PODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 61.—. Poštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.-S" četrt strani Din 500.—, Vi stranf Din 250.—, Via strani Din 125.—< Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20,
Kanderstvo Adolía Hitlerja.
Ena se njemu je želja spolnila, nemški da je kancler postal: tako bi mogli s spremembo znane slovenske pesmi reci o Hitlerju. V pondeljek, 30. januarja, ob 1. uri popoldne je nemški državni predsednik Hindenburg imenoval Ad. Hitlerja za državnega kanclerja ter mu dal nalogo, naj sestavi vlado narodne sloge. Hitlerjeva vlada, ki je bila kmalu sestavljena, se ne more imenovati vlada narodne združitve, ker v njej manjka najvažnejša nemška stranka, ki ima največje zasluge za ureditev razmer v povojni Nemčiji, to je katoliški centrum. Stvarni so bili razlogi, ki so nagnili centrum, da ni sledil povabilu za vstop v vlado. Hitler namreč ni dal potrebnih jamstev, da bo izpolnil pogoje centra, ki so naslednji: vladati bi moral strogo ustavno, varovati socialno zavarovanje in delavske pravice tarifnih pogodb ter nadaljevati agrarno reformo na račun pruskih velepo-sestev. Zato centrum ni mogel in ni ho-■tel vstopiti v Hitlerjevo vlado, katero tvorijo poleg Hitlerjevih narodnih socialistov nemški nacionalci z voditeljem Hugenbergom na čelu in stahl-helmovci (nemški čeladarji). Ker ta vlada nima večine v državnem zboru, je z dovoljenjem državnega predsednika Hindenburga potom zasilne odredbe razpustila nemški državni zbor ter 'določila nove volitve za dan 5. marca.
.V sredo, 1. februarja, ob 10. uri zvečer, je Hitler po radiu razglasil program svoje vlade. V njem ni nič novega in nič takšnega, kar bi ne bilo že znano iz narodno-socialističnega programa in delovanja. Glavna nota tega programa je znana nemškonacionalna melodija o nesrečni usodi Nemčije od novembra 1918, o zapostavljanju Nemčije in njeni borbi za enakopravnost z drugimi državami. Pozitivna je napoved dveh velikih štiriletnih gospodarskih načrtov. Prva štiriletka naj odpravi brezposelnost in iztrga delavca osiromašen ju ter naj kmeta reši proletarizacije. V drugi štiriletki pa se bode izvršila preosnova
države, dežel in občin v upravnem in davčnem oziru ter graditev nove nemške kulture. Najstrožji boj se napoveduje komunizmu. Maksizem (socializem socialne demokracije), tako je rekel Hitler, je v 14 letih Nemčijo razkrojil, boljševizem bi pa jo v enem letu u-ničil. V zunanjepolitičnem oziru je bil Hitlerjev proglas prav skop na besedah. Omenil je samo namero njegcve vlade, da bo delala za ojačenje miru, niti ene besedice pa ni povedal o tisti točki na-rodno-socialističnega programa, ki zahteva revizijo mirovnih pogodb.
Hitlerjevo kanclerstvo je vzbudilo mladostno-povzdignjeno navdušenje v vrstah narodnih socialistov, ki so ta izredni dogodek proslavili s prekipevajočimi čuvstvi, z gorečimi bakljami v rokah. Take bakljade so bile prirejene po Berlinu in drugih mestih Nemčije, in tudi na Dunaju. »Deutsche Zeitung« v Celju je priredila Hitlerju nekako duhovno bakljado, pišoč v svoji številki dne 2. februarja med drugim: »Uresničila se je za nemški narod ta velikan-skost, da je po katastrofalno-nesrečnih letih mnogo-zaželjeni mož iz naroda, ki ga je visoko dvignilo zaupanje in vroči življenjski upi pozitivnega dela ljudstva, vzel krmilo države v svojo mladostno-krepko, pogumno in čisto roko. Še nikdar se ni mogla nobena nemška vlada nasloniti na tako plam-tečo narodno zavest ljudstva kakor ta, ki je izšla iz največjega nemškega ljudskega pokreta v zgodovini.«
Nemški celjski list še pripominja tole: »V resnici zanimiv bi bil odgovor na vprašanje, kakšno stališče bo Jugoslavija zavzela napram kanclerstvu A. Hitlerja.« Mi lahko nudimo celjskemu nemškemu listu kot odgovor to zanimivost, namreč: stvarno presojanje Hitlerjevega dela brez vsakih nepotrebnih čustev nestvarnih antipatij in pt-c kipevajočih simpatij. Drevo se oceni po sadu, vrednost kakšne vlade pa po njenih delih.
DRŽAV
i Radi komunistične propagande je bilo proglašeno v Romuniji trodnevno obsedno stanje nad romunsko presto-lico Bukarešto, in nad mestoma Ploesti in Jasy.
Madžarska vlada je pooblaščena od parlamenta, da po svoji volji proglaša obsedno stanje vadi komunističnih podpihovanj.
Razmerje med delavskimi strankami in Hitlerjevimi narodnimi socijalisti v Nemčiji je v očigled novim volitvam, ki bodo dne 5. marca t. 1., skrajno napeto. Celo francoske komunistične organizacije pozivajo francoske delavce, naj pri-
skočijo na pomoč nemškemu delavsf-i vu, ki je pod Hitlerjevo vlado ogroženo« Da pa bodo za bodoče v Nemčiji prepre-čeni krvavi spopadi in politični umori in da se izogne država krvavemu volil-nemu boju, se bodo določile hude kazni za politične krvave zagreške. Skoraj gotovo bodo upeljali izredna sodišča, ker so njihove razsodbe takoj pravo* močne in je predvidena smrtna kazen, za težke slučaje.
Nova francoska vlada pod predsedstvom Daladierja so je predstavila dne 3.: februarja parlamentu s posebno izjavo. Socijalisti bodo podpirali vlado, a kljub' tej podpori prerokujejo Daladierju zelo kratko vladno životarenje. Že zdaj raz-našajo v javnost vest, da bode prevzel francosko vlado Tardieu, ki bo združil zmerne osebnosti republikanske sredine in začel nacijonalno politiko.
Na španskem sta podala ostavko oba socijalistična ministra.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Roosevelt je bil slovesno proglašen kot štiriletni vladar Združenih držav dne 4. februarja. Listo svojih ministrov bo Roosevelt obelodanil 2. marca.
Japonci bodo pričeli v Džeholu v naj' krajšem času ofenzivo proti Kitajcem« Ni še gotovo, ali bo za slučaj posrečene-« ga boja Japonska zasedla Peking ali Tienzin.
KATOLIŠKIM
Framasonstvo. Slobodni zidarji, ki hočejo, kakor je označeno v njihovem imenu, zgraditi človeško družbo brez Boga in cerkve ter proti Bogu in cerk-vi, razvijajo po raznih državah živahno delovanje. Njih cilj je popolna odcepi-« tev posameznega človeka, ljudstva in države od Boga in verskih načel. Ta svoj namen uresničujejo v Mehiki, kjer, so se zvezali s socialisti, da morejo s pomočjo delavskih svobodomislecev, tlačiti svobodo katoliške Cerkve. V Španiji uveljavljajo svoja brezbožna in protiverska načela s pomočjo radikali nih socialistov. Odkar je v Franciji na vladi levica, se je ojačila tudi tamkaj framasonska samozavest in dejavnost. Na zborovanju domoljubne mladine v Parizu dne 24. januarja so govorniki ugotovili, da pride v senatu na 6 senatorjev 4 framasonov. Levica, sestavljena iz radikalov, radikalnih socialistov in socialistov, prejema povelja od frai masonstva. Framasonsua loža je orga*
aizirana tudi v naši državi. Njena ost je obrnjena zlasti proti katoliški Cerkvi. Tudi v Sloveniji so ljudje, ki so fra-masonskega mišljenja. Liberalni in na-prednjaški listi v naši ožji domovini pišejo v framasonskem duhu ter se trudijo s tem duhom inficirati zlasti mladino.
Katoličani v Berlinu. Glavno mesto Nemčije ima velik obseg ter leži v popolnoma protestantovskem okolju. V mestu je okoli 400.000 katoličanov, t. j. 10. del prebivalstva. Ker so katoličani razkropljeni po obsežnem mestnem o-zemlju in njegovi okolici, jih je težko \r celoti zajeti v katoliška društva. Katoliški voditelji, duhovniki in laiki, se mnogo trudijo, da pridejo do posameznega katoliškega človeka vsaj s katoliškim časnikom, ker ne morejo s katoliškim društvom. Poleg katoliških političnih dnevnikov, tednikov in mesečnikov, ki vsi zastopajo stališče katoliškega centra (politične stranke nemških katoličanov), so tudi dnevniki ter tedniki versko-prosvetne smeri. Berlinski škof izdaje vsak teden nedeljski list v 60.000 iztisov. Jako je tudi razširjen list organiziranih katoliških delavcev »Osrečnem življenju«. Berlinski katoličani se torej v popolni meri zavedajo dolžnosti, ki jih imajo katoličani do katoliških listov in časopisov.
Katoliška mladina v Poljski je lepo organizirana. Nedavno se je vršilo v Poznanju zborovanje vrhovnega odbora Zveze poljske katoliške mladine. Fredseuiiik poljske republike je poslal katoliški mladini prisrčen brzojavni pozdrav. Zveza katoliške mladine je razširjena po celi poljski državi ter tvori s številom članov in zlasti s svojo delavnostjo najboljšo organizacijo v okviru Katoliške akcije. Katoliška Cerkev v Poljski se more brezpogojno zanesti na organizirano katoliško mladino. Ta zveza šteje 600 mladinskih društev in skupin z 230.000 članov. Zveza je razdeljena na 29 škofijskih tajništev, ki imajo skupno centralo. Število članov raste od leta do leta. Poljska nas uči s svojim zgledom, da je za katoliško mladino mesto samo v katoliških organizacijah. Le dejavni katolicizem zajamču-je katoliški mladini pravo vzgojo in izobrazbo.
