » Dock Sud tem--■ ...1QC3 Priredi 16. APRILA T. L. ob 4 uri pop. v ulici ALSINA 2832 (blizu Plaza Once) PRVO LETOŠNJO ŠOLSKO PRIREDITEV pri kateri sodelujejo tudi druge šole in organizacije. DEKLAMACIJE naših šolarjev s Paternala, z Dock Suda in iz Villa Devoto ZBORSKO PETJE moškega, in mešanega zbora "Slovenskega Doma" PROSTE IN SKUPINSKE VAJE ženske in moške dece ter članov in članic Sokola Dock Sud - Boca KUPLET, PLES IN PETJE v prizorih "Ciganke", "Gospodične in dekleta" ter, na željo občinstva, "Mati in bolno dete". IGROKAZ "LENKINA PUNČKA", v katerem nastopajo najmlajši s Paternala. PROSTA ZABAVA S PLESOM IN SREČOLOV. SVIRA ORKESTER " SLOVENSKEGA DOMA " VSTOENINA: Moški $ 1.50 Ženske „ 1.00 "SLOVENSKI DOM" Gral. Cesa*, Dia* 1657 Us T. 59 (Paternal) 3867 — Buenos Aires PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej; ob nedeljah in praznikih pa ves dan. PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo. DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo. GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto. DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke. POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja! STARŠI, ki želite, da bi se vaš sin ali hčerka, izučila v glasbi bodisi violine ali klavirja, prijavite jih v društvu. Pouk brezplačen. smislu bomo tudi delali. A tega brez dobre volje in razumevanja vseh ni mogoče povoljno doseči. Zato Slovenci v Rosariu, strnimo se! Franc Mezgec, tajnik'. DOMAČE VESTI SMRTNA KOSA Na veliko soboto je po kratki bolezni umrl naš rojak Ivan Vidič, star 40 let, doma iz Gorenjega Ne-kovcga pri Kanalu na Goriškem. V Argentini je bival deset let. Tu zapušča ženo in mladoletno hčerko ter brata in več sorodnikov. Doma pa mater, brata in sestro, v -Jugoslaviji pa tri brate. Pogreb pokojnika se je vršil iz hiše žalosti na pokopališče v San Martinu pri Buenos Airesu. Družina Vidič se srčno zahvaljuje vsem. ki so ga pospremili na njega zadnji poti. Naj mu bo lahka tuja zemlja., Preostalim pa naše sožalje! ŽALOSTNA VEST V nedeljo 9. aprila je po kratki, a mučni bolezni umrla Cecilija Luk-man roj, SeJjak iz Bukovega pri I-driii. Tu v Argentini zapušča moža Rajmunda, doma iz Nabrežine in 4 še nedorasle otroke, od katerih je eden komaj star dober mesec. Rojaki, ki so obiskovali šolske prireditve, se bodo gotovo spominjali Luk-manovih fantov-korenjakov, ki so s svojo priktipljivostjo in junaškim nastopom vzbujali občo pozornost. Sedaj pa so ti fantiči naenkrat postali sirote brezmatere. Težko izgubo matere pa jim nadomeščajo naše šolske sestre na Paternalu. Pogreb clrage pokojne se je vršil v ponedeljek, katerega se je udeležilo velilio število rojakov in rojakinj., Dobri i materi naj bo lahka argentinska zemlja! Prežalostnemu možu pa naše naj-isltrenejše sožalje! ZAHVALA Tem potom se vsem rojakom, ki so mi priskočili na pomoč za časa bolezni in smrti moje žene, srčno zahvaljujem. Preskrbeli ste dostojen pogreb ter jo v velikem številu pospremili na nje zadnji poti, kar mi je lajšalo mojo bridkost. Med rojaki se je nabralo $ 70.30, kar mi je bilo pošteno izročeno ter so nabiralne pole na razpolago v u-redništvu Slov. Lista. Buenos Aires, 11. aprila 1939. Rajmund Lukman. CERKVENI VESTNIK 16. aprila ob 9. uri maša na Paternalu za Jožefa in Jožefo Stanta. Molitve se opuste in ste povabljeni. vsi ta dan na šolsko prireditev 21, aprila maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu. Spoved za otroke bo v soboto 15. aprila od 13.30 do 15 ure. Na belo nedeljo bo pa pri sveti j maši ob 9 uri skupno sveto obhajilo, lia katerega so povabljeni tudi starši. Prilika za spoved je najbolja v cerkvi sv. Jožefa v soboto zvečer od 16 ure dalje. Veliko noč smo prav lepo obhaja-. Ji. Na Avellanedi se je zbralo polna kapela ljudi in prav tako na Paternalu. Tudi popoldanska vdeležba je bila lepa. Popoldne smo določili v glavnem program proslave sveto-gorske 400 letnice. Janez Hladnik POZOR, ROJAKI V ROSARIU Odbor S.D.D. "Triglav" vabi vse člane in prijatelje ter Slovence in sploh (Jugoslovane Na SVEČANO OTVORITEV lastnih društvenih prostorov Slovenski dom ki se bo vršila v nedeljo, dne 23. APRILA v ulici Gral. MITRE 3936 ob 11 uri dopoldne. Otvoritev bo otvoril predsednik s primernim govorom. Potem bo pa kosilo (asado). Vstopnina prosta, vendar pa še bodo prostovljni prispevki hvaležno sprejemali. Vozila, ki vozijo v bližini društvenega doma: Omnibusi št. 50, 51, 52 in 54. — Tramvaji: 7. in 18. — V slučaju slabega vremena se bo otvoritev vršila nedeljo pozneje. ODBOR Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v Villa Devoto VABI vse cenjene rojake na prireditev, katera se bo vršila v nedeljo, dne 23. APRILA 1939, ob 4 uri popldne v društvenih'prostorih, ulica SIMBRON 5148. SPORED: 1) Otvoritev: GODBA. 2) J. Aljaž: NE ZVENI MI, meš. zbor. 3) J. Aljaž: OJ PLANINE, meš. zbor. 4) Davorin Jenko: ROJAKOM, moški zbor. 5) N. N.: DEKLAMACIJA. 6) šaloigra: "DVE TETI" Po končanem sporedu prosta zabava s plesom, bogat srečolov in dobro založen bufet. — Vstopnina: prostovoljni prispevki. SVIRA SLOV. ORKESTER "TRIGLAV" Za obilno vdeležbo se vljudno priporoča ODBOR Str. 4 SLOVENSKI LIST Núm. (Štev.) 116 Slovenci doma in po svetu RAZMERE V IDRIJSKI OBČINI Idrija, februarja 1939. — Po mnogih podeštatih, ki so od okupacije sem bolj ali manj neuspešno vodili občinske posle nase velike in z zadnjo priključitvijo okoliških krajev obširne občine, zavzema sedaj to mesto ing. Ricci, ki je obenem tudi ravnatelj idrijskega rudnika. Ing. Ricci se je kot podešta zelo slabo izkazal in je radi svojega malomarnega poslovanja vzbudil odpor celo pri veliki večini italijanskih priseljencev. Le malo jih je med njimi, ki ga sku črnovrške Gore, ki jo upravlja deže la, je bil promet z najtežjimi vozili mogoč, le v Idrijo od novega mostu dalje, je bil promet nemogoč in so vozovi obtičali v visokem snegu. A občina se za to ni zmenila, čeprav bi na stotine brezposelnih z veseljem prejelo za lopato, da bi zaslužilo nekaj lir. Pritožbe so bile brezuspešne. .. Taka pritožba je bila naslovljena tudi na poveljnika idrijskega vojaškega okrožja (prezidija), ki se je o šajo upravičevati, češ, da se radi pre- dejanskem stanju hotel osebno prezaposlenosti pri rudniku ne more v pričati. Ko se je vračal nekega dne toliki meri posvetiti občinskim zade- z avtom iz Dol nad Idrijo, kjer je bil vam, da bi bilo vsemu ugodeno. To- na inšpekciji z nekim generalom, je da četudi bi ta izgovor držal, ven- prišel tudi v mesto. Toda pod ma-dar ne more opravičevati stanja, v iim klančkom pri hotelu Didič je vo-katerega je občina zabredla pod se- zü0 odpovedalo radi visokega snega, danjo upravo. Če je sedanji podešta ves razkačen se je poveljnik prezidi- Cerkvene zadeve Idrijeani v Pragi prezaposlen, zakaj ne odloži to mesto in zakaj merodajne oblasti ne i-menujejo človeka, ki bi se lahko posvetil občinskim zadevam v toliki meri, kolikor to mesto zahteva. Idrija je predvsem delavsko mesto, ki terja predvsem veliko razumevanja in dela v socialnih vprašanjih, posebno glede preskrbe brezposelnih in onemoglih, katerih število se iz dneva v dan veča. Beda, ki je Idrija nekdaj skoraj ni poznala, občutno raste ob veliki nezaposlenosti, skrajno nizkih plačah in draginji vseh življenskih potrebščin. Idrijski rudnik, ki je še pred dobrimi desetimi leti zaposlje-val do 1.500 ljudi z razmeroma dobrimi plačami. Saj je rudar z akord-nim delom lahko zaslužil do 500 lir mesečno, zaposluje danes komaj 500—600 oseb, všteto s priseljenci. I Ob znanem preganjanju političnega tajnika Mutte, kateremu gre zasluga za strašno redukcijo našega delavstva, se je kakih 300 rudarjev izselilo, največ v Jugoslavijo. Ostali reducirani delavci pa životarijo doma loveč priložnostne zaslužke. Tako je v našem mestu brez stalnega zaslužka najmanj 500 do 600 odraslih moških. Čudno se zdi, kako morejo ti ljudje sploh živeti. Toda v pojasnilo je treba omeniti, da je Idrijčan zelo skromen, da so rodbinske zveze zelo tesne ter ljudje do skrajnosti požrtvovalni. Na primer, od majhne pokojnine 250 lir, ki jih prejema rudarski upokojenec, ali jih zasluži zaposleni rudar, neredko živi 5 do 6 ljudi. Brez dvoma je tako življenje bedno, toda ljudje le upajo, da se bodo razmere kako spremenile. V zadnjem času je bilo nekaj brezposelnih sprejetih v labinski rudnik, kar se pa le malo pozna, ker so tudi tam omejili število naših ljudi in dali predvsem prednost državljanom iz starih pokrajin. Preko leta si marsikak brezposeln rudar preskrbi delo