Cehoslovaški svobodomisleci proti Cerkvi. Soc. demokratje mislijo, da morajo z meščanskimi liberalci tekmovati v takozvanem svobodoumju. Sedaj je v Cehoslovaški prosvetni minister dr. Derer, član social-demokratske stranke. Njegov namen je, kakor sledi iz njegove izjave, dane novinarjem, odstraniti ves vpliv katoliške Cerkve na vzgojo šolske mladine. Izvršitvi tega namena naj bi služili šolski sveti po raznih pokrajinah, iz katerih bi kajpada bili izključeni zastopniki Cerkve in v katerih bi komandirali sami puncirani svo-bodomisleci. Dr. Dererju tudi niso po godu zasebne verske šole v Slovaški in Podkarpatski Rusiji, ki naj bi se ukinile. So še tudi druge točke svobodomiselnega programa, ki naj bi se postopno izvršile, kakor vpeljava prisilnega civilnega zakona, odstranitev križa iz sodnih dvoran, popolna laizacija (po-posvetnjačenje) šole itd. Proti tem nakanam so r.e dvignili vsi zavedni kato-
ličani, ki se nahajajo v raznih političnih strankah: v čehoslovaški ljudski, v slovaški ljudski ter v nemški in madžarski krščansko-socialni stranki. Vršili so se že veliki protestni shodi proti svob. lomiselnim nakanam v Pragi in drugih velikih mestih. Tej skupni fronti se je moral umakniti dr. Derer, ki je izjavil, da ni tako hudo mislil, kakor so njegove besede tolmačili. Katoličani v Čehoslovaški pa bodo budno ostali na braniku za svoje verske svetinje, ¡ki so narodu, osobito mladini, v največjo korist.
Cerkve zapirajo. Preganjanje katoliške Cerkve v Mehiki ni prenehalo, marveč se nadaljuje. Ko je sv. Oče razmere, v katerih živi in trpi katoliška Cerkev v Mehiki, v posebni okrožnici pojasnil celemu svetu, so mehiški framasoni, liberalci in socialisti, še bolj pobesneli. V svojem srdu se hočejo maščevati na duhovnikih, katerim se morajo vzeti dotacije (plače, nagrade), kar jih še ponekod dobivajo od države. Zapreti bi se tudi morale vse cerkve, da se nikdar ne bi mogel v teh cerkvah slišati glas, ki bi obsodil protiversko postopanje sedanje mehiške vlade. Predsednik mehiške republike je dal v mehiškem zveznem okrožju kot odgovor na papeževo okrožnico zapreti 5 cerkev, policija pa pridno zapira duhovnike. Med zaprtimi duhovniki je tudi neki duhovnik, kateremu se očita, da je vzgajal mladino nekega sirotišča po verskih načelih. Vzgoja mladine po verskih načelih pa je v očeh mehiških liberalcev in socialistov velik protidržavni zločin.
Katoliška vladarica v južni Afriki umrla. V južni Afriki in sicer v Basuto-deželi, je pred nekaj časom umrla kraljica Veronika Ma Bereng, soproga velikega poglavarja te dežele, kjer prebivajo Basuto-črnci. Pred 25 leti je s svojim soprogom prestopila v katoliško vero ter se dala krstiti. Bila je od takrat pa do svoje smrti vneta in pobožna katoličanka, ki je imela navado, da je vsako nedeljo in vsak praznik prejela sv. zakramente. Ko je v svoji bolezni čutila, da se ji smrt bliža, je pozvala duhovnika, ki jo je previdel s svetotaj-stvi ter ji podelil papežev blagoslov. Ob postelji umirajoče soproge je klečal kralj ter sam molil molitve za umirajoče. Pogreba so 3e udeležili misijonarji in pettisočglava množica, večinoma sami katoličani. Ljudstvo bo svojo pobožno kraljico, ki je imela vedno odprte roke za siromake, ohranilo v hvaležnem spominu.
M. D.:
Kmefsftl stan v sftshf. — šfetilkc govore!
(Dopis iz laškega okraja.)
Da je naše kmetijstvo zadnja tri leta vsled padca cen vsem kmetijskim pridelkom, katere pridelujemo slovenski kmetje za izvoz v inozemstvo ali pa za prodajo v tuzemstvu, v silni stiski, ali kakor pravimo s tujo besedo: v krizi, o tem menda ni nobenega dvoma. Napredno gospodarjenje zadnjih desetletij kakor tudi dejstvo, da so nam strokov-
njaki priporočali, da se kmetje oprimejo tiste gospodarske panoge, koje pridelki se po najboljši ceni prodajo in se tudi v hribovitih legah da uspešno gojiti, je bil vzrok, da smo se kmetje laškega okraja prizadevali zboljšati predvsem našo govedorejo. Priznati moramo, da je naš kmet primerno svojemu stanu še lahko shajal, dokler je imela živina kolikor toliko povoljno ceno. Saj v tistih letih nismo na kmetih poznali rubeža. Kmetje so odplačevali davke še pred plačilnim rokom. Tudi posestva niso šla na boben. Ta doba je trajala približno 25 let. Od leta 1905 do 1. 1930 nismo v našem okraju poznali posebne kmetske zadolžitve. V tej dobi je imela živina še kolikor toliko primerno ceno.
Naj navedem nekaj številk, iz katerih je razvidno, kako padajo dohodki kmeta iz govedoreje. V letu 1930 se je na nakladalnih postajah Laško in Zidani most naložilo za izvoz v Avstrijo 175, za izvoz v Italijo 275 in za v Ljubljano 405 glav goveje živine, večinoma volov, težkih čez 6 q komad. Povprečna cena je bila v letu 1930 900 Din za 1 mtc žive teže. Torej je znašala vrednost izvožene živine ¿,617.000 Din. — V letu 1931 se je na zgoraj omenjenih postajah naložilo za izvoz v Italijo 505 goved in v Ljubljano 236 komadov. Težo zopet lahko računamo isto, namreč 6 mtc za posamezno glavo; cena pa je padla od 900 Din prejšnjega leta na okroglo 500 Din za mtc. Vrednost v letu 1931 izvožene živine cenimo po zgornjem ključu na 2,223.000 Din. — V letu 1932 se je iz zgoraj omenjenih postaj izvozilo v Italijo 238 glav, v Ljubljano pa 137, skupaj 875 giav, v zgoraj označeni teži pa je padla cena na okroglo 400 Din za mtc, kar znese skupno vrednost 900.000 Din. Vidimo torej, da so iz te najvažnejše kmetske panoge padli dohodki za črez 80%. Poraba mesa pri domačih mesarjih v letu 1930 in 1931 ni sicer mnogo padla, pač pa v letu 1932, iko so bili naši kmetje, deloma ker ni bilo kupcev, deloma pa vsled suše prisiljeni klati doma, posebno živino slabše vrste.
Temu primerno pa niso padle cene potrebščinam, katere mora kmet kupovati. Navajam samo nekaj primerov. Leta 1913 je bil 1 kg vola žive teže približno 70 vinarjev, 1 m druka po 40 vinarjev, toda po sedanji ceni, če računamo žive teže 1 kg vola 4 Din, 1 m druka 12 Din, vidimo, da je kmet leta 1913 za 1 kg vola lahko kupil poldrugi meter druka, a danes mora dati za isto množino 4—5 kg vola žive teže. Isto je pri Čevljih. Za 13 kg žive volovske teže si je lahko kupil močne čevlje za 10 kron. Danes je treba, ako računamo čevlje 150 Din, dati za en par čevljev izkupiček od 40 kg žive volovske teže. Naj te številke zadostujejo. Jasno je, da pri sklepanju trgovinskih pogodb niso bili dovolj upoštevani kmetje. To vidimo sedaj, ko se pri izpremenjenih denarnih razmerah cene uvoznim predmetom dvigajo, cena živini pa je— enako nizka.
,Slov. Gospodar" stane;
celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din.
Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Vid p.
Grobelnem je dobil g. kapelski župnik Leopold Kolenc. V Kapele pride za pro-vizorja g. Ciril Poderžaj, kaplan v Lo-čah. Stalno je upokojen g. Franc Strm-šek, kaplan v Dobovem pri Brežicah.
Električni tok je ubil dne 4. februarja v Mariboru v Jezdarski ulici 331et-nega delavca Josipa Kavran.
Samomor z lizolom. Večjo količino li-zola je izpila v Tkalski ulici v Mariboru mesarjeva žena Lojza Kalšekova in je umrla v silnih bolečinah. Vzrok samomora ni znan.
Kaj je s koruzo? Lani oktobra so že plačali naročniki cenejšo koruzo, da bi jim jo naj nabavil^ mariborski srezki kmetijski odbor. Šentpeterčani še danes niso prejeli koruze in morajo klati neopitane svinje. Če so bile deležne nekatere občine pravočasne dobave, zakaj pa druge doslej še sploh ne?
Tatvina telečjih koi. 12 svežih telečjih kož je bilo ukradenih iz zaklenjenega skladišča tovarne Halbarth v Mariboru.
Iz Drave so potegnili v Eg. Bupieku
pod Mariborom truplo mariborske za-sebnice Marije Vihar. Ni še ugotovljeno, ali gre za nesrečo ali prostovoljno smrt.
Če se vlomilca napijeta. V Guštajnu pri mostu čez Mežo stoji bolj na samem hiša trgovca Brundule, ki pa je že prazna nekaj časa. V tej hiši sta opazila dva fanta v noči luč in opozorila na njo orožnike. Orožniki so našli sprednja vrata zaklenjena, zadnja vlomljena. V sobi pa dva vlomilca, ki sta si bila privoščila steklenico likerja in sta bila pijana, da sta komaj stala. Orožniki so ugotovili, da sta bila nepovabljena gosta neki Hodnik iz Vuzenice in neki Pole iz Bitnja pri Kranju, ki jo bil pred vojno radi umora obsojen na dosmrtno ječo, med vojno pa pomiloščen. Oba prijeta sta imela natlačeno polne žepe in vsakojako vlomilsko orodje.
Nepričakovan obisk pred sinitjo. S Pohorja poročajo: Pri nas zdaj ne govorimo drugega, kakor o smrti skopuha. Storija o njem je precej zanimiva. Skopuh in njegova žena sta živela v svoji hiši blizu 30 let. Otrok nista imela. Razen obrti je imel mož tudi gostilno in je veljal splošno za premožnega človeka. Posojal je tudi denar. Sam zase je živel silno skromno. Berače je odpravil že kar na pragu, češ: Kaj bom dal, ko sam nič nimam! Lansko leto je mu zbolela žena; mož jej dolgo ni hotel poklicati zdravnika, ker to stane denar. V posteljah nista imela prtov, spala sta na goli slami, žena je bilo celo brez srajce. Žena je umrla. Mož je tarnal: »S čim bom plačal zdravnika in mizarja (krsto), s čim fajmoštra in nosače?« Od same skrbi je še njega zgrabilo. Takoj po pogrebu žene so moža prevideli. Po noči pa pridejo neznanci, odprejo in prebrskajo vse, pokradejo gotovino, odnesejo nekaj hranilnih knjižic, uničijo dolžna pisma, se nalokajo vina in na-jejo mesa ter izginejo. Drugi dan je pa
skopuh umrl. Še isti dan je bila v hiši tudi komisija, iki je ugotovila tatvino. Umrlega so pokopali. Nobeden od tistih »prijateljev«, ki so ga v noči obiskali, se ni udeležil pogreba. Pravijo, da je imel denarja okrog 500.000 Din. O tem skopem človeku se bo še dolgo govorilo, pa pisalo gotovo tudi. Glavno besedo bo imela sedaj sodnija, ki bo razmišljala, kam z lepim številom jurjev.
Podraženje železniških kart. Od dne 15. t. m. se uvede na železniške karte za vse razrede in vse vrste vlakov posebna doklada. Ta doklada bo znašala za vozne karte do 40 Din 1 Din, od 41 do 200 Din 2 Din, nad 200 pa 3 Din.
630 kg koruze ukradene. 1 vagon koruze za razdelitev revnejšim občinam v okolici Ptuja je dospel na ptujski kolodvor. Pred razdelitvijo so pa vdrli neznanci v vagon in odnesli 630 kg koruze.
Pri podiranju drevja v gozdu v Jir-šovcih je padlo drevo na mizarja Ivana ] Podgoršeka iz Brega pri Ptuju in mu zlomilo desno nogo.
Žrtev avtomobilskega sunka. — Na Bregu pri Ptuju je zavozil z avtomobilom šofer Ivan Novak iz Čakovca od ■ zadaj v hlapca Antona Krajnca iz Haj-dine. Krajnca so prepeljali nezavestne-' ga v bolnico.
Kazen za umor v spanju. Dne 20. dec. m. 1. se je zgodil v Št. Lovrencu v Slov. goricah grd zločin. V Mostah so našli Toplakovi domačega hlapca Lovrenca Brumen na postelji vsega okrvavljenega in mrtvega. Brumen je imel 14 z nožem prizadetih ran in je bil napaden in zaklan v spanju. Orožništvo je kmalu izsledilo krivca krvavega dejanja in sicer sta zločinca: 231etni hlapec Jakob Mergeduš in viničarski sin Anton Slana. Zaklani Brumen se je mudil zgoraj omenjenega dne na žganjekuhi pri po-estnici Mariji Toplak. Kmalu sta pri-;la k Toplakovi tudi Brumenova sovražnika Mergeduš in Slana. Brumen- je koj uganil, da bi lahko došlo do nevarnega spopada in se je na tihem vrnil domov ter legel k počitku v hlevu. Njegova sovražnika sta se splazila za njim ter ga obdelala z noži na smrt v spanju. Oba obtoženca sta dajala radi umora odgovor pred mariborskim senatom 1. februarja in je prejel vsak po 15 let ječe.
Radi požiga 8 mesecev strogega zapora. Dne 18. marca m. 1. jfe izbruhnil nenadoma požar pri Janošu Bevku v Prosečki vasi pri Murski Soboti. Omenjenemu posestniku je pogorela šupa, 1000 kg živinske krme ter razno orodje. Škoda je bila tem občutnejša, ker po-gorelec ni bil zavarovan. Benkova žena je videla koj po izbruhu ognja 531etne-ga posestnika Štefana Fujsa iz Proseč-ke vasi, kalco je bežal v temo in prepeval o preljubem veselju. Tudi drugi so obtoženega videli v bližini požgane stavbe. Obtoženi je požig tajil, a ga je obsodilo mariborsko sodišče dne 1. februarja na 8 mesecev strogega zapora.
Jubilej zveste služkinje. V Konjicah v Prusovi hiši služi zvesto 40 let Terezija Črešnar s Št. Jungarte na Pohorju. Jubilantki naše čestitke!
S kuhinjskim nožem ga je sunil skozi srce. Iz Šmarja pri Jelšah smo pre-
Mi kljubu/emo-prehladu
kaš/ju, katarju itd.
s Kaiserjevimi^yy
prsnimi karamelami
s$ jelkami
(Hobe sa vJjakxu-Jiah.iUog.jjxJy£r so vidni plahaiL
jeli to-le žalostno vest: Dne 31. jan. je ob pol 9. uri zvečer dobesedno zaklal 201etni Cverlin Avguštin 221etnega M. Golčmana, sina rajnega uglednega župana Jurija Golčman. Z dolgim kuhinjskim nožem zaboden je napravil še kakih 50 korakov in z besedo »Jezus« na ustih se je zgrudil in izdihnil. Sodna komisija je ugotovila pri obdukciji, da mu je nož prerezal srce skozi in skozi, torej neizogibna smrt. Pokopan je bil v soboto dopoldne ob velikanski udeležbi ljudstva, ki je s tem pokazalo, kako s studom v srcu obsoja take in podobne zločine. Dmači pevci so mu oL odprtem grobu zapeli žalostjnko »Vig-red se povrne«.
Težka nesreča železničarja. Dne 2. t. m. je težko ponesrečil na Zidanem mostu 621etni vlakovodja Ferdo Švenk. Hotel je skočiti na vlak, ko je ta bil že v teku. Na zamrznjenih tračnicah je Švenku spodrsnilo, je padel, kolo lokomotive mu je pritisnilo levo nogo in mu jo je zmečkalo. V ljubljanski bolnici so odrezali Švenku poškodovano nogo nad kolenom.
Prostovoljna smrt vojnega invalida,
V Brezovski gori pri Leskovcu na Krškem polju se je obesil na domu posestnik, oče in vojni invalid Jožef Kerin. V vojni je dobil strel v glavo in so se vedno bolj kazale posledice rane, ki je tirala moža v prostovoljno smrt.
Vlomljeno je bilo dne 4. februarja v noči v-blejski hotel »Jekler«. Iz navr-tane in razrezane železne blagajne so odnesli svedrovci 20 švicarskih frankov, nekaj šilingov in iz blagajne na takarice še 500 Din.
Smrtna nesreča. Dne 3. februarja na večer se je podal posestnik Jakob Rihar z Viča pri Ljubljani v bližnjo trgovino po tobak. Moža ni bilo več domov in so ga šli drugo jutro iskat. Našli so ga tik železniške proge mrtvega. Pokojni je postal žrtev nesreče. Imel je v suknji kuhinjski nož. Na povratku iz trgovine mu je spodrsnilo, padel je in nož se mu je zabodel v srce in je moral biti takoj mrtev.
Kako se izražajo slavni pevci in umsiniki
kot n. pr. Franc Lehar, Hansi Niese, skladatelj Kaiman itd. o Kaiserjevih prsnih karamelah: Kaiserjeve prsne karamele teknejo izbor-no. Lehar, Wien 1932. — Vaše Kaiserjeve prsne karamele so izvrstne! Rahljajo in ovlažuiejo, tako da se kmalu lahko govori o dobrem učin ku. Priporočam jih najbolje. Hansi Niese 1932. — Rad Vam potrjujem, da so mi pri kašlju. hripavosti in kataru vedno pomagale Vaše Kaiserjeve prsne karamele. Komorni pevec A. Piccaver, Državna opera, Wien, in Viktor Fle ming, tenor pri Radio Wien. — Slično in še pohvalnejše se je izrazilo še -ii slovitih umet nikov in pevcev.
Kmetijska podružnica HLaiibor in okoliš. —•
Na naš poziv, naj se kmetje in vinogradniki spomnijo Kmetijske družbe pravočasno, so že mnogi vplačali po 30 Din, od kojih gre po dosedanjem običaju 25 Din za »Kmetovalca«, 5 Din pa za podružnico, da krije svoje stroške. Ti-le bržčas mislijo, da so s tem postali udje Kmetijske družbe. Stvar pa ni takšna, odkar
Ameriški kralj avtomobilov Henry Ford je zaprl vse svoje avornice. Na sliki vidimo centralo Fordovih podjetij v Detroitu.
Se je družba spremenila v zadrugo, to je od Une 1. januarja 1933. Pravi ud sedanje Kmet. 'družbe postane le tisti, ki plača najmanj eden 'delež po 10 Din, podpiše pristopnico in ki ga odhor Kmetijske družbe sprejme kot takega; ¡to v^ja za stare ude; od novih se še zahteva 30 Din pristojbine. Delež in pristopnina se ne zahtevata takoj, ampak čaka na nje Kmetijska družba do konca letošnjega leta. Vrhu tega je treba za podružnico vplačati 5 Din, teh pa naprej. List »Kmetovalec« je zdaj stvar za fcebe; stane letno 25 Din. Lahko je kdo naročnik na list, ne pa ud družbe, lahko je kdo ud 'družbe brez lista, seveda je pa lahko vsak ud Sflružbe tudi naročnik na list. Potemtakem opozarjamo one, ki so nam vplačali 30 Din, namreč 25 Din za »Kmetovalca« in 5 Din za podružnico, da če hočejo biti udje Kmetijske 'družbe in so že lani bili udje, dostavijo še vsaj 10 Din za en delež in podpišejo pristopnico, če pa so novi udje, plačajo še pristopnino. Ako ne marajo biti udje Kmetijske družbe, jim je pa prispevek za podružnico na razpolago.