pri okoliških kmetih, nekateri dobe tudi zaposlitev pri javnih delih, toda z nastopom zime tudi teh možnosti ni več in tedaj je rudarska plača ali pokojnina spet edini vir preživljanja. Sramotno nizki zaslužek čipkaric skoro ni omembe vreden. Iz tega je jasno razvidno kako velike naloge bi se mogla lotiti idrijska občina, da bi eventualno s sodelovanjem rudnika in dežele omilila težko stanje nezaposlenih rudarjev z zaposlitvijo pri javnih delih ali s podporami. Toda ing. Ricci razumevanja za te probleme nima. Občinske zadeve ga ne brigajo, a kritike ne prenese nobene, tudi od strani svojih rojakov ne. če kdo od priseljenih pokaže preveč zanimanja g. Ricci preskrbi kmalu za njegovo premestitev. Letošnja huda zima, ki je posebno hudo pritisnila v našem kotu, je dala občini lepo priložnost, da bi zaposlila nekaj najpotrebnejših s kidanjem snega, ki je tako na debelo za-metel, kot ljudje že davno ne pomnijo. Meščani so morali sredi mesta gaziti sneg do kolen, če so hoteli na delo ali po drugih opravkih in ves promet je bil ustavljen. Najzakotnej-še vasi v našem kraju so imele ceste preorane in tudi po cesti iz Sv. Lucije—Idrija preko 1000 m visoke j a podal naravnost na dom podešta-ta Ricci j a kjer je nastalo tako prerekanje, da se je slišalo na cesto, kjer so ljudje radovedni postajali in z zadoščenjem poslušali upravičene lekcije, ki jih je bil deležen podešta. Taka intervencija je pomagala. Podešta je dovolil kredit za čiščenje cest. Sam poveljnik je nato po cesti ustavljal brezposelne in jih pošiljal na delo, tako da so bile ulice v nekaj dneh prekidane. Pri tem so številni brezposelni le nekaj zaslužili. Ob takih razmerah na naši občini se nam nehote vriva vprašanje, kam vendar gre denar, ki se steka v občinsko blagajno, da ga še za najnujnejše potrebe manjka. Dohodki občine gotovo niso majhni, saj ji je priključeno malone celo okrožje, ki je bilo prej razdeljeno v štiri samostojne občine. Poleg tega pa občina prejema od rudniške uprave redno letno dotacijo, ki presega 50.000 lir. Občinska uprava kljub povečanemu območju in dohodkom zaposluje manj uradništva kot nekoč, katerih plače so tudi manjše kot svoječasno; torej kam gre denar? Nekoč je občina z veliko manjšimi dohodki pridno delala, podpirala potrebne in stalno zaposlovala precej delavcev, poleg ostalega pa vzdrževala tudi obširno realčno poslopje, kar ni bilo malo. Sedaj je je tudi to zanemarjeno in prepuščeno razpadanju. Skrajni čas je že, da se ing. Ricci umakne s tega mesta in ga prepusti sposobnejšemu. To ne uvidevajo samo domačini, ki1 jim je g. Ricci tudi kot ravnatelj rudnika prizadel že nešteto krivic, temveč tudi sami Italijani, med katerimi raste proti njemu odpor tako da že napovedujejo njegov padec. Idrija, februarja 1939. — Poročali smo že, da je grgarski dekan Filipič odklonil ponudeno mu mesto dekana v Idriji, češ da je prenaporno. Tedaj je bilo tudi omenjeno, da je mestno župnišče neprikladno in neudobno in da bi ga bilo treba prenoviti in opremiti po modernih stanovanjskih principih. Da ne bi bilo v bodoče radi tega zopet kakih ugovorov, je rudnik kot farni patrón pričel sedaj s prenovitvenimi deli. Preuredili bodo vse prostore in postavili v župnišče tudi kopalnico, ki je do sedaj ni imelo. V kratkem pričakujemo ponovnega razpisa mesta idrijskega dekana in z radovednostjo ugibamo, komu bo mesto podeljeno. Kakor se je sedaj zvedelo, je bilo pri prvem razpisu mesto najprej ponudeno župniku neke furlanske župnije, ki pa je ponudbo gladko odklonil, češ da nn dovolj vešč slovenskega jezika. Medtem ko je usoda tega važnega mesta na tehtnici, opravljata naporno duhovniško službo v naši kotlini dva povsem mlada duhovnika, od katerih je eden domačin, kaplan Štefan Gnezda, iz Jeličnega vrha. Zelo se tudi pozna, odkar je bil službi župnega organista odvzet značaj in pravice državne službe. Do 1927. leta je bil organist državni nameščenec v stopnji rudniškega paznika. Kot zadnji je to ugodnost užival sedaj že pokojni organist in tudi v Italiji po svojih mašah znani komponist Janez Pogačnik. Po njegovi smrti je to mesto zasedel zelo zmožen organist Uršič Tone s Kobariškega, ki pa je opravljal to službo le še kot nameščenec župnije. Pod njegovim vodstvom se je cerkveni zbor kvalitetno visoko dvignil, čeprav je bilo precej občutno pomanjkanje zlasti moških glasov. Ko je Uršič na ukaz moral oditi in se preseliti v Jugoslavijo, je mesto organista zasedel mlad domačin, ki pa je pred kratkim moral k vojakom. Tako, da nekdaj na svoj cerkveni zbor tako ponosna Idrija sedaj nima organista in sposobnega pevovodje. To je cerkveno petje ubilo, vse je zamrlo: nič več ni čuti ubranega slovenskega petja, ki smo ga bili vajeni in ki je nekdaj tako povzdignilo službo božjo. Kot nekako odškodnino za odvzeto državno službo organistu prispeva sedaj rudnik mesečno za organistovsko službo 200 lir. Zlata Praga! Središče Slovanstva! Nedosežene sanje mnogih, mnogih, ki hrepene po Teki. Tudi naše misli in srca so vedno romala k Tebi, naše upanje vate je bilo brezmejno. Ali nam je omajeno danes? Čehi so nam bili vzor dela in požrtvovalnosti in taki nam bodo ostali tudi v bodočnosti. NI JIH UNIČILA BELA GORA, NE BO JIH UNIČILO MONA-KOVO! ČAKALI BODO, DELALI IN DOČAKALI. Leta 1926. smo jih obiskali. Morali smo jih videti, morali smo se učiti pri njihovem delu v delavnici sami. Vršil se je VIII. vsesokolski zlet dovolj primerna in velika prilika, da bi videli, kaj zmore narod in da bi se pri tem mnogo naučili za naše prilike. Megleno in deževno je bilo poletno jutro, ko sem se vozil iz domačega kotla po tesni dolini reke do najbližje postaje. Vožnja ni bila prijetna. Temne misli, kako bo romanje začelo in končalo, so vrtale po možganih. Gospodje, ki so mi dali potni list, so rekli, da dobro vedo zakaj in kam potujem. Postaja. Vlak. Joža hiti mimo mene in sikne skozi sobe: sedi in molči. Stisnil sem se v kot kupe j a, sedel in molčal. Kaj se godi? Neznano dekle 1 gre milno in mi stisne v roke potni list. Brez besede. Gledam krog sebe. Sami vprašujoči pogledi in tišina. Vlak se pomakne. Pogledam skozi okno. Joža maha z roko in želi v mislih srečno pot. Počasi, oprezno in ^kakor bi tipale po zraku, so se sre-čavale in zbirale besede, dokler niso ustvarile jasne slike. Mnogim so za-branili odhod, nekatere pa so celo postavili med stene, kjer so imeli priliko vaditi samo proste vaje. Položaj je bil negotov do meje. Dočim so se daljni vrhovi kopali v soncu, je bila Baška dolina v megli in dežju. Skozi zadnjo zanjko smo srečno prešli: Čim bolj smo se bližali drugemu svetu, tembolj so se jasnih obrazi, iskrile oči in razvozlja-vali jeziki. Bohinj in Triglav v megli. Mora je skopnela iz duš, srce je močneje bilo, lica so zažarela. Domači obrazi, slovenska beseda, slovenski kraj v svobodi. Vse je bilo nekam novo, ne razumljivo, pravljično. Dolina Save. Pregledamo svoje borne vrste in opazujemo življenje. Vse poje, vriska, pleše, vse je v zastavah, dekleta v narodnih nošah. Primerjamo dogodke na postajah tu in tam. Ali je mogoče? Je! Pridružili smo se Sokolom iz župe Sušak-Reka in kmalu smo se spet vo- Vesti iz naše Primorske so v tej številki posvečene Idrijčanom Mizerne pokojnine rudarjev bodo znižane Idrija, februarja 1939. — O težkih, da, nevzdržnih razmerah, v katerih živi ogromna večina idrijskega prebivalstva, posebno še rudniški u-pokojenci in njihove družine, smo že ponovno poročali. Toda bede še ni dovolj! Napovedujejo namreč, da bodo pokojnine ponovno znižane in da je odlok žc pripravljen. Značilnost odloka pa bo menda v tem, da ne bo zadel le delavstva temveč tudi paznike, pisarniške uradnike ter sploh nižje nameščence, ki sicer v aktivni službi uživajo precejšnje ugodnosti in razmeroma prav lepe plače. S tem odlokom bodo torej pokojnine izenačene za vse nižje nameščence, ki so z izjemami vsi Sl6venci. Da bo bolj umljivo, v kako bedo bodo pahnjeni bodoči rudniški upokojenci pri nas naj navedemo za primer, da znaša dosedanja pokojnina rudarja mesečno 257.— lir. Aktiven rudar prejema mesečno 300 do 350 lir. Pazniki in pisarniški uradniki njihove stopnje s v aktivni službi kaj dobro plačani, prejemajo namreč do 1000.— lir mesečno. Po pripravljenem odloku pa bodo vsi ti, ki bodo v bodoče upokojeni, prejemali mesečnih reci in piši 150.