Pomanjkljivosti kože kot solnčne pege, mozolje, gube, lišaje itd. bi se moralo zdraviti le samo s sredstvi, katera medicinsko učinkujejo. Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože 'je brezpogojno zanesljiva. Za vnaprej poslanih 40 Din 2 lončka franko, po povzetju 10 Din .več. Isto toliko stane Fellerjeva močna Elsa-pomada za rast las. Oboje se naroča pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elza-Irg 341, Savska banovina.
Vrednost denarja. 1 švicarski frank je Din 14.50, 1 angleški funt Din 250.—, 1 francoski frank Din 3.—, 1 italijanska lira Din 3.85, 1 češka krona Din 2.25, 1 nemška marka D 17.—, 1 avstrijski šiling Din 9.25, 1 madžarski pengô Din 12.50, 1 bolgarski lev Din 0.55, 1 poljski zloty Din 8.40, 1 grška drahma Din 0.41, 1 ho-landski goldinar Din 30.—, 1 belgijski frank
Din 9.— in 1 ameriški dolar Din 75.—, *
Obilna ecvfca nmm w Brezju.
Načrt novega občinskega zakona zahteva občine z najmanj 3000 prebivalci, da se jim omogoča dosega nalog, ki so v zakonu predvidene.Vsled tega naj bi se manjše občine združile, da dosežejo Število najmanj 3000 prebivalcev. Pri
tem pa bo potrebno, vpoštevati razmere vseh občin, da se njim, oziroma občanom ne oteži izvrševanje upravnih in osebnih poslov.
Za občine Zrkovce, Dolgoše in Sv. Miklavž, kakor tudi za Spodnje Pobre-žje nastane vprašanje, kam in kako se združiti. Kakor se sliši, je občina Zrkovce za veliko občino Hoče, med tem ko želijo Dolgoše veliko občino Pobrež-je. Ako se smatra za verjetno, da se priključijo Zgornje Pobrežje mestu Mariboru, vise Spodnje Pobrežje s povsem podeželskim značajem v zraku. Hoče so za Zrkovce in Dolgoše zelo daleč, pol ure do eno uro hoda, bila bi torej njih priključitev k Hočam neprimerna, ako se vpošteva, da ' a vsak občan večkrat pri županstvu itd. opravka. Bila bi pa za imenovane občine Zrkovce, Dolgoše, Sv. Miklavž in Spodnje Pobrežje druga in gotovo primernejša rešitev in sicer, ako bi se te občine združile v veliko občino Devica Marija v Brezju. Ta kraj, dosedaj del občine Zrkovce, tvori tako-rekoč krajevni centrum imenovanih 4 občin. Obdržala bi se z izjemo Spodn. Pobrežja tudi župnijska enotnost, ker
spadajo občine Zrkovce, Dolgoše in Sv. Miklavž k nadžupniji Hoče. Pri Devici Mardji v Brezju je večrazredna osnovna šola, katero posečajo otroci iz Zrkovc in Dolgoš, tam je tudi največja podružnica hoške nadžupnije s prostorno, lepo cerkvijo, kjer se skoraj vsako nede« Ijo in praznik opravlja služba božja in h kateri prihaja tudi mnogo ljudstva iz Zgornjega Dupleka. Podružnica Device Marije v Brezju daje za bodočnost možnost, da se tam ustanovi nova župnija, kateri nameri gotovo ne bi nasprotovala cerkvena oblast.
Kakor nam znano, je že obstojal, in sicer od strani politične oblasti načrt, da se osnuje velika občina Devica Marija v Brezju, ki bi štela z imenovanimi dosedanjimi občinami približno 2000 prebivalcev. To pa čisto gotovo, ako bi se vzela v obzir priključitev Zgornjega Dupleka, ki teži cerkveno k Devici Mariji v Brezju.	R. P.
Napravi potovanje v Ameriko in v
Afriko! To storiš, ako čitaš roman »Satan in Iškarijot«. Zahtevajo ponudbo v Cirilovi tiskarni v Mariboru!
BBaMazmggaui^hiirBinf
Z zavezanimi očmi je šofiral v Berlinu šofer avtomobil na daljšo razdaljo in po raznih ulicah. — Desno: Pregnanega španskega kralja Alfonza pozdravi v Neapoljn italijanski prestolonaslednik
Umberto.
Mladini v preudarek.
(Dopis kmeta iz celjske okolice.)
Škof Slomšek je rekel: »Kakršni so ljudje, takšni so časi.a če te besede nekoliko premislimo, moramo priznati, da je imel naš veliki ljudski vzgojitelj prav. Če pogledamo, kar nas [je bolj starih, v našo detinsko dobo, so bili tudi takrat slabi časi. Kmetijski pridelki so bili ¡poceni nič manj kakor dandanes, razloček je bil v tem, da je takrat kmet tudi poceni kupil, kar je rabil. Toda takrat je kmečki človek manj kupoval, užival je to, kar je pridelal doma in oblačil se je v domači izdelek. Slomšek je zapel pesem, da tisto dekle kaj velja, ki obleko vso domačo ima. Kaj bi ta veliki mož, ki :je priporočal skromnost in ponižnost, danes rekel, če bi prišel med nas! Naj malo opišem razmere. Mimo mene pride nedavno mala deklica, borno oblečena. »Kaj pa neseš?« je vprašam. ^ »Četrt kile soli.« — »Zakaj pa tako malo?« = »Mama nimajo za več denarja.« — |V nedeljo potem pa srečam njeno starejšo se-ietro z bubi-frizuro, v šimi-čevljlh, svilenih rtogavicah, gosposkem kožuhu in rokavicah, !dasi še ni bilo mrzlo. Skoro bi ne bil verjel svojim očem, taka razkošnost v obleki, pri hi-Si pa tako pomanjkanje. Še ni dolgo tega, kar 'je neki kmetski fant, ki je prevzel posestvo, ivprašal uglednega moža iz bolj oddaljenega kraja, ali bi mu mogel nasvetovati primerno pevesto. »Saj boš v domačem kraju našel kaj primernega«, meni ta kmet. Kmetski fant odgovori: »Jaz bi rad preprosto kmetsko dekle, ¡tukaj so pa same gosposke.« To niso nikake ¡bajke, temveč so resnična dejstva. Tako daleč 'je že prišlo, da bi skoro morali neveste uvažati iz tistih krajev, ki jih še ni dosegel val današnje nečimernosti. če se primeri, da pride tako kmetsko-gosposko dekle v preprosto hišo kot gospodinja, je dostikrat nevarnost, 'da se omaje tudi takšna hiša, ki je prej bila ¡trdna. Le skromnost, pridnost in varčnost bo prinesla v naše hiše in družine zopet srečo in blagoslov. Kot star mož sem zapisal te besede
Berlinski fotografi se pripravljajo, da fotografirajo Hitlerjevo vlado.
arja, popoldne takoj po večernicah, zanimivo. Vombergerjevo igro »Voda«. Vstopnina nizka* Pridite, prijatelji poštene zabave!
Marija Snežna. Da bo naše Prosvetno 'dru-i štvo v teh zimskih mesecih poživilo svoje de-i lovanje, zato vprizori v nedeljo dne 12. t. m, popoldne ob treh kar zaporedoma dve veselo-i igri s petjem in sicer: »Kaznovana nečimer« nost« ter »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipkd
mladini v preudarek. Moj namen je dober: dobro mladine in dobro naših kmetskih družin. Mladini, osobito še ženski mladini, svetujem pravo izobrazbo. Naj dekleta pristopijo in delujejo v krščanskih prosvetnih društvih in zvezah za mladino, ki polagajo glavno važnost ne na lepotičenje telesa, temveč na i?ob-razbo razuma in .vzgojo srca,
Sv. Lovrenc na Pohorju. Voda, voda, božji dar j s s tako poje zaključna pesem igre »Voda«, ki jo vprizori kmetsko bralno društvo na predpustno nedeljo dne 19. februarja ob 3. uri popoldne v Društvenem domu. Igra je čisto posebne vrste, zelo živahna in polna veselega razpoloženja ter vsebuje tudi petje. Ker je ta igra še nova in na Pohorju ne igrana, bo gotovo zanimala vsakogar, da si jo bo sigurno ogledal. Za naše razmere zelo primerna.
Sv. Ana v Slov. goricah. Naše katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 19. febru-
Tiček«. Domačini in sosedje, posebno pa pri« iatelji- smeha in poštene zabave vljudno pq^ vabljeni!
Sv. Bolfenk pri Središču. V nedeljo dne 12, februarja priredi v šoli popoldne po večernicah dramatični odsek Katoliškega prosvetnega društva Finžgarjevega »Divjega lovca« v 4 dejanjih. Prijatelji poštene zabave vljudno po-, vabljeni!
Fram. Dne 22. januarja je imelo Izobraževalno društvo svoj občni zbor. Odborniki so poročali o delovanju društva, ki ima že nad
Iz lovskih krogov.
Prijazno je sedelo nekega zimskega večera več lovcev okoli toplo peči pri kupici dobre vinske kapljice, in So svoje strahovite dogodke pripovedovali.
■Naposled se oglasi jtudi. trgovec, rekoč:
»Gospodje, dovolite tai, da tudi jaz povem, kaj se mi je zgodilo: ¡Napravili smo enkrat lov na dvojico medvedov v planinah. Za nekaj časa sem jaz zgrešil družbo in sem sam Ostal. Ko dalje korakam, pridem do prepada, preko katerega je podrto drevo brv delalo. V tistem trenutku zaslišim za sabo rjuti medveda in naravnost proti meni kobacati. 'io vidim, da ni druge
Pavel Keller:
5. nadaljevanje.
„Skrivnostni stndcnec"
Roman.
Poslovenil dr. Ivan Dornik.