—■ lir! Kdo naj s tem živi, posebno še, če ima družino? Pazniki bodo vsaj lahko kaj prihranili, za črne dni upokojencev, ki se jim s tem obetajo, toda kaj bodo s tem denarjem rudarji, ki že sedaj trpijo pomanjkanje? Iz navedenega bi se dalo sklepati, da ima napovedani odlok poleg pretirane štednje tudi drug namen: onemogočiti obstoj stotinam rudarskih družin, jih prisiliti, da se razkrope s trebuhom za kruhom in tako uničiti kompaktnost slovenskega prebival stroji na tekoči zrak, v tej primerjavi skoro ne pride v poštev. Tudi cona živega srebra je trdna in visoka kar je povsem razumljivo pri sedanji visoki aktivnosti oboroževalne industrije pa tudi drugih tehničnih panog, zraven tega pa ima Italija kar nekak monopol na živo srebro in lahko diktira cene po mili volji, saj je lastnica dveh največjih rudnikov živega srebra, ker Almadén v sedanjih razmerah ne pride v poštev.' Zakaj torej ta strašen pritisk na ljudi? Ne vemo drugega odgovora kot o-nega, ki smo ga v prednjem odstavku navedli. Inženir Ricci, rudniški ravnatelj stva našega mesta, ki je bilo dosedaj ¡in predsednik evropskega t rus ta za kljub vsem tegobam in trpljenju ne- živo srebro, bi za izboljšanje skrajno porušljivo in trdno, ter polagoma tik ob meji ustvariti novo italijansko mesto, ki naj bi imelo odločilen pomen v asimilacijski politiki za vso okolico. Pa tudi iz gospodarsko-socialnega stališča je odlok zelo črivičen. Izdelan je bil lani, torej v letu, ko je produkcija živega srebra v povojnih letih dosegla maksimum ter je bila e-naka rekordni produkciji iz 1. 1913., kljub sedanjemu trikrat manjšemu številu delavstva. Mali napredek v tehničnem pogledu, n. pr. vrtalni slabega gmotnega položaja našega rudarja na merodajnih mestih lahko marsikaj dosegel. Toda ob noče! Nasprotno, trudi se pokazati čini večjo vnemo za varčevanje in tlače-tili zlesti še višje.,.. S svojim neso-nje naših ljudi in po delavskih hrb-eialnim postopanjem je že davno o-mržen med delavstvom in ga idrijsko prebivalstvo v medsebojnem pogovoru sploh ne imenuje drugače, kot z ne baš laskavim nazivom "Nerón", ki so mu ga dali radi njegove nesoeialnosti. žili po trpljenju sorodni slovenski deželi Koroško) v tuji državi. Kako malo časa je treba od nas do tu, vmes je samo kratek žarek sonca in svobode in že je tu — Koroška! Zibelka Slovencev! Slovenski Rož, z lepimi vasicami in polji. Dolina Drave. V par urah smo bili od Soče preko Save do Drave. Gosposvetsko polje, jedro naše preteklosti, danes samo še zgodovina. V ozadju so se bliščale v soncu Visoke Ture, naša nekdanja narodna meja na severu. Vlak je drvel naprej, mi pa smo razmišljali o naši preteklosti in bodočnosti. Preko zadnje postojanke Slovencev smo se vozili1. Kako daleč na jugu bo ta točka čez par let? Val germanizad je pritiska z vso težo in silo na jug, udarja na Karavanke in sili na Jadran. To smo razmišljali in se zaprli vase. Vlak osemnajstih vagonov je izgledal brez življenja kakor tovoren. Hiteli smo proti Češki. Na češkem smo. Valovit svet, polja in griči so dremali v zaspanem jutru pod temnimi oblaki, ki so se podili pod nebom. Postaje v zelenju in zastavah. Prvi bratski pozdrav, v Taboru pa slovesen sprejem, češka je drhtela v veselju ob svojem prazniku. Praga. Sprejela nas je kot brate, ki so prišli iz robstva, da se pri nji odpočijejo. Bili smo gostje Jugoslo-vansko-češke lige, ki nam je preskrbela udobno bivanje. Prostori lige so bih določeni za zbirališče, za sestanke, na katerih smo se zbirali vsak dan in prejemali navodila, že prvi večer nam je predsednik Telovadne zveze v Trstu pod katere okriljem smo se udeležili zle-ta, dr. Vilfan, sporočil, da je Italija, katere državljani smo bih, odpovedala svojo udeležbo. To je pomenilo, da tudi mi ne moremo sodelovati ofi-cijelno na zletu. Pri telovadbi itak nismo mogli nastopiti, pač pa smo želeli sodelovati pri zaključnem sprevodu. Cilj našega potovanja bi bil dosežen. Za to priliko smo imeli tudi enostavne kroje: dolge temne hlače, črn usnjen pas, belo srajco, trd o-vratnik z modro kravato (petelin-ček) in čepico s senčnikom, na prsih pa trak T. Z. Še isti večer smo dognali, da imamo za seboj varuhe, ki so pazili na naše korake in delo. Predno so začele zletne slavnosti in med njimi, smo razgledovali mesto in opazovali življenje. Videli smo češko zavednost in delavnost. Liga, katere gosti smo bili, je pripravila Slovanom iz Italije pozdravni večer. Pogostih so nas z večerjo, na to pa je bil umetniški program in družabni večer. Sodelovala je godba in sokolski pevski zbor iz Novega Sada, ki je pel tudi slovenske pestmi. Po himni so« nastopili razni govorniki. Prvi je govoril dr. Mandič, ki nas je pozdravil in nas bodril naj se vztrajno borimo za svoje pravice in svobode. Odgovoril mu je dr. Vilfan, ki je razpravljal o manjšinskem vprašanju in se zaVzemal za lojalno ponašanje manjšine proti večinski državi. Govorili so še urednik Večernega Slova, Hrvatske reči in tedanji gerent mestne občine ljubljanske g. Turk. Pri zaključni manifestaciji vsega sokolstva, pri sprevodu, člani Telovadne Zveze v Trstu nismo sodelovali iz razlogov, ki sem jih že omenil. Določili so nam zato nekako častno mesto pri spomeniku sv. Vac-lava pred muzejem. Tu smo gledali ves sprevod. Kot posamezniki smo pri vseh prireditvah nekako utonili v silni množici, pri sprevodu pa bi bili prišli kot celota do izraza. To je bil tudi drugi in glavni propagandni namen naše udeležbe na zletu. Hitro, prehitro so minili dnevi našega bivanja v Pragi. Slovo je bilo težko, prav tako pa tudi od gostiteljev, ki so nam šli na roko in nam omogočili, da smo si ogledali mesto in njegove zanimivosti. Imeli smo olajšan dostop do mnogih reči, pri drugih pa vsaj znižano vstopnino. Zapustili smo Prago in češka zemlja se je nam hitro izmikala pod noga- Nútu. (Štev.) 116 SLOVENSKI LIST Str. 5 Idrijčan Zorko Prelovee, skladatelj in pevovodja, umrl Ljubljana. 28. februarja 1939. — V soboto, 25. februarja je umrl v ljubljanski bolnici sirom slovenske domovine znani skladatelj in pevovodja, idrijski rojak, Zorko Prelo-vec. Vest o njegovi smrti je globoko odjeknila v njegovem rojstnem kraju, v krogu njegovih rojakov in sirom cele Slovenije. Pokojni Zorko se je rodil 11. februarja 1887 v Idriji kot sin sodnega kancelista Franca, katerega smo pred leti položili v Ljubljani k večjemu počitku. Ljudsko šolo in realko je obiskoval v Idriji, kjer je za tudi njegov najlepši in najtrdnejši spomenik med slovenskim narodom. Njegove lepe skladbe odmevajo iz koncertnih dvoran, s podeželskih odrov, odmevajo v lepih nočeh kot podoknice in z grobov kot nagrob-nice. Zorko se je pridno uveljavljal tu- di kot glasbeni poročevalec in kritik s va le. ]e v v®c"u st°Pü° f.slüve" v Slovenskih listih in reviiah. deset !kim zlvlJ€in- Zato 3e JJudskl °b v slovenskih listih in revijah, deset let pa je urejeval glasbeno revijo "Zbori". V svojo drago Idrijo, kakor jo je vedno imenoval, se je vračal v vsakem razgovoru. Zato nič čudnega, da čelo tudi njegovo plodonosno dru- Je" sodeloval"tudiT ¿¿Vskem°kro"ž-stveno in glasbeno delo. Oči so mu ku v Ljubljani. Ko smo ga leta 1936 rtlo -. . . . žarele, kadar je govoril o svojih mla dih letih, posebno pa o razposajenosti in nagajivosti svoje mladostne družbe, katero je poznala vsa Idrija. Početki njegovega dela na pevskem polju segajo v njegova dijaška leta. Ko se je 16. aprila 1. 1960 ustanovila v Idriji prva dijaška organizacija "Prosvit", je bil Zorko med njenimi ustanovitelji, še isto leto so Ustanovili tudi dijaški pevski zbor, katerega pevovodja je bil naš Zorko. Zbor je sodeloval pri raznih dru-švenih prireditvah, posebno Delavskega bralnega društva in je bil najboljši v tedanji Idriji. Pevski zbor DBD ga prav tako šteje med svoje prve in najboljše pevo-yodje. Poleg tega pa je zbiral tudi idrijske narodne pesmi, ki jih je har-moniziral in izdal 1. 1908 pod okriljem DBD. Že kot znan pevovodja je po maturi zapustil Idrijo in stopil v službo ■Mestne hranilnice v Ljubljani, kjer se mu je nudilo obširno polje za u-metniško udejstvovanje. L. 1910 je Prevzel vodstvo pevskega društva "Ljubljanski Zvon" in njegova samuga je, da se je zbor razvil na tako umetniško višino, širom Jugoslavije je priredil v dobi svojega petindvajsetletnega pevovodskega udej-stvovanja nad 60 koncertov. Kot organizator se je razmahnil tudi preko "Ljubljanskega Zvona" Po prevratu organiziral Zvezo genskih pevskih društev, nato pa flubadovo župo JPZ. Bil je dolgo let ttJen predsednik in pevovodja. Poleg organizatornega je bilo še važnejše njegovo skladateljsko delo, « je začelo tudi že v Idriji. Arhiv DBD je bii za t0 najboljši dokaz, ■nešteto skladb je bilo še v rokopisa med njimi tudi "Lepa Vida", matere odlomek je pel LZ pod njegovo taktirko 1. 