Ema je pripovedovala, da stara Golobovka na vsak način hoče vode iz Čolnarjevega studenca.	. s',„
»In ji je nočeš prinesti?«
»Le počakala bom , . : da , ; . Karel odide; potem bom povprašala njegovo mater, če smem zajeti vode iz studenca.«
»Ali se bojiš Karla?«	7 J ,	(
»Bojim ne, toda .« . toda . * .«
»Toda plašna si! Da, da, to se dogaja takole okrog sedemnajstih let!«
. Smejal se je tiho in dobrohotno.
Pred vrati domače hiše sta stala mati in Karel. Čakala sta.
»Je še čas,« jima je zaklical učitelj.
»Da,« je rekel, ko sta prišla bliže, »srečal
sem bil našo gospodično Emo. Dobra dušica je vso noč prebedela pri revmatični Golobovki.
Emo je oblila rdečica; ni ji bilo prav, da je učitelj izblebetal to stvar tukaj. Colnarica je prisrčno pozdravila deklico, toliko, da ji ni poljubila roke.
»Kakor rajnica mati! V kratkem moram k" gospodu očetu in se mu zahvaliti za prav veliko dobroto.«
Ema jo je začudeno pogledala, vprašala pa ni ničesar. Karel in učitelj sta vedela, da se hoče mati zahvaliti zato, ker je gospod s Kolovca na vprašanje o krivdi odgovoril porotnikom z »ne«,
»Gospodična bi rada povprašala zaradi stu-denčnice. Stara Golobovka si je silno želi.
»Studenčnico?« je vzkliknil Karel, se okre-nil in skočil nazaj v hišo. Hišni zvonček je za-vreščal, tako burno je odprl vrata.
»Temu se pa mudi,« se je smejal učitelj, »kakor ogenj!« Medel nasmeh je spreletel tudi bledi obraz materin.
»Včasih je še kakor velik dečalc. Všeč mi je to.«
70 članov in ki je v minulem letu obnovilo svojo knjižnico. Dvakrat je prišel predavat g. profesor dr. Jeraj. Fantje so si v okviru društva ustanovili svoj krožek in bodo še ta mesec slovesno obhajali obletnico. Dekleta pa hočejo imeti Dekliško zvezo. Fantje so priredili že več iger; napravili so si v Kopivniku skakalnico. Če bo še snega, bodo framski fantje prihodnjo zimo mariborske smučkarje kar na korajžo vabili.
Frosvetco društvo v Ptnjn. V nedeljo dne 12. februarja bo predaval v mestnem gledališču v Ptuju pisatelj F. S.. Finžgar. Začetek ob treh popoldne. Pridite polnoštevilno!
Ptujska gora. Igra »Tri sestre« se je prav lepo obnesla. Igralci so svoje vloge dobro podali. Sedaj pa študiramo igro »Roka božja«, katero bomo v najkrajšem času vprizorili. — Člani društva, pridite si po knjige, imamo že precej novih knjig od Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, pa še več bomo naročili, le po njih! Krščanske knjige in časopise v vsako hišo!
Ljubno ob Savinji. Občni zbor Prosvetnega društva se je vršil dne 2. februarja. Vodstvo društva se je tokrat izročilo mnogoč, g, dekanu Jožefu Krančič. Občnega zbora se je udeležil tudi g. srezki načelnik Kandrič.
Gornjigrad. V četrtek dne 2. februarja se je vršil občni zbor Katoliškega prosvetnega društva in sicer ob tako častnem številu, kakršnega še v Gornejmgradu nismo videli. V že itak polno dvorano so še vedno nanovo prihajali ljudje vseh slojev, tako da je bil napolnjen sleherni kotiček. Otvoril je občni zbor predsednik društva g. Jamnik, ki se je prisrčno zahvalil vsemu občinstvu, ki je prišlo v tako častnem številu in celo iz drugih župnij, kakor iz Bočne in Noveštifte. Kakor je razvidno iz poročil odbornikov, je društvo preteklo leto delovalo zelo živahno, vendar pa je želeti še večje živahnosti, posebno še za fantovske ter dekliške sestanke. Izvoljen je bil večinoma stari odbor z nekaterimi spremembami, ki je obljubil, da bo delal za prosveto mladine tudi v naprej, kolikor mu bodo dopuščale razmere. Sklenilo se je tudi, da se pošlje pozdravna brzojavka našemu bivšemu, tako priljubljenemu predsedniku g. sodniku A. Rantu v Sinj ter bivši tajnici gdč. Julki Kresnik, sedaj v Ljubljani. Sledili sta nato dve burki, ki so ju vpri-
zorili fantje tako, da se je lahko vsak pošteno nasmejal.
Kokarje. Tudi pri nas je postalo društveno delovanje m gibanje zopet bolj živahno. Na lovega leta dan so priredili naši fantje in dekleta . retresljivo igro »čes deset let« in na malopustno nedeljo dne 19. februarja nas pa hočejo razveseliti z Vombergarjevo »Vodo«. Da ne spimo zimskega spanja, gre poleg nekaterih najlepša zahvala g. Fr. Fleretu kot ustanovitelju in predsedniku Katoliškega prosvetnega društva. Knjižnica, ki je bila do sedaj v neki zasebni hiši, se je premestila v društveno dvorano, kjer bo do knjig lažji dostop. K našemu društvu je pristopilo več novih članov. Upoštevati moramo, da so naši fantje in dekleta v tem oziru prepuščeni samo svojim kmečkim močem in da zato zahteva to delovanje toliko več požrtvovalnosti. Poplačajmo ga s tem, da se v obilnem številu udeležimo njihovih prireditev!
Sv. Frančišek v Savinjski dolini. V nedeljo dne 22. januarja je vprizorilo naše Prosvetno društvo dramo »Kajn«, ki je prav povoljno u-spela. Nastopil je tudi fantovski pevski zbor, pod vodstvom Ivana Časi. Udeležba je bila dobra; posebno SO se izkazali naši sosedje iz Gor-njegagrada. — Da bo v društvu nekaj pred-pustne zabave, zato priredimo v nedeljo dne 12. februarja Golarjevo šaloigro v treh dejanjih »Dve nevesti«. — Člane društva ob enem prosimo, da plačajo članarino za tekoče leto in pridobivajo še nove ude. 105 nas je bilo lani včlanjenih, letos nas mora biti več! — V nedeljo dne 29. januarja je imel naš fantovski krožek svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor, ki bo gotovo zastavil svoje moči za prospeh v sedanjih časih tako potrebne fantovske organizacije. — V samostanski cerkvi v Nazarjih je bil v pondeljek dne 30. januarja poročen član našega društva ter navdušen pevec, mizar Maks Poličnik z Marico Dobrove iz ugledne žlaborske družine v Nazarjih. Nevesta je bila načelnica bivšega na-zarskega orliškoga krožka. Obilo sreče!
Sv. Vid pri Planini. Novo življenje je zavelo letos v našem prosvetnem društvu. Začeli so se redno vsakih 14 dni sestanki, na katerih predavajo društveni člani sami. Za društvo vlada precejšnje zanimanje. Je to dokaz, da je šentvidska mladina zavedna, poštena in na
pravem potu. Želeti je le, da bi se vsa mladina šentvidska vpisala v Prosvetno društvo, ker veliko jih je še, ki bi bili dostopni za dobro stvar, pa še stojijo za sedaj ob strani. Mladina! Za tebe in za tvojo boljšo bodočnost je Prosvetno društvo. Ne zavrzi prilike, ki se ti v mladosti nudi: pridobiti si potrebno znanje, gospodarsko kakor tudi splošno. Ne zmenite se za prazne marnje nekaterih ljudi, če kaj zabavljajo proti društvu in proti društvenemu domu; saj s tem si dajo dovolj jasno spričevalo, kam spadajo s takšnim mišljenjem. V polni meri že tudi danes veljajo besede nepozab-( nega Slomšeka: »Drevo, ki se ne požlahtni, nikdar dobrega sadu rodilo ne bo ter vedno le malovredna lesnika ostane«, in »Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, drugim rodovom prodani«. Kakor bežen sen hite leta in kmalu bo cvetoča pomlad našega življenja minila; zato pa ne tratimo sedaj tega dragocenega časa z lahkomiselnim in brezskrbnim življenjem, ker prišel bo čas preje ali pozneje, ko se bomo za to bridko kesali. Fant ali dekle, ki mu je mar izobrazbe in je vneta za društveno življenje, se ne bo ustrašilo slabega vremena in vsake snežinke, da bi ne prišla v naš društveni dom k sestankom. Končno se mi še zdi potrebno nekaj omeniti radi govorov, oz. predavanj. Nekdo je predlagal, češ, da kdor govori, naj od srca pove in ne kaj takega, kar bi kje Cital. K temu si usojatn pripornRiti: S»i je vendar jasno, da vsak, ki misli govoriti, si prizadeva, da bi zbranim od srca govoril, ker le beseda, ki od srca pride, tudi k Srcu gre. In če se morda začetniku, ki prvič nastopi, to docela ne posreči, je pač krivo temu to, ker mu besede tečejo enolično. Kdor nastopi prvič, posveča svojo pažnjo predvsem temu, da sredi govora ne obtiči, in zato tudi nima glas tiste barvitosti, ki bi jo moral imeti. Tega je tudi kriv neki neprijetni občutek, kateremu pravijo »govorniška mrzlica«. Barvitost glasu si pač bo vsak pridobil sčasoma in nikdo ne more zahtevati, da bi bil »govornik« že pri svojem »krstnem govoru« vsestransko dovršen. Ako bi pa nihče nič ne čital, kako si bo pa pridobil potem besedni zaklad? Naj bo pa naprej v na^ ši župniji vedno živahno prosvetno življenje, naj bi se vsa mladina zbirala okrog našega Prosvetnega društva, kajti to društvo je središče umskega razvoja in srčne izobrazbe.
Deklica je rekla: »Meni pa je mučno!«
Karel se je vrnil. Iz vrčev se je kadilo.
»Tako — in sedaj se popeljimo vsi k stari Golobovki; saj je le malo ovinka in do vlaka imamo še dosti časa.«
Emo so primorali v voz. Za njo sta sedela tičitelj in Karel in naložili so tudi vrče z vodo. ,Ta kmetski voz je bil širok in dolg, da so imeli vsi dovolj prostora v njem.