1936. ob petindvajsetletnim njegovega delovanja. Skladal je za ljudstvo, kakor je sam več-*rat dejal. Trenutno ni mogoče ugotoviti število njegovih skladb in pesna, je pa ogromno, saj je, bil izredno priden tudi zadnja leta, ko se je bolezen že pojavljala. Zasluga njegovih skladb je, da so postale narodova last, da so ponarodele in to je Zadnji nastop v Julijski Krajini. Te lovadci so nastopiil v novih krojih J^lih hlačah in majcami s črnimi masivi: znak časa in razmer. Kmalu za tem pa je oblast razpustila društvo z utemeljitvijo, da vrši protinarodno 111 protidržavno delo. Izlet v Prago nam je pustil silno lePe vtise. Lepa je dežela, lepa, div-?;a je Praga, dobri in gostoljubni so Jndje. Ko si jo enkrat doživel v r°kami, tedaj si ponovno želiš k njej Vsem razmahu in v vsem razkošju, 2 odprtim srcem in rokami, tedaj si Ponovno želiš k njej, danes morda b°lj kot kdajkoli preje. Zlata Praga, kdaj boš zopet svobodna, da nas boš spet kot brate "Prejela v tvoji sredi? L. B. pozdravili ob njegovi slavnosti v i menu rudarja in v imenu Idrije, so mu oči zalile solze, še danes zvene njegove besede pred Cankarjevim spomenikom na Vrhniki, ko je govoril v imenu Idrije o svojem ožjem notranjskem rojaku: "Prav mi Idrijčani ne moremo mimo tega spomenika. Delavska Idrija pozdravlja Cankarja svojega druga v trpljenju, veseli Kurent iz naše kotline z gosli-cami pod pazduho svojega brata. Združeni idrijski popotniki bomo nosili Tvoje ime in delo v svojih srcih kot bodrilo, tolažbo in spomin." V Idrijo v novih razmerah ni več prihajal. Trpko je dejal: "Drugi časi so prišli. Starejši Idrijčani samo v spominu še sanjamo o časih', ki so bili. Nova generacija nima o tem več pojma. Odkar je tako, ne gremo več med naše ljube griče, kjer se je tolikokrat razlegala naša pesem, samo v duhu gledamo nazaj v našo ljubljeno Idrijo in želimo časov, ki so bili." V Idriji je začel svojo pot in delo, v mislih na Idrijo ga je končal, še pred kratkim smo čitali v listih njegov poziv rojakom, da ga podprejo pri izdaji njegove "Zbirke idrijskih narodnih pesmi". Ob njih je pognal kot cvet, ob njih je umrl, ne da bi dočakal onega težko pričakovanega dne, ko bodo zagledale beli dan. Ni mu bilo dano, da bi bil pokopan poleg svoje ljube mame, nad njegovim grobom ni kljukala šina iz njegove rudarske pesmi, niti ni donel zvon iz lin Sv. Barbare. Slovenski narod pa mu je zato odkazal mesto, ki mu gre v svobodni domovini in v krogu slovenskih skladateljev, poleg Hubada in Adamiča. Idrija, Idrijčani in vsa Slovenija so spet zgubili odličnega kulturnega delavca. Spomenik si je postavil sam v svojih delih, v katerih bo živel večno. Dolžnost njegovih ožjih rojakov je, da podprejo izdajo njegovih idrijskih pesmi ter tako udarijo pe-pečat na njegovo delo: Zorko je bil, je in bo naš! Slava njegovemu spominu! L. B. Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto mi. Na vsaki postaji prisrčen sprejem in slovo in že smo zdrknili spet vase in onemeli. Vozili smo se preko tujega klina, ki loči bratska naroda in kmalu dospeli v Jugoslavijo, v Maribor in par ur zatem v slovensko središče. Kako je bilo tedaj doma. Nihče ni vedel. Onim, ki so se vračali z železnico, so pobrali vse spomine iz Prage in jim odvzeli potne liste. Jaz sem jo Pa mahnil peš preko hribov in prispel srečno domov. čez 14 dni se je vršil zadnji javni nastop, telovadni nastop idrijskega telovadnega društva, ki je bil tudi ------------------- Zadnii TiaKtnn v Jnliiski Kraiini. Te- i AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- * ¡ VORNEGA ZDRAVNIKA I zatecite se k U Idrijčani v tuji luči Postojnski župnik in dekan Peter Hitzinger je izdal 1. 1860. nemški pisano knjigo o idrijskem rudniku. Proti koncu svojih izvajanj se dotakne tudi idrijskega prebivalstva in pravi: "Veliko večino idrijskega prebivalstva tvorijo Slovenci. Prav tako je tudi vsa okolica čisto slovenska. Priseljeno osobje nemškega uradni-štva se je v večini stopilo s sloven- evalni jezik v mestu slovenski, le imena rudniških naprav in strokovni izrazi so se prilagodili nemškim izrazom (pokvarjenke v narečju). Nemški jezik prevladuje le v krogu uradništva in izobražencev, predvsem rojenih Nemcev, sliši pa se pogosto tudi med rudarji. Toda temu je bolj vzrok ljudskošolska vzgoja na pokolenje posameznikov. V značaju Idrijčana je mnogo po-božnosti, ki se izraža ob raznih prilikah. Dobrohotnost in živahnost sta njegovi lastnosti, ki se izražata v šali, petju in godbi. Bratska družabnost in zvesto tovarištvo so njegove svetle lastnosti, ki se ne zgubijo niti v tujini. Izredna pridnost in mravljična delavnost se zrcalijo pri vsakem delu, ki ga opravljajo prebivalci rudarskega kraja. Izredna čistoča je doma prav tako v rudniku kakor v domači hiši in se opaža tudi na obleki in drugje. Idrijskega rudarja je treba pohvaliti, ker je za vsako delo sposoben in priročen; on ni samo kopač, pač pa tudi zidar in tesar; znajde se tako pri delu v rudniški čistilnici in pripravljalnici, kakor tudi v drobil-nici rude; prav tako pa je uporaben tudi v žgalnici. Rudar ne dela sanio to ker mora, temveč vloži v delo vso svojo silo in moč, zato ima povsod priliko za zaslužek. Tudi idrijske žene so pripravne za vsako žensko ročno delo. Šivajo in pletejo za domačo potrebo,oskrbujejo vrtove za so-čivje in cvetice ter izdelujejo fine in debelejše čipke. Finejše čipke razpe-čavajo deloma po Kranjskem, večji del drugih pa po Istri in Hrvaškem. Letni čisti dobiček čipk cenijo nad 15.000 florintov. Idrijčanke si zato nabavljajo čisto in primerno nošo, ki je nekako v sredi med meščansko in kmetsko. B. L. SMRTNA KOSA Ljubljana, februarja 1939. — V mariborski bolnišnici je v torek dne 21 t. m. umrl po daljši in mučni bolezni naš rojak, učitelj Tone Brcko. Pred dobrimi tremi leti je prišel čez mejo, mlad, poln upanja, veselja do dela in življenja. Več časa ie čakal v Ljubljani primernega mesta, kajti doma ni mogel mnogo upati nanj. Bil je sin malega kmeta in mizarja iz Ročevšča pri Oseku na Vipavskem. Ljudsko šolo je obiskoval v Oseku, nakar so ga starši s pomočjo raznih dobrotnikov poslali v goriško gimnazijo. Prvotno je mislil obiskovati bogoslovje, po končani gimnaziji pa se je odločil za učiteljišče, ki ga je končal v Zadru. Po končanih študijah je ostal praznih rok, vendar jih ni držal križem. Pričel se je udejstovvati v goriških prosvetnih društvih, zlasti kot pevovodja in organist, kar mu je bilo v posebno veselje. Ker ni upal na zaposlitev in ker domače razmere niso dovoljevale da bi ostal doma, se je podal čez mejo: Tu je dobil zaposlitev kot akviziter, a kmalu nato je dobil mesto organista v Slovenskih Konjicah, kamor je odšel iz Ljubija- Ferletičevi in Boškovičevi v Bahiji Blanki ne poln upanja v boljšo bodočnost. Tu je pričel z vso vnemo, vodil je cerkveni pevski zbor in pa mešani prosvetni pevski zbor. Poleg teh dveh pa še otroški pevski zbor. Postal je dirigent konjiške godbe na pihala in društvene godbe na lok. Petju in godbi je posvetil tudi ves prosti čas tako, da je lahko vsako leto priredil tudi po dva, dobro obiskana koncerta. Lansko leto pa je bil nastavljen za učitelja petja na novo ustanovljeni meščanski šoli v Konjicah. Prevelika vnema in požrtvovalnost, katerima zdravstveno ni bil kos, sta ga položili v bolniško posteljo in v prezgodnji grob. Poleg društvenemu in organizator-nemu delu sploh se je posvetil tudi skladateljstvu in je neprestano delal. Njegove skladbe so bile najrazličnejše, za kor, za mladino in za mešane zbore. Njegovo delo so biti tudi glasbeni vložki za Gregorinovo božično igro "Kralj z neba", ki so bili prav posrečeni. Za konjiško mladino je skomponiral nekaj igric, ki so jih otroci tudi izvajali. Pa tudi cerkveni in mešani zbor sta izvajala njegove skladbe, s katerimi je žel uspehe, saj so bile polne mehkobe in občuteno-sti in kot. nalašč za ljudstvo. Smrt ga je prehitela in mu prekrižala njegove številne načrte. Komaj 27-letnega ga je ugrabila težko prizadetim svojcem, pa tudi Konjičani ga bodo pogrešali. Naj mu bo lahka štojerska zemlja, svojcem naše iskreno sožalje! SMRTNA KOSA Na Brežcu pri Divači je umrl 23. februarja po dolgem in težkem bole-hanju znani posestnik Perhavec Josip. Pokojni je bil v najboljši moški dobi in zapušča poleg vdove, štiri nedoletne otroke. Pokojniku naj bo lahka kraška zemlja, preostalim pa naše sožalje. Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezn; maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. —- Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumaticne bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 $ ¡ I 1 K4 é X $ a _. V ^KABconoanemesr<--ri—ffirmrmimr íwfnmfi'iiwr hiwií i« iwn mu i.....mm» ANTONIJA DOLES ROJ. MAŽE UMRLA Maribor, februarja 1939. — Dne 17. februarja je umrla v Mariboru ga. Doles Antonija rojena Maže, soproga železničarja g. Dolesa. Pokoj-nica je bila zelo agilna delavka v našem društvenem pokretu m težko bo izpopolniti nastalo vrzel. Društvo "Nanos" izreka težko prizadeti družini globoko sožalje. Tržaški Slovenci v davnini Pod tem naslovom, je avtor, ki se skriva pod pvsedonimom "Adriati-cus" v zadnji številki ljubljanske revije "Čas" objavil zanimivo razpravo, s katero hoče "pokazati, da so Slovenci v Trstu živeli že v davnih stoletjih, in s tem izpodbiti precej razširjeno mnenje (h kateremu se n. pr. nagiblje dr. Milko Kos v svoji "Zgodovini Slovencev"), da so se naseljevali v mesto šele morda v 18. in 19. vstol. V razpravi se je takrat omejil na dokaze iz družinskih imen, in sicer v samem mestu, in ne morda v kmetski okolici. Zbral je tako veliko bolj in manj znanega ma-terijal v zaokroženo celoto, ki bo gotovo izpolnila svoj namen. Člankar navaja slovanska imena iz raznih seznamov, ki segajo od leta 1200 pa do leta 1848, ko "je nastala nova doba za Slovence, doba narodne probuje, kulturnega razmaha in politične organizacije". "Podrobna analiza i-men za to dobo ne bi imela več tistega pomena, kot za davno preteklost. Trenje obeh narodnosti prehaja v nove oblike, spor se vedno bolj ostri. Začenja se sistematično delo raznarodovanja, mnogo se dela za spremembo in popačenje slovenskih priimkov, dokler se to slednjič ne uzakoni. Okoli leta 1926. je v Trstu še tretjina slovenskih priimkov, nad katere se je spravila birokracija, da jih izbriše s tega sveta. Toda zgodovina se ne da izbrisati". KROJACNICA MOZETIČ če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires r. y - KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Str. 6 SLOVENSKI LIST Nvun. (Štev.) 116 Ustavitev obrata na Rizzatijevi žagi T ili.KV Ajd ovscini Najhujši udarec, ki more zadeti delavske družine, je gotovo brezposelnost. če ni dela, ni zaslužka, posledica tega pa je še večja beda kot sicer. To so morale okusiti tudi številne družine, katerih reditelji so bili do pred kratkim zaposleni na veliki žagi v Ajdovščini, žaga je last lesnega industrijalca Rizzata. Največ delavcev iz Ajdovščine je bilo zaposlenih ravno na tej žagi. Zdaj pa je Rizzatto nenadno ustavil obrat, vsi delavci pa so bih istočasno odpuščeni. Ljudje vse mogoče ugibajo, kaj bi utegnil biti vzrok za ustavitev tega obrata. Ustavitev je prišla nenadno, saj ni bilo prej ničesar slišati o tem, da bi žaga oziroma njen lastnik stal na slabih nogah. Razumljivo je, da se za to stvar najbolj zanimajo tisti, ki so bili odpuščeni in so ostali ss vojimi številnimi družinami brez zaslužka. Bog daj, da bi bilo res tako, kakor večina teh delavcev misli, namreč, da je ta ukinitev dela le začasna in da bodo ,y; kratkem spet lahko na tej žagi kaj ' zaslužili. Bil je star 54 let in je prej stanoval v Trstu. Pred dvema letoma je bil vpoklican in je služboval v Spe-ziji in na Siciliji kot rezervni kapitan italijanske mornarice. Obenem z njim so bili obsojeni'éé'átirje. katerih imena italijanski 'časopisi iie navajajo, in sicer dva na dosmrtno ječo, dva pa po 30 let zapora. V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU RAZDIRAJO STARI AVSTRIJSKI TORPEDOVKI Italija je po svetovni vojni dobila tudi več avstrijskih manjših ladij, ki niso bile ravno prvovrstne. U-porabiti pa jih je še kljub temu jpo-gla v razne namene, nekatere med njimi tudi kot šolske ladje za ladijske mehaničarje italijanske vojne mornarice. Kakor vsaka stvar, so te bivše avstrijske ladje $ča- tudi soma postale neuporabne. Z njimi se italijanska mornarica ni mogla več bogve kako ponašati. Tako so pripeljali v tržaško pristanišče tudi dve bivši avstrnjski torpedovki, "Liko" in "Uskoka", z namenom, da Jih razdro in od njih dobe vsaj ne^aj starega železa. Italijani znajo Vv*r.f-ko stvar izkoristiti do kraja. TRŽAČANI POSTAJAJO STRASTNI KADILCI Tržačani so tudi strastni kadilci, in to vedno bolj, kakor kažejo številke, ki povedo, kojiko so v Trstu ljudje zadnja leta pokadili. Da te številke tako hitro rastejo, je na eni strani vzrok res v tem, da vsak posamezni kadilec vedno več denarja požene v zrak, na drugi strani parv tem, da je danes v Trstu tudi že precej več ljudi, kakakor pa jih je bilo na primer pred 4 leti. Številke kažejo, da so Tržačani pokadili léta 1935 za 4,9 milijonov lir, leta 1936 za 51 miiljonov, leta 1937 za 53, lani pa že za celih 58 milijonov lir. Da bi Tržačani vsako leto zato pokadili več, ker da .je tobak vedno boljši, je malo verjetno. Mnogo bolj verjetno pa je, da te številke zato rastejo tako hitro, ker je najbrž tobak vsako leto dražji. Nagrade za družine z mnogimi otroci so bili deležni tudi naši Ko so zadnjič po vsej Julijski Krajini proslavljali obletnico ustanovitev fašističnega "Združenja številnih družin", so bile razdeljene tudi nagrade tistim družinam, ki so dobile v zadnjih desetih letih največ sinov. V ■Črnem vrhu pri Idriji sta dobili prvo nagrado 2000 lir družini Rupnik in Bolčina z 8 otroci, drugo nagrado (1000 lir) družini Grusovin in Stacul iz Gorice s 7 sinovi, tretjo nagrado (500 lir) pa družini Čibelj in Poljanec iz Idrije s 6 sinovi. V Vidmu sta dobili drugo nagrado družini Juretič in Kuko-vec z 8 sinovi, v puljski pokrajini prvo nagrado družina Jurišič iz Uma-ga (1500 lir), drugo pa družina Sko-ko iz Banjol. Kakor se vidi, so se Slovenci in Hrvatje pri tem tekmovanju dozdaj še najbolj držali. kaSnejé.je ?aplul v sušaško pristanišče in vkrcal 337 judovskih begun, cev iz Avstrije. Vkrcanje je bilo izvršeno po predpisih. "Colorado" je odplul proti jugu (oblastem je bilo rečeno proti Grčiji). Čez pet dni! pa se je ta parnik spet prikazal v splitskem pristanišču. Pristaniškim oblastem je kapitan pokazal svoje listine, po katerih bi bilo na ladji 337 potnikov. Teh pa nikjer ni bilo. Ou blasti so parnik zadržale in začele zadevo preiskovati. Ugotovile so, da je "Colorado" zavil iz Sušaka proti otoku Olibu in se tam srečal s par-nikom "Atrato". Nanj je prekrcal vse Jude, nakar je "Atrato" krenil v neznano smer. Zaradi teh ugo-totev so naše oblasti parnik "Colorado '' zaplenile, dokler se zadeva ne pojasni popolnoma. Po vseh okolno-stih sodeč gre za mednarodno tihotapsko družbo, ki je hotela skozi jugoslovanska pristanišča izpeljati večje število judov v Palestino. rt I ''~bo< '1.18 ü' • • 7 ' . ;; svoja lista v Celovcu. Založništvo se glasno so s]i>rdjeVl*tudi prti vila. Na- je odločilo, da odda oba slovenska-li-sta v tisk tiskarni J. Leo^jsejo;,, ki, ima svoje podjetje v Domgasse,.Doslej sta se oba, lista tiskala na Du- Híi ¡ur/«. •• ■* , ,, naju v ceslu tiskarni Antona Ma- chata. JUGOSLOVANSKI IZVOZ ŽIVINE V ITALIJO Italijansko-jugoslovanska posvetovanja za izvoz naše govveje živine na trg svobodnega mesta Reke in naprej v Italijo so se pred kratkim zaključila na Reki. Sklenjeno je bilo, da bo Jugoslavija lahko izvozila vsak teden v začetku po 100 goved na Reko, kasneje pa po 200. Tudi v notranjost Italije bo smelo iti sprva po 200 goved tedensko, kasneje pa se bo količina povečala na 500 glav. Vodja našega odposlanstva dr. Petrovič je dopotoval iz Reke v Beograd, da predloži sklepe posvetovanj .merodajnim čiinteljem v potrditev. ŠTEVILO LETOVIŠČARJEV SE JE POVEČALO Število obiskovalcev letovišč se je lani močno dvignilo. Povečalo se je število domačih kakor tudi inozemskih turistov. Tako je bilo lani domačih turistov 719.610 (leta 1937 — 634.038), tujih pa 287.391 (predlanskim 273.897). Iz Avstrije je bilo 11.298 turistov, iz Nemčije 135.972, iz CSR 39.901, iz Madžarske 20.393, iz Italije 13.477, iz Poljske 4310, iz balkanskih držav 10.801, iz Anglije 13.106, iz USA 4314, iz Francije 1805, iz Švice 4870, iz Belgije 2184, iz Holandije 2951, iz skandinavskih držav 4078, iz ostalih evropskih držav 8225 in iz držav izven Evrope 2022. ¿POKOJNINSKO ZAVAROVANJE JUGOSLOVANSKIH ČASNIKARJEV Uredbo o pokojninskem zavarovanju časnikarjev je odobrila vlada na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje. S to novo u-redbo se popravljajo nepravilnosti, zaradi katerih časnikarji niso bili upoštevani pri splošni uvedbi zavarovanja za vse zasebne nameščence, in sicer časnikarji na vsem ozemlju naše države razen v Sloveniji in Dalmaciji. Država