»Zbogom, mati!«
Ni je poljubil več; sramoval se je sedaj pred fleklico. Segel ji je le v roko. Mati ni rekla ničesar, ni mogla reči ničesar. Hlapec je pognal ¡konje in vozil počasi, da bi se ne razlila voda v Vrčih. Sprva nobeden ni izpregovoril besede. Učitelj bi se bil moral vsesti med mlada dva, pa ni hotel. Sedel je rajši k oknu. Tako sta sedela Karel in Ema tesno drug pri drugem. Oba sta bila zelo rdeča, oba sta strmo gledala pred se. Malo pred hišo stare bolnice je Ema hlastno Vprašala:
L>Ali prideš kaj na počitnice?«
»Dvakrat v letu, poleti in o božiču.«
Tedaj je voz obstal. Hlapec je nesel vodo v hišo. Ema je segla Karlu v roko. Roka je bila vlažna, tudi Karlova je bila potna. Ali je bila temu vzrok para iz studenčnice, ali pa je bilo kaj drugega?
»Želim, da bi ti dobro šlo,« je stisnila Ema skozi zobe.
Tedaj se je tudi Karel opogumil in odgovoril :
»Poslal ti bom razglednico.«
»Da,« je rekla deklica in izginila v hiši. —
Nato so se odpeljali iz vasi. Vozili so se mimo Blažunove gostilne »Pri lipi« proti mestu, proti kolodvoru. Še enkrat so ga pozdravljale skozi okno ljube domače gore. Karel jih je gledal z žalostnimi očmi. Mlado srce mu je bilo prepolno ljubezni in bridkega slovesa. Tedaj je nenadoma zakrila megla gore; stari znanci njegovih mladih dni so izginili, kakor je bila izginila tudi Ema.
Izpregovoril je zopet učitelj:
pomoči, vzamem puš-i ko v v roko in nož med zobe in začnem po de-: blu urno na nasprotno stran plaziti. Komaj sem na sredini, zareže mi z nasprotne strani jezna medvedka naproti. Pred menoj medved, za menoj medvedka, pod menoj pa globoko brezdno, me tako pre-: trese, da mi puška odpade in v prepad zleti. Začnem prijatelje na: pomoč klicati in ko odprem usta, odpade mi še nož v brezdno. Zdaj sem bil v takem položaju čisto sam brez orožja med dvema so« vražnikoma.«
Trgovec se oddahne in izpije kupico vina. Lovci vsi ostrme i h nihče si ne upa besedi-, ce ziniti, da ne bi pri-
t M dclazmolnost
Splošno naziranje veli, da človek v visoki starosti ni sposoben ustvarjalnega dela. To je zmota, kakor hočemo dokazati z več primeri iz človeške zgodovine.
Hindenburg, nemški državni predsednik, je pravkar dopolnil 85. leto in je še čvrst pri najbolj odgovornem delu. Masaryk, Čehoslovaš' i državni pred sednik, šteje 83 let in jaha še vsak dan svojega belca. Državni kancelar Marije Terezije Kaunitz je šel z 81. letom iz službe, a ne zaradi tega, ker bi bil že nesposoben za delo, temveč zavoljo tega, ker ni soglašal s politiko cesarja Franca. Franklin je bil od svojega 81. leta do smrti središče ameriške ustavo-tvorne skupščine, Wellington je še po 80. letu odločil s svojim svetom o najtežjih vprašanjih britske vojske, Gothe (nemški pesnik) je bil še s 83. letom čil stvaritelj. ICaton (Rimljan) starejši se je z 80. letom pričel učiti grščine. Max Liebermann slika s 85. letom. Voltaire (Francoz) je napisal svojo zadnjo žalo-igro s 84. letom, a potem še nešteto drugih del. Goldoni je s 86. letom pričel pisati francoske šaloigre, Carlyle je bil borben do svoje smrti v 86. letu, Mom-
Svetina. Na gostiji Antona Kozjek in Štefi-ke Mayer so veseli gostje zložili 90 Din za katoliške misijone v Afriki. Bog povrni!
Sy. Marjeta ob Pesnici. Redki so jubileji, kakor smo ga na tako veličasten način proslavili v nedeljo dne 22. januarja v prijazni Grušovi. Obhajali smo 711etnico nam nadvse ljubljenega in dragega posestnika, cerkvenega ključarja ter bivšega dolgoletnega župana v Grušovi, sivolasega starčka očeta Vine. Verlič. Zvonko je odmevala slovenska narodna pesem v noč, ob toli slovesni podoknici, ki mu jo je iz največje naklonjenosti in hvaležnosti prire-
sen je napisal Rimsko državno pravo z 82. letom, potem še »Monumenta Ger-maniae«. Clemenceau (francoski državnik) je kazal še z 88. letom svojim nasprotnikom zobe, v isti starostni dobi je bil Auber še ravnatelj pariškega kon-serva torija.
Gladstonu je bilo 89 let, ko je še rohnel proti Turkom, japonski slikar Ko-kuzaj in Adolf v. Menzel sta slikala še z 90. letom.
Michelangelu je bilo 89 let, ko je še vodil gradnjo cerkve sv. Petra, Aleksander v. Humboldt je imel 90 let, ko je še delal na svojem Kozmosu, Sofokles (starogrški pisatelj) je z 80. letom spisal Ojdipa, da dokaže svojo duševno či-lost sinovom, ki so ga hoteli dati pod varstvo; Thomas Ilobbes je pričel s 86. letom svojega Rehemotha in ga je dovršil pet let pozneje.
Kardinal Fleury je ostavil z 88. letom državno krmilo, pesnik Huyghens je umrl 911eten kot tajnik oranijskega princa, Ranke je pričel s 85. letom svojo Svetovno zgodovino in jo je pisal 6 let. Cesarica Evgenija je s 94. letom uganjala politiko, dož Dondolo s 97. letom. Tizian (italijanski slikar) je s 97. letom slikal zaobljubljeno sliko Ritka pri Le-pantu in potem še celo vrsto del.
dil s pomočjo požrtvovalnih in uglednih domačih sinov marješki cerkveni pevski zbor pod spretnim vodstvom svojega organista ter njegovega brata konservatorista g. Gustlna Rakuša. Nad vse ganljiv je pa bil pač prizor, ko je v krogu sorodnikov, vrlih sinov in hčeri si ob izbranem govoru g. konservatorista ter znani napitnici »En starček je živel«, bolestno utrnil z velo roko vročo si solzo, pač solzo tihe prošnje, s pesnikom želeč: »Bog oče nebeški glej, še ta kozarček zdaj in hvalo bom vekomaj, vekomaj pel!« Mi pa, ki Te ljubimo, Ti kličemo: »Vincenc, ne samo še ta kozarček sreče, marveč še tisoč in tisoč!« — Tvoji Mar-ječani.
Sv. Andraž v Slov. goricah. Čudimo se, ko beremo dopis v »Slovenskem gospodarju« od Sv. Jerneja nad lluto z dne 25. m. m., kako je
tam mila zima in da je celi december sijala ljubo solnce. Resnici na ljubo rečemo in piše* mo, da tukaj pri nas je v resnici bolj tiha, ža< lostna in klaverna zima. Božjega solnca ž» nismo videli od 4. decembra 1. 1. pa do 8. janu* arja t. 1. in od 9. januarja pa do danes, ko t» pišem tudi ne. V letu 1932 je bilo pri nas rcn jenih 45, umrlo pa jih je 36, poročeni so bili 3 pari. Vsled hude denarne krize se pri nas sla-> bo ženijo, nikdo se ne upa na porgo ženiti, tudi smrti se strašno hudo bojimo, ker nikdo M nas ne bi rad na porgo pokopal. Le samo tisti nič ne odlagajo, kateri se imajo naroditi, ti ne gledajo na krizo, pridejo takorekoč brez vsakega cvenka in bankovca na svet. Za sv. birmo, ki bo pri nas dne 9. maja t. 1., se že vse z velikim zanimanjem skrbno pripravlja. Dekleta že skrbno zbirajo prispevke za kinča-nje, birmanci si že moirajo prositi botre.
Fram. Dne 1. februarja je umrla 711etna vdova Elizabeta Bratuša. Veliko ljudi se je udeležilo lepega pogreba verne in skrbne matere, ki naj v miru počiva! Potrti rodbini naše so-žalje!
Marenberg. Pomenimo se danes o važnejših dogodkih preteklega meseca v naši fari: Sejem je bil samo eden. Na ta sejem, ki mu pravijo »na jaštang« in j3 vedno tretji pondeljek po novem letu, je bilo prignano okrog 20 glav živine. Še bolj slabo je bilo povpraševanje in še slabša kupčija. Znamenje slabih časov, ki tlačijo predvsem našega kmeta. — Smrt je nekaj časa pobirala na pobočjih med šmartinsko in šentjanževsko cerkvijo. Pri g. Hedlu, p. d. Štokhelerju, je starostna oslabelost vzela 74-letnega Janeza Germuta, ki je 30 let služil pri tej hiši. Na oslabelsti srca je izdihnil pri g. Mravljaku, p. d. Kozjeku, 741etni Ignac Jakopin, prevžitkar in vdovec. Na bolezni ledvic in jeter je umrl posestnik g. Kuhelnik, p. d. Suš-nik, in sicer v mariborski bolnici, kamor so ga en dan prej zapeljali. Iz tega dela pa je smrt y slovo za pretekli mesec pogledala proti Sv. Trem kraljem. Tu je pri Pečalerju na pljučnici umrl 271etni domači sin Franc Der-čaj. — Kakor je bil samo eden sejem, tako je bila pretekli mesec tudi samo ena poroka. Ženin je prišel po svojo nevesto iz Belgije v Marenberg. Piše se Ernest Dornik, po poklicu pa je rudar. Za ženo je vzel Antonijo Rupnik, za-sebnico v trgu. Za priči sta bila gg. Štefan
povedovalca zmotil. A naposled se vendar le eden oglasi:
»Kaj pa se Vam je potem zgodilo?«
»Kaj? Požrla sta me medveda do zadnje kosti«, pravi nato trgovec.
Nastane velika tiho-ta. Vsak si je svoje mislil. Od tistega večera so si lovci svoje dogod-bice le še tedaj pripovedovali, kadar so bili sami med seboj.
Veličina vsemirja.
Slavni prof. Einstein je izračunal, da meri vsemir 500 milijard svetlobnih let. Kaj pa je svetlobno leto? To je daljava, ki jo napravi svetloba katerekoli zvezde v 1 letu. Da dospe svetlobni ža-
»Karel, vse se bo še preobrnilo na dobro. Mislim, da bo tudi Ema imela pri tem svoje prste vmes.«
»Ema?«
»Da, Ema. Ali ni ljubka in dobra?«
»Da,« je rekel Karel, »ljubka in dobra — in — in tako lepa!«
In nenadoma je začel jokati. Učitelj se sprva ni genil, pustil je, da je fant jokal. Nato pa ga je sunil s komolcem in rekel:
»Karel, v mestu sva, skoraj bova na kolodvoru. Obriši si oči in bodi veder, zaradi ljudi.«
Večer pred svetim Andrejem,
Oče Blažun, gostilničar »Pri lipi« ob cesti, je bil pravičen mož. V nedeljo je vrgel v cerkvi pri darovanju kar pet dinarjev na krožnik. To je bilo nekaj tako neznanskega, da se kaj takega daleč okrog ni pripetilo. In skopi mesar Debe-ljak je trdil, da pride Blažun v čast božjo še na nič; njemu samemu bi kaj takega nikoli ne padlo v glavo, ker se tiče denarja, je dejal, človek ne sme preveč razvaditi ljubega Boga.
Pismonošu, ki je napravil dolgo pot do samotne gostilne, je poklonil Blažun kozarček, v katerem je bilo polovico rženega žganja, polovico pa vode. To pijačo je imenoval Blažun »brizganec«. Samo rženo žganje, je dejal, ni zdravo, ker udari preveč na obisti. Iz te skrbi je gostil s to pijačo vse svoje goste. Njegovi »rženki« pa poznavalci in sladkosnedeži niso prisojali velike cene. Marsikdo jo je pljunil iz ust in zaklel.
Ob delavnikih v gostilni ni bilo skoraj nič življenja. Vse vrste vozovi so vozili mimo hiše dalje; kočijaži in šoferji so zavili rajši k »Upanju« doli v vasi, k tisti »umazani konkurenci«, kakor je rekel oče Blažun. Vsaka konkurenca na svetu pa je umazana, to ve vsak, in tudi očo Blažun je vedel to.
Tudi podkupiti se oče Blažun ni dal. Ko se je do 52 let stara devica Marta zaljubila vanj in mu za 65. rojstni dan poklonila žametasto čepico, ki jo je sama vezla, je oče Blažun čepico sicer vzel, stare device pa ni maral vzeti. Tako nepodkupljiv je bil.--
Bilo je konec novembra. Zgodnja zima jo
-—.-
Bremec, krojač, in Josip Šega, tuk. pismonoša. ^ Precejšnje število ubogih je bilo preteklo hedeljo obdarovanih v župnijskem uradu, ker pe je razdelil čisti dobiček igre »Za srečo v ne-jsrečo«, ki jo je tukajšnje prosvetno društvo priredilo na Štefanovo.
Mala Nedelja. V nedeljo dne 29. januarja je ¡prišla iz Graza žalostna novica, da je v tamk. deželni bolnišnici umrl naš nad vse ljubljeni Franc Kokl iz Moravec. Rajni se je podvrgel ustni operaciji, katera pa ni uspela, ker je nastopilo že poprej zastrupljenje. Vsi ga bomo težko pogrešali: žena, starši, katerim je bil edina podpora na stare dni. Saj je bil namenjen za bodočega gospodarja. Tudi naše Slomškovo prosvetno društvo žaluje za njim. Rad Je sodeloval pri društvu. Korni pevski zbor je dobil veliko vrzel, kjer je rajni sodeloval z velikimi veseljem. Na Svečnico smo ga položili k večnemu počitku na graškem pokopališču.
Ljubi France, ker ti usoda ni dovolila, da bi počival na domači žemljici, naj ti bo lahka tujal
Žetale. Večje in manjše posestnike, kakor tudi male obrtnike pritiskajo sedanje težke gospodarske razmere ter jih pretijo uničiti. ,V
tem je tudi vzrok, da se samski fantje in dekleta ne oglašajo, da hočejo samski stan za-meniti z zakonskim. Če se tu in tam vendar kdo tega domisli, je prvo in glavno vprašanje: koliko jurjev bo ta imela, odnosno imel. Nekdaj pa se je oziralo na čednosti in dušno lepoto osebe, ki bi naj bila tovariš, in sicer najboljši in najbližji tovariš v življenju. Pri nas so prilike še posebno težke. Ze predlanskim je nam hribovcem suša povzročila obiutno škodo, osobito krompirja ni bilo skoro nič v količkaj višjih in s^lnčnih legah, otave ni bilo nič, pa tudi koruza, fižol in svinjska reja so hudo trpele. Obiskala nas je še toča, debela
kot orehi, ter nam občutno škodo napravila, zlasti na sadju, ki zbog udarcev ni bilo po dve tretjini za prodaj. Zadela je celo Nadolsko, večji del kočičke in pol dobrinske občine. Zaprosili smo, naj ce "am vsaj davek odpiše, a, se je v celoti izterjeval, kakor v dobri letini.
Vaižej. V petek dne 27. m. m. nas je še mno-t ge v postelji prestrašilo zvonenje plat zvona: poziv na pomoč! Pogled jemajoča, žareča zar-i ja nam je pojasnila, da imamo v trgu požar. V naglici smo nase pometali obleko ter bežali na kraj nesreče, kjer smo opazili, da so ognjeni zublji, liki visoko se vzpenjajoči ognjeni stebri, uničujoče objemali škedenj tukajšn. posestnika Ivana Bunderl. Gasilci iz Veržeja so bili s svojo brizgalno hitro na mestu nesreče, vendar jih je pri reševalnih delih oviral hud mraz in pomanjkanje vode. Po dolgem trudu smo končno dobili vodo po odvodnih ceveh, a delo je postalo brezuspešno, ker so bile cevi na mnogih mestih preluknjane in se je voda porazgubila, predno je dosegla svoj namen. Tako so ljudje, ki so prišli z dobro voljo pomagat svojemu bližnjemu, rešiti, kar S3 rešiti da, marali mirno gledati, kako je pogubo-nosni ognjeni element nadaljeval svoje uni-. čujoče delo. Nesrečni družini ni pogorel samo škedenj, ampak vsa slama in skoraj vso gospodarsko orodje. Škoda je tem večja, ker je bilo poslopje zavarovano komaj za 5000 Din., slama in drugo pa sploh ni bilo zavarovano. Obračamo se na dobre ljudi in usmiljena srca s prošnjo, naj nesrečni družini, ki je imela za nesrečnike vedno odprto roko, pomagajo posebno s krmo, katero je požar po večini uničil.
Sv. Jernej pri Ločah. Smrt je šla dne 24. m. m. skozi Zgornje Laže in vzela s seboj blagega moža, posestnika Alojza Strmšeka v 67. letu njegove starosti. Bridko je zadela s tem ne le samo njegovo družino, kateri je bil dober in skrben oče, ampak tudi občino Laže in celo faro. Občina je zgubila ž njim modrega in vestnega župana, ki je skozi dolgih 29 let, razen kratkega presledka, vodil občinske posle v splošno zadovoljnost, župnija pa zvestega cerkvenega ključarja. Dovolj tega moža označimo, ako rečemo: krščanski mož, vedno zaveden Slovenec, kremenit značaj, poštenjak skoz in skoz. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo obilo ljudstva od blizu in daleč, kar pač spričuje, da je bil splošno priljubljen in zelo
Pri nas zima — pri piramidah v Egiptu vročina.
pokrila griče in rebra. Oče Blažun se je okoristil s to ugodno okoliščino. Za večer pred sv, Andrejem je napovedal v časopisih »vlivanje svinca s plesom«. Gostilna je bila nabito polna. Zvonk-ljaje so prihajale sani. Smučarji so se gnetli v gostilno, nekdo je, oblečen v harlekina, pripeljal svojo dekle na otroških sankah, drugi je prišel preoblečen v medveda, nekdo pa je prijezdil celo na kravi. Tri ure je rabil, da je prejezdil štiri kilometre. Ljudje so se mu smejali. Oče Blažun je svečanost zavlekel. Rekel je, da se sme vršiti vlivanje svinca le med polnočjo in eno, sicer čarovnije nimajo haska.
O polnoči so pogasili vse luči, kar je bilo posebno zaljubljencem všeč. Nato je na mizi sredi sobe strahotno vzplamtel moder plamen. Na mizi je stal gorilnik na špirit. Oče Blažun je prodajal majhne papirnate ovojčke z napisom »Pogled v bodočnost«. Samo dinar je veljal ovojček. V njem pa je bil košček svinca. Sijajna kupčija! Ob desetih so bila vsa ta usodna pisma že po-razprodana. Točno ob dvanajstih je stopil nekdo k mizi, položil svoj košček svinca v žlico, držal
žlico nad modrim plamenom, dokler se svinec ni raztopil, nato pa izlil tekočino v posodo, ki je bila nalita z mrzlo vodo. Živahno je zasvistelo. Takoj je oče Blažun vzel strdeli svinec, ki lahko dobi najrazličnejše oblike, iz vode in rekel: »Raz-tolmačite si svojo usodo sami, ali pa pojdite k mediju.« Medij je prerokoval večinoma le dobro. Ko je prišel h mizi harlekin s svojim dekletom, je rekla prerokinja, da ima njegov svinec podobo krste, dekletov pa podobo ciprese na pokopališču. In ko je prišel s svojim svincem kmet Med-ven, je prerokinja s srepim pogledom rekla, da je v svincu veliko čudnih reči, na koncu pa da stoje vislice.