bo plačevala skozi 20 let vsako leto po en milijon din v državnih bonih tistim pokojninskim zavodom, ki bodo sprejeli v zavarovanje časnikarje z veljavnostjo od leta 1927. ŠE O PROFESORJU TISCHLERJU Dne 20. februarja je predsednik Slovenske prosvetne zveze prof. dr. Tischler med dopoldanskim poukom prejel telefonsko obvestilo, naj u-kine poučevanje na beljaškem zavodu. — 1. marca je nato prejel od de želnega šolskega sveta pismo sledeče vsebine: Minister za notranje in prosvetne zadeve' Vam je z odlokom od 24. februarja'«dkazal službovanje v področju dež?; šolskega sveta na Pre-darlskem. Z današnjim dnem ste od svojega dosedanjega mesta odslov-ljeni in Vam je naročeno, da se zaradi nastopa felužbe takoj javite dež. šolskemu svetu na Predarlskem in novo službeno mesto, ki se Vam bo tam imenovalo. Ernst Dlaska, s. r. KOROŠKA SLOVENSKA LISTA BOSTA TISKANA V CELOVCU Predsednik državne tiskovne zbornice v Berlinu jeodreáil, da založništvo "Koroškega Slovenca" in "Mladega Korotana" odslej tiska PREDSEDNIK VLADE V ZAGREBU RADI HRVAŠKEGA VPRAŠANJA Predesdnik vlade Cvetkovic je odpotoval 2. IV. v Zagreb. Z odhodom v Zagreb je predsednik vlade g. Cvetkovic dovolj jasno pokazal, da bo v celoti izpeljal vso svojo napoved v pogledu reševanja hrvatskega vprašanja. S samim nastopom nove vlade je napovedal, da je .v našem notranjem polithičnem življenju nastopil preobrat. To je pozneje še bolj jasno potrdila izjava kraljevske vlade, zatem pa govori, ki jih je imel predsednik vlade Cvetkovic v skupščini in vsenatu za proračunske razprave. V vseh svojih mislih je predsednik vlade poudarjal, da bo hrvatsko vprašanje reševal hitro ter bo to vprašanje zgrabil z vso resnostjo. Preden je predsednik vlade začel s samim reševanjem hrvatskega vprašanja, je ustvaril predvsem potrebno razpoloženje. V ta namen je med drugimi predločil kraljevemu namestništvu v podpis ukaz, s katerim je bilo amnestiranih okoli 170.000 volilnih prestopkov. Od tega jih je bilo samo v savski banovini 50.000. Poleg tega so bile na osebna posredovanja popravljene še druge krivice, ki so jih tu in tam prizadejali posameznim uradnikom. Kakor hitro pa je sedanja vlada spravila skozi skupščino in senat proračun ter ga uzakonila, se jé predsednik ylade takoj lotil reševanja hrvaškega vprašanja ter je zaradi tega 2. IV. odpotoval v Zagreb. Tja ga spremljajo želje vseh rodoljubov, da bi njegovo poslanstvo u-spelo ter da bi se država po vseh zablodah našega notranjepolitičnega življenja v zadnjih dvajsetih letih notranje docela uredila in tfMila. Zaradi tega vsa tukajšnja j'av^íókt. nestrpno pričakuje prvih p'órd^l iz Zagreba. • ' ' ' ' - • T ji; MLADINSKI KONCERT V LJUBLJANI ' 2. aprila doopldne ob 10.30-*je bil v Frančiškanski dvorani izredno uspeli koncert slovenske mladhiské pesmi. Koncert so predvajal« ljubljanske državne in zasebne mrSčan-ske šole. Udeležilo se ga je izredno število občinstva, med katerim^mo, opazili tudi na.jodličnejše zastopni: ke naših oblasti. Pevci ljubljanskih meščanskih šol so svojo nalogo.linjfen nitno opravili pod vodstvom svojih; učiteljev in učiteljic. -j ,,,£) men združenja ■j*'pravna avtorsko posredovanje, varstW in čimvečja pozornost, ki naj jo V javnosti ttžv-va^jdAnjiževniki in nanstveni delav-' ci. K« bodo pravila potrjena, bcr občni zbor, na katerem bo izvoljena osrednja uprava. Pod pristojnost beograjskega odseka spadajo vsa dela izdana v cirilici, pod pristojnost zagrebškega odseka hrvaška dela, pisana v latinici, a pod pristojnost ljubljanskega odseka dela, isana v slovenščini. Vsi trije odseki so med seboj popolnoma neodvisni. Na tem sestanku so zastopniki slovenskih, hrvatskih in srbskih književnikov izmenjali misli glede položaja književnikov in znanstvenih delavcev. Sestanek je potekel v popolnem razumevanju ter je poudaril potrebo, da javnost pokaže čim večje zanimanje za umetniška in znanstvena dela. . AVTOMOBILSKA IN CESTNA RAZSTAVA Avtomobilska razstava in razstava društva za ceste sta bili 1. aprila odprti v prostorih beograjskega ve-lesejma ob navzočnosti zastopnikov kralja, vlade, zastopnikov vseh veroizpovedi ter zastopnikov gospodarskega življenja. Uvodni govor je i-mel predsednik velesejmske uprave M. StanojeVic, za nji mpa je avtomobilsko razstavo odprl trgovinski minister Tomic, a razstavo za ceste gradbeni minister dr. Miha Krek. - i Bivšega avstroogrskje- ga častnika so radi vohunstva ustrelili V ponedeljek zjutraj 13. marca so v trdnjavi Bravetta ustrelili bivšega avstro-ogrskega častnika Antona Scarpa, rojenega v Trstu. Posebno sodišče za zaščito države ga je obsodilo na smrt zaradi špionaže. Ü-smrtili so ga tako, kot je to v Italiji v navadi _ s streljanjem v hrbet. Naše pomorske oblasti zaplenile parnik Parnik "Colorado", v katerem se je na Sušaku vkrcalo 337 dunajskih j udov, je bil v Splitu pred dvema tednoma zaplenjen od strani naših oblasti. Preiskava je ugotovila, da je bil parnik v službi neke mednarodne družbe za tihotapljenje judovskih beguncev v Palestino. V začetku tega meseca se je v splitskem pristanišču pojavil pod panamsko zastavo majhen parnik "Atrato", naložil premog in odplul v neznano smer. Tri dni se je po pojavil za njim pra tako pod panamsko zastavo parnik "Colorado". Tudi ta je naložil premog in takoj odplul. Dan jDpaKoawDcec mkk K x«< 5. •»> K R O J A Č N I C A "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam vsakovrstnega blaga. ^ Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIČ DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplaino. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SITILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) K02A: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje Jas. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacijo in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. * ŽIVČNE BOLEZNI: Novrastenija, izguba spomina in šibkost REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šib-kost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: KaSelj, Šibka pljuča. ČREVA: colitis, razSirjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30 — PLAČEVANJE PO $ 6— NA TEDEN NaS zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. _ Lečenjs zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE TOVARNARJI LETALSKIH DELOV IN MOTORJEV SO ZBOROVALI V BEOGRADU Združenje tovarnarjev letalskih delov in motorjev je imelo svoje zborovanje v Beogradu. Lastniki Odnosno ravnatelji teh tovarn so u-got'cvili, da domača proizvodnja letal1 in letalskih delov dobro napreduje tako količinsko kakor kakovostno. Za to govore naročila iz sosednih držav, zlasti pa njihovo zani-'matuje>'Za nov tip lovskega letala ^lk-3", katerega izdeluje tovarna |'lkarus". Obenem so tovarnarji sklenili udeležiti se mednarodne le-■jalsk^, razstave v Milanu, ki bo je-fcjeíii. v° Vésolüciji se "zavzemajo za zgraditev skladišč surovin¿ ki so v letalstvu neizogibno in nujno potrebne ter omogočanje večjih nabav V tujini, zlasti za predmete, ki so potrebuje da se doseže pri novih letalih '^iin večja brzina. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 ZBOROVANJE KNJIŽEVNIKOV 2. aprila so se zbrali v Zagrebu zastopniki Združenja književnikov in sicer iz Beograda gg. Veljko Petrovič, Milan Vukasovic, Stev#n Já-kovljevié, živko Miličevic in ¡Qvido Tartaglia, iz Ljubljane od Dru^ya. slovenskih književnikov gg. F^ Jío-blar, Fr. Albrecht, J. Pahor, ¡Mo-horičeva in lvreft ter zastopniki zagrebške književniške organizacije dr. Livádic, dr. Ivo Politeo, Ja-kovljevic in dr. Tadijanovic. Sporazumeli so se da ustanove Združenje avtorjev kraljevine .Jugoslavije, ki bo imelo tri središča, in sicer v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. So- ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 POPIS OSEB NA KOROŠKEM Občinski uradi na Koroškem zbirajo statistične podatke o številu Oskrbovanih oseb v posameznih go-'spjodinjstvih. Na podlagi teli podatkov bodo trgovci sestavili seznam svpjih odjemalcev ter določili koli-či(W;mksti ter surovega masla za po-wn'i$ha gospodinjstva. ili IZSUŠITEV MOČVIRJA IN VODOVOD i Močvirje med Bačami m Malošča-nii| T)(ido izsušili. Stroški so preraču-nairi na 326.000 mark, od katerih .je obljubila država nositi 85%. n feače, Dobje, Loče iii okolica Ba-škega jezera dobijo vodov. Vsaka Vfes bo dobila skupen studenec, posamezniki pa bodo od glavnega vodovjih lahko speljali vodo v svoj dom. Strški vodovoda so preračunani na 160:000 mark. Od teh bo drža-vfi i nosila 65%. Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženska "bblez-ni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 ROPARSKI NAPAD V VREMAH V Goricah pri Vremali se je dogodil na pustni tortfk zvečer roparski napad. Neznanca sta ob 10 zvečer prišla v hišo Novakovih, kjer stanujeta Ivan Novak, star 65 let in Marija Novakova stara 63 let s tremi vnukinjami. Ko so vnukinje odšle na ples k Deklevovim, sta dva neznanca z maskami na obraza potrkala tia vrata. Ko je starec z nezaupanjem odpiral vrata, sta ga zlikovca podrla na tla s puškinim kopitom. Ko se je starec dvignil in se pričel braniti s srpom, sta ga zločinca ranila po glavi, a ju je tudi on ranil V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD Núm: (Štev.) 116 SLOVENSKI LIST Str. r po obrazu. Ko so tudi starko podrli nartla, ¡fo ip^čeliiisk&tMenair» a. pa¡-šli Sqjwjjo ¿0 lñvpajso takoj pobeg-ki je bil manje ranjen, je im«l še toliko moči, da je odšel do bližnjih hiš, kjer je javil, dogodek. Oblasti so pričele takoj s preiskavo, ki pa, za sedaj ni prinesla zaželjenih rezultatov. Domneva se, da so roparstvo izvršili znani, če ne domači ljudje, ki so prav dobro poznali Novakove in niiliovo življenje. Ker je bilo stanje obeli nevarno so ju takoj spravili v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima Novakova počeno lobanjo in se še vedno nahaja v nezavesti. Poleg tega ima še številne in velike rane na glavi 111 po rokah, tako da je njeno stanje zelo nevarno. Novak ima velike rane na glavi in desno oko v nevarnosti. TOPLA HRANA ZA UČENCE Reka, februarja 1939. — Po nekaterih občinah v reški pokrajini so v jeseni uvedli novost, ki je prav za prav v veliko korist šoloobveznim o-trokom. Vsak učenec ljudske šole dobi dnevno malico, in sicer kos kruha z marmelado. Na čigav račun gredo stroški za te malice, ni znano, bržkone pa. jih morajo plačevati občani sami. Pred tedni pa se je razširila vest, da bodo malice nadomestili s toplimi obedi. katere bodo prejemali otroci enkrat na dan. Rečeno je bilo, da bodo začeli z obedi že z februarjem, vendar do tega ni prišlo. V posameznih vaseh so določili že žene, ki naj bi kuhale te obede in ki bi za delo dobivale po 100 lir na mesec. V ta namen so določili gospodinje, katerim je poverjeno vodstvo dopola-v°ra ali žene onih posestnikov, ki oddajajo v najem sobe za šolski pouk itd. Kdo bo kril stroške za obede ne povedo. Prav gotovo bodo tudi tu °bčinske blagajne krile večji del stroškov, če že ne vseh. Ob tej vesti se spominjamo onih let takoj po okupaciji, ko so vojaki v posameznih krajih razdeljevali ljudskošolskim u-eencem vsak opoldan "menažo". A to je trajalo le malo časa in gotovo tudi sedaj ne bo, če bodo v ta namen sploh kaj storili! RAZNE VESTI Trst. :— Umrli so: Merlak por, Sahcift^oiSpina 62 let, Orbanič vd. Gortan'Ksaverija 76, Stanič por. Maslo Marija ^¡7. Htipinovjič IVatáj^' i' Trst. — Zadnje tedne postajajo zelo pogosti smrtni slučaji in one-svestitve zaradi srčne kapi. Domnevajo, da je to vzrok spremembe vremena. Srčna kap je zadela poljedelca Vidmarja Anton, starega 76 let, iz Sv. M! Magdalene. Zaradi nenadne slabosti se je zgrudil na ulici Franc Kosovel, star 66 let. Prepeljali so ga v bolnišnico. * Ringo (Kansas, USA.). — V bolnišnici v Frontenacu je umrla Frančiška Mravlje stara 54 let doma iz Zale pri Idriji. Zapušča moža in tri otroke. «.; * Divača. — V tržaško bolnišnico so marali odpeljati 17-letnega Vidoka Josipa, ki je padel s senika in se težko ranil na glavi. Ker ima počeno lobanjo, je njegovo stanje zelo nevarno. * Trst. — Oblasti so izpustile magi-stratna uradnika, ki sta bila obtožena, da sta ponarejala osebne podatke v korist nekih Židov. Preiskava je dognala, da so bili podatki korigirani že pred časom in da oba u- radnika nista kriva pri tej stvari. * Trst. — Ko je 17-letni Sibelič Be nedikt gledal, avtogeno varenje, so se mu vnele oči in so ga morali zaradi oslepitve prepeljati v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je njegovo stanje nevarno, kljub temu pa u-pajo, da se mu bo vid povrnil. 400 let Svete Gore Trgovina čevljev * B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires slovenska tovarna mozaika Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del Albert Gregorič J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Várela 5130 Pač malo katera slovesnost je tako razgibala sončno Goriško,, kakor slovesnost, katero bo ves narod tam doma praznoval. Tudi nas zanima v veliki meri, saj je malo med nami takih, ki bi ne imeli na Sveto Goro nikakih spominov. Zato smo se pa tudi mi zbrali na velikonočno nedeljo popoldne, da se porazgovorimo o tem, kako naj bi ta veliki dogodek tudi tu primerno proslavili. Od Svete gore? Če bi šlo zato, da bi o njej pripovedovala, mi ne bi tako kmalu zmanjkalo. Žulji so se že I davno zacelili, ki sem jih prinesla z romanja nazaj, spomini so pa še o-stali, je rekla Pepea. 1 seveda, kajpada, Pepea! Prav zato gre, da nam kaj poveste. Saj koiačev gotovo že več nimate, da bi jih nam dali... Ne vem. Še imam knjižico, pa tudi kako podobico in še kako tablico, ki na steni visi. Povedati bi pa tudi jaz kaj vedela, je omenila "mama iz Lokve". Saj sem 11 krat romala na Sveto Goro, in čeprav kolačov nimam že nobenih več, toda spomini so pa še ostali. Pravila bi že, če bi me kdo hotel poslušati. Napisati pa ne morem. Mi ne služijo več oči za to. In Vi, gospodična Nada! Kaj pa če bi vi malo zapisala kar bi mama pripovedovala. I, ne vem. Teško bo kaj, ko se pa tega nikoli nisem še poskusila. Sem bila bolj dobra za prepisovanje. Pa dajte prepisati, samo da bo kaj koristnega. To bo prav zares nekaj lepega, če bomo nabrali nekaj zanimvih in do-življenin potovanj na Sveto Goro. Iti na Sveto Goro, to je bilo meni za dobro jutro, je menila Micka iz Oseka. Saj ne bi mogla niti našteti kolikokrat sem tekla góri. Pa rečem, da bi tudi danes preje prišla na Sveto Goro in nazaj, kot pa kaj napisala. Saj ni tako teška stvar. Tako kot pripovedujete pač še napišite. Saj tudi pismo znate napisati domov. Pa tisto je kaj drugeg^i. In še tisto. O ti moj Bog, kako se človek na to pripravlja. Kako nosim skupaj tinto in peresnik in papir in kover-to. .. potem se mi pa še vedno zdi, da moram prej napraviti to in ono in ko sem enkrat napisala prve besede, pa ne vem kaj bi naprej... potem me pa še gospodinja pokliče... Na, pa naj bom pisateljica.. ■ In vi Tončka? r< n ;.ts| Jaz pa že, komaj čakam, da bom kaj lepega ^italfciar.o-- o ilin •••k , r Takih je pa-veliW,i.ifi iiiislim, da kar vsi. Pa, nekje mora tudi tisti biti, ki piše. Pepea bo. Kaj ne da boš, je menila Pavlina. Pepea. Seveda bo. Saj je že tudi napisala in boste kmalu čitali. In Vi, Pavlina? Prava se je oglasila. Kar za pero pri mite, pa napišite. Bomo videli, kako vi znate. In Cotičeva gospa, vi bi pa tudi vedeli marsikaj povedati od Svete Gore. Saj ste jo menda prav izpred hiše gledali in koliko krat nanjo ro- Sem. Danes pa... saj me slišite. Saj res. Mendas te volka srečali... 14 dni sem bila bolna. Komaj sem se za Velikonoč upala v cerkev. Oprostite, gospa Vuga! Vi ste pa tista, katero bi moral najpreej vprašati. Pa ste se tam v kot skrila. Vi gotovo cd Svete Gore veste najveeč. Saj stee iz Solkana doma, če se ne motim. Res je. Kdo bi vedel, kolikokrat sem tekla tja gori k Mariji in vsak dan sem videla Sveto Goro bogve kolikokrat. * Da, prav zares. Tako smo nadaljevali naš sveetogorski razgovor. Ni vsakemu dano, da bi napisal dovršeno umetnino, toda napisati nekaj svojih spominov ni prav nič teškegs. In saj bom tako preje dobil v roke jaz. da bom dal spisu primerno obliko in zato prosim vse, ne le vas, ki ste tukaj, temveč tudi druge, da bi zapisali kake romarske spomine in bodo čitatelji prav gotovo hvaležni. Kar na delo, kdor ima pogum. Jaz bom že poskušala kaj napisati je menila Primožičeva mama, ki je tudi nekaterikrat že poromala k svetogorski Mariji. Vam bom že poslala, potem, pa boste napravili, kot je vam prav. Če bo šlo v peč, ne bom nič huda. Prav lepo. Mama. le kar napišite. Torej eno je to. da se o Sveti Gori kaj napiše. Drugo je pa, da se na slovesnost lepo pripravimo. 17. junija bodo to slovesnost praznovali doma. Kako jo bomo pa tukaj proslavili? Skupaj ce bomo zbrali, pa zapeli bomo kaj lepega, je menila Milka. Tako bo moralo biti. Pa, treba bo vse to lepo pripraviti, se» je oglasil cirü. j tinio Za petje se bomo pripravljali^ z (vajami. V, • j V mesecu majniku bodo naše popoldanske pobožnosti namenjene temu. Vsi, kateri ste prijatelji pesmi, pridite vselej popoldne v majniku, da bóiiio iipeli pevske vaje za ljudsko petje svetogorske pesmi. In tudi vsebina nagovorov bo zgodovina Svete Gore. Le pritegnite čim več ljudi, da se bomo tako kar najprimerneje pripravili. Tudi romanje, ki ga bomo napravili v Lurd na zadnjo majniško nedeljo, bo namenjeno svetogorskim slovesnostim. Program svetogorske slavnosti bi bil v glavnem tale: 28. maja (binkoštna nedelja) shod s slovesno Lurško procesijo v Lur-du. 18. junija blagoslov svetogorske podobe, katera nas bo poslej vabila v svetišče naše službe božje. 25. junija svetogorska slovesnost na Avellanedi, kjer se bo vršila dopoldanska in popoldanska pobož-nost. Novembra meseca bomo pa ponesli svetogor^ko Marijo tudi v Lujan v našem "skupnem romanju. Taka je moja misel in moj pred-lofe. S"av lepo, tako so vsi navzoči so-„ no odobrili načrt in vsi so bili tudi edini v tem, da je treba izbrati nek odbor, ki naj vse priprave vodi. Kmalu je bil tudi ta odbor sestavljen. Tvorijo ga: Stane Troha, Jože Suban, Pepea Furlan, Katarina Co-tič in Milka Kožuh. Torej na delo. Ne le navzoči, temveč vsi Slovenci naj se potrudijo, da bo ta slovesnost nekaj posebno lepega. Če žee ne moremo poromati na Sveto Goro, vsaj okrog podobe svetogorske Marije se lahko zberemo. jianez Hladnik Ste bolni? Telefonirajte po slovensko U. T. 22 - 4026 in takoj Vam pošljemo pomoč ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 134 Lidija ga je vprašujoče pogledala. —Kajneda, ti si prodaajlka cvetlic? — Da, gospod! Tedaj je prav! Tvoj prijatelj Gianettino ti naznanja, da bi prišla na krov "Česme". Pravi da je vse ^obro in da želi, da bi bila tudi ti M njem! — Vse je dobro! Lidija je skoraj zavriskala od vedija, pokleknila je, da bi se zahva-bla Bogu za to milost. — Da, še živi stari Bog, — še živi °g, ki ne zapušča svojih otrok. Vse je dobro! — Koliko vese- B Ija ya so ji povzročile te tri besede. — kako rada bo splezala na krov in °dsla h Gianettinu! Moja mala, najbrž ne boš mogla Mezati po lestvi! — reče mornar in j. Pogladi svojo črno brado. — Pri-mala Benečanka, jaz te bom nesel i Mornar pa se je zmotil. Lidija -je Manila in jela plezati, oprijemala se ^ samo z eno roko, medtem ko je v ^ngi roki nesla SVojo obleko. — Prokleta deklica! — je govo-niormar sam zase, ki je s požele-Nef>v gledal za njo. — Knez Orlov 'niel s teboj mnogo posla! — Ua-|¡al\a, tako si bom odnesel v Rusijo 8ftj spomin iz Benetk! v. Nekaj trenutkov pozneje je bila '1(?ija ná krovu. Mft na Krovu. .. 'Oklica se je ozirala, toda Oianek 1,,a ni bilo nikjer. Častnik je Lidijo zares odpeljal tja, kjer je bil Gianettino. Gianetti-no'je ravno povečerjal. Naslonil se v naslanjač in si prižgal cigaro. Ko je zagledal Lidijo, je skočil. Gianettino ji je hitel naproti, vrgel je cigaro na tla, prijel Lidijo za obe roki in se bolestno zazrl v njene oči... _ Tudi ti si tukaj; moja uboga Lidija? — Tudi tebe so zvabili semkaj i — Nikar se ne prestraši — povedal ti bom nekaj strašnega! Gianettino jo je držal za roki in ji povedal vse, kar se je zgodilo. Povedal ji je tudi kaj se je pripetilo Klarisi in da se bo boril s knezom Orlovim. Nikakor pa ji ni povedal, s čim je grozil knez Orlov ubogi Lidiji. Saj bo Lidija itak sama še prehitro zvedela kakšno usodo so ji namenili. _Lidija, ne boj se! — reče Gianettino in jo potegne k sebi na zo-fo. — Zaupaj v mojo moč, jaz se bom boril za tvoje življenje. Če pa bova živela, lahko še vedno upava, da jo bova rešila in ji koristila na kakršenkoli način! Lidijine oči so se napolnile s solzami, tillad i gondoliere pa jo je nežno pogladil po laseh. — Lidija, jej in pij, — reče Gianettino, — pred seboj imava še dolgo pot po morju, midva pa bova potrebovala še svoje moči! Lidija sprva ni hotela o tem ničesar slišati, naposled pa je vendar sedla k mizi in začela jesti. •Jedla- je in popila kozarče^obre-gfc vina. OČi so se ji zai^e^ctp^lty pa j*' povečalo .fljeuv lepoto- ' ■ ! (iian^tt^o je v skrbeh gledal to lepoimUH^l^dico, ki je sedela njemu nasproti. Ko jo je tako opazoval, ud um je zazdelo, da vidi pred seboj pfjkrasno deklico, ki so jo darovali ){ fertev bogovom. om i k — Lidija, — reče Gianettino z drhtečim glasom, — če bova morala umreti — ali se bojiš smrti? — Če bi morala umreti s teboj, — je odvrnila Lidija in si pritisnila roko na svoje prsi, — bi se ne bala! Tedaj bi mi bila tudi smrt dobrodošla! ' f. ! ' — Sicer pa, ali je smrt kaj hudega, — Življenje nam je drago, če je lejo, dnevi moje mladosti pa niso lepi, — posebno ne sedaj in že nekaj časa poprej. — Jaz morem živeti samo tam, kjer si ti! Gianettino je prijel Lidijo z obema rokama in jo potegnil k sebi na blazino. Lidija pa je naslonila glavo na njegova prsa. Gianettino ji je tiho dejal: — Lidija, položi glavo semkaj — na moja prsa! Na prsa svojega brata! Lidija mu ni ničesar odgovorila, temveč zaprla oči. Velike solze so polzele po njenem obrazu. Oh, tako joka samo revež, ki pobira drobtine, ki padajo od bogati-nove mize, — preveč, da bi mogel umreti in premalo, da bi Živel! Bra-tovska ljubezen — to je majhna miloščina za srce, ki neskončno in vroče ljubi. V veliki admiralski kabini so se zbrali okrog kneza Orlova vsi častniki. Knez Orlov je zapovedal, naj pripravijo sijajno gostijo in naj ne šte-dijo s šampanjcem. ¡ Veselje pa ni vladalo samo v nje-i)gi>vi kfljuti, — tudi moštvo se je , smélo danes veseliti. Razdelili so jim véliko množino rdečega vina in cigar, kuhar je infel polno dela, preden je mogel nasititi toliko dobrega lačnih želodcev. Lóv se jim je posrečil!, Posrečilo se jim je to, radi česar je prišla maj- hna ruska flota v Benetke. Spodaj v ladji je čepela divjačina, ki so jo polovili lovci, iz ran je tekla kri in vendar niso ubogih živali zadavili,--ne, ti ljudje niso imeli toliko usmiljenja, da bi rešili uboge živali strašnega trpljenja, kakor ubije vsak lovec ranjeno košuto!— Divjačino bodo odpeljali v Rusijo, kjer jo bodo zaprli v močne kletke! Knez Orlov je pravkar končal svojo zdravico Katarini na čast in ča-še so zažvenketale. Sedaj pa je dvignil prvi krmar svojo čašo na Orlovo zdravje, poveličeval je kneza, ker se mu je posrečilo odvrniti strašno nevarnost od Rusije in od carice Katarine. Pili so vedno bolj, šampanjec se je penil v čašah in ko so nekateri častniki vstali po tret ji uri od mize, so se opotekali in bili komaj gospodar čez svoje lastne noge. Nekateri pa niso mogli priti niti do vrat, temveč so brez moči omahnili pod mizo. Knez Orlov je ostal miren kljub vsemu veselju in razigranosti, ki sta se lotila njegovih ljudi. Orlov je bil močan in orjaški človek, kateremu vino ni moglo škodovati. Bilo je popoldne, solnce je že zahajalo. Tega človeka pa ni zanimala prekrasna slika zahajajočega solnca. — Gospoda, pojdite sedaj na krov, — je rekel knez Orlov, ko si je prižgal cigareto. — Na krovu nas čaka nekaj, kar bo dostojno zaključilo v proslavo danamjega dne! — Vi še nafbrž ne veste iil vam bom sedaj povedal. — Da je ta be*. neški gondoliere eden izmed najmočnejših in najspretnejših ljudi v Benetkah — daleč naokrog ga poznajo kot izvrstnga borilca. . (¡ ; — Lep mladenič je, — je dejal krmar.;— Radi tega bo čisto lep pri- zor, ko bo visel na glavnem jamboru! — Kdo ve, če se bo to zgodilo, — odvrne knez Orlov. Obljubil sem mu, da mu bom daroval življenje, njemu in prodajalki cvetja, če me v dvoboju premaga! ..— Pomislite, ta beneški pes mi je rekel, da navalim na njega lahko z bodalom, on pa se bo branil samo s svojimi pestmi! Pristavil pa je, da se mi kljub temu ne bo niti posrečilo, da bi mu opraskal kožo. - To je nezaslišano! — so kričali častniki. — Zato ga moramo kaznovati! — Le zanesite se name, jaz ga bom že kaznoval! — odvrne Orlov. — Saj veste, da me prištevajo med najboljše borilce. — Vemo, vemo, — je pristavil krmar, — boriti se s knezom Orlovim ni šala! Jaz sem sicer močan kakor medved, pa se ne bi nikdar drznil pričeti borbe s knezom Orlovim. — Krmar, pojdite torej na krov in pripravite vse! — je zapovedal knez Orlov. — Vse moštvo naj bo priča moje zmage. — je nadaljeval admiral, — za gospode častnike pripravite stole, gondolierju pa javite naj se pri- ' pravi! — Tudi jaz se bom pripravil! Vreme je lepo in toplo pa boni prišel brez srajce na krov. Ta novost je častnike zanimala. Dvoboj na krovu! Boril se bo sam admiral! To je bila senzacija! Častniki so odšli iz kajute, Orlov pa je odšel v svojo garderobo, da bi se preoblekel. ,i u 113. POGLAVJE Kakor takrat, ko je vladal Neron •Wo°pOZiieje se je spremenil Arov v pravcato areno. — Manjkajo ^farno š