Tudi tej razlagi so se vsi prešerno smejali. Drugo jutro so našli vozniki harlekina in njegovo dekle mrtva na cesti. Na poti domov sta bila v snežnem metežu zmrznila.
Oče Blažun je skomignil z ramami: »Kaj hočemo? Kdo pa vozi svoje dekle na sankah po snežni vihri? Je bil pa oni s kravo že bolj pameten; ostal je tu, kravo pa smo pomolzli. Oh, bil je tako prijeten večer!« Dalje sledi.
rek od solnca do nas, potrebuje okrog 8 minut. Potemtakem si moremo predstavljati, kako ogromna mora biti daljava zvezde, s katero »potuje« svetloba eno leto do zemlje. A kakšna je šele razdalja vsemirja, skozi katero mora leteti žarek svetlobe 500 milijard svetlobnih let — toliko je vsemirje po Einsteinu. Drugi učenjaki pa so še man/ skromni.
V pomorski bitki pri Salamini
na Grškem leta 480 pr. Kr. potopljene perzijske ladje hoče dvigniti neka italijanska družba. Ako se bo ta dvig res posrečil, bo najdba največje starinoslovske vrednosti.

spoštovan. Svetila mu večna luč, njegove domače pa naj Bog tolaži! — Lani smo imeli 21 mrličev, najstarejši je včakal lepo starost 9QK leta. Rodilo se je 34 otrok in sicer 22 deklic in samo 12 fantov, izmed katerih pa so že 4 mrtvi. Bo kriza tudi pri ženinih! — Veselili smo se že, da bomo dobili novo učno moč, a sedaj se vidi, da bode ostalo vse pri starem in naši otroci bodo še naprej trpeli pod dosedanjimi ¡razmerami!
Čadram-Oplotnica. Otroci in tudi nekateri Odrasli hitijo za zimskim športom. Otroci imajo na tem športu svoje veselje, odrasli pa se kratkočasijo, da vsaj za par ur pozabijo na nekaj, o čemer menda toži celi svet: na krizo. Tudi tukaj občutimo silno krizo. Povsod, kamor prideš, ne slišaš drugega, kakor: vse bi še bilo, samo da bi malo več denarja imeli! In kako bi ne bila kriza? Kar ima kmet za prodati, nima nobene prave cene in sploh nihče ne vpraša za njegovimi pridelki. Kar pa mora kmet in delavec kupiti v trgovini, mora \edno dražje plačati. N. p. pšenična moka se je v dobrih 14 dnevih za cel dinar podražila. In tako je tudi pri drugih stvareh. Kako naj se potem kmet in delavec bori za vsakdanji kruh, ko vedno bolj propadata?!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. 401etnega posestnika čonč Vincenca iz Cerovca je dne 4. t. m. njegov izrejenec grozno poškodoval. S sekiro po nosu in • teležnikom po glavi. Zasilno j>bve".0 mu je nudil g. dr. Braiec, nakar je bil takoj poslan V esljrkO bOlmCO. To surovo dejanje njegovega izrejenca je presenetilo ceio okolico.
Šmarje pri Jelšah. Je sicer dolg pust letos, pa vendar smo že pred Svečnico odpravili precejšnje število lepih gostij. Pri šketovih v Brezju sta se poročili dve sestri in sicer sta dobili oba brata iz Zidarjeve hiše pri Sv. Tomažu. Pri Tomaževih pa so dali svojo hčerko k Peckovim v Ješovcu in tudi v Stranjah pri Novakovih so dobili mlado gospodinjo iz št. Jurija ob južni žel. Bog daj mladim parom iz uglednih hiš oTilno sreče in blagoslova! — O grdem zločinu nad Golčmanovim sinom v So-' tenskem, ki je bil v torek zvečer od nesrečne roke s kuhinjskim nožem zaboden v prsi tako, da je v par minutah podlegel štiri prste široki rani, rajši ne poročam natančneje, ker se mi preveč gabi.
Jnrklošter. Prvi mrlič v naši župniji letos je fcil 78 let stari prevžitkar Poljšak Valentin iz Moruškovca, ki je umrl dne 27. januarja. Nenavadna oteklina v vratu ga je zadušila. Po njem žaluje tudi 781etna vdova Ana, s katero sta složno in mirno živela skupaj baje že 60 let. Otrok nista imela nobenih. Ko bi bila premožna, bi bila že lani obhajala slovesno biserno poroko. Ker pa ne razpolagata s premoženjem, sta morala na tihem preživeti slavnostni dan ob črnem kruhu in koruznih žgancih. Pa j« vseeno minulo. Praznoverne ženice pa bodo sklepale tako-le Ker je prvi mrlič moški, bodo letos umrli v naši župniji večinoma moški. To pa ne bo držalo. Bodite videli, da ne!
Kapele pri Brežicah. Pred dobrimi 12 leti je t>il dodeljen tukajšnji župniji vlč. g. župnik Leopold Kolenc, ki je pa sedaj, na žalost vseh faranov, premeščen na župnijo Sv. Vid pri Grobelnem. Ze v začetku svojega bivanja med nami smo v njem spoznali ne samo dobrega dušnega pastirja, temveč tudi izvrstnega svetovalca na gospodarskem, vzgojnem in zdravstvenem polju. Zasluge, ki si jili je vlč. g. župnik pridobil ne samo pri nas, ampak tudi v bližnji in daljni okolici, se ne dajo opisati. Zato ni čudno, da se je pri odhodu marsikatero oko porosilo. .Vlč, g. župnika pač ne bodemo
mogli nikdar pozabiti! Župniji pa, ki Je dobila tako požrtvovalnega dušnega pastirja, iskreno čestitamo!
Zabnkovje. Dne 15. m. m. so otroci v šoli priredili par prizorov s petjem. Kljub hudi zimi se je nabralo precej občinstva k igri, ki so z zanimanjem sledili vzporedu, katerega so šolarji dobro izvajali. — Zakonski jarem sta si naložila Anton Špec na Preski in Neža Bau-man s Pokojnika. Bog jima daj srečo!
penite ¡mm.
Nikjer se ne doigrava prehod od razkošja do potrebnega tako naglo in tako temeljito kakor v Ameriki. Ne radi tega, ker je med Amerikance udarilo pomanjkanje nepričakovano, ampak radi tega, ker se je bilo razmahnilo razkošje višjih ameriških krogov v letih izobilja tako, kakor bi ga bilo mogoče držati le v najboljši — daljši dobi. Na ta način se da razložiti, da zginja v Ameriki razkošje bolj vidno in bolj strašljivo nego v drugih državah.
Pred petimi leti, ko je bilo izobilje v Ameriki na višku, se je rodila najvišjim desettisoč misel, da bi si pozidali na otočkih ob vzhodni morski obali Združenih držav bajno lepo opremljene gradiče. Z razsipavanjem milijonskih svot so pognali pravljični gradovi, ki SO bili opremljeni z naravnost kaz-njivim razkošjem. V njih so se vršile najsijajnejše proslave in zabave. L5?u-pisje je objavljalo cele stolpiče o prireditvah, za katere so se izmetali neizmerni zneski.
O vsem tem rajskem veselju po bajnih gradovih ni več ne sluha in ne duha, odkar je zajela gospodarska kriza tudi Ameriko. Zginili so celo prebivalci gradov.
Nekaj časa se je trudila cela armada mešetarjev, da bi prodala gradiče. Kdo pa bi lahko kupil in tudi plačal v sedanjih hudih časih te stavbe? Nekatere so prevzele za smešno nizko ceno kot okrevališča razne zavarovalne družbe. Večina gradičev po otokih je zapuščena, prazna so ostala sprehajališča ob obali, vrtovi, zidovje razpada . ..
Eden od pravljičnih otokov je opremljen z manjšo luko, v kateri čaka zasidranih več nego 100 lažjih brzoladjic, za katere tudi ni kupcev. Najlepše ladjice, ki so bile kedaj zgrajene, med temi talce z dnom iz stekla, skozi katero je mogoče po plitvinah opazovati življenje na morskem dnu, danes samevajo ter počivajo.. .
V kratkem bodo priredili v omenjenem pristanišču dražbe za te luksuzne ladjice, ki bodo prodane za vsako ceno, tudi za 100 dolarjev.
Velik amerikanski časopis je dal nasvet, naj bi država pokupila zapuščene gradove kot spomin na dobo, ko tisočeri in tisočeri v Ameriki niso znali, kako bi se znebili čim višjih denarnih svot, torej kot spomin na čase, kakorš-nih ne bo več doživel sedajni in niti naslednji rod. Drugi list spodbuja, naj spusti država te kazalce razsipavanja v zrak, da nas ne bo sram pred potomci radi vnebovpijočega razmetavanja denarja.
*
Viničarshi minili
Viničarji po svetu in pri nas. Izvzemši Neiti' čijo, žive viničarji povsod v vinorodnih deže« lah v zelo slabem gospodarskem položaju, radi nezadostnega socijalnega skrbstva od zgo« raj, ravno za poljedelsko delavstvo, h kateremu viničarji pripadajo. Značilno je drugod še tudi to, da so viničarji povsod v skupni sta-i novski organizaciji s kmetskimi delavci, do« čim smo pri nas ločeni v tem. Kakor v Nem« čiji, tako tudi v Španiji so viničarske stanovske korporacije organizirane zgolj na materi« jalistično-socijalističnih načelih. To se je v pr« vih povojnih letih tudi pri nas zelo prizadeva-! lo od strani narodnih in eocijalnih demokratov. Ustanovile so se take nekrščanske vini« Carske organizacije na sicer raznih krajih, pa so kmalu zopet zaspale. Tudi danes še gredo prizadevanja za tem, vendar pa povsod brea vidnega uspeha. Vodilno vlogo slovenskega viničarskega pokreta ima danes popolnoma le »Strokovna zveza viničarjev«, ustanovljena L 1919 v Ljutomeru. Kljub vsem organizatorič« nim težavam in nasprotovanjem si je ta organizacija znala utrditi položaj vsepovsod. Zelo malo bi mogli najti pri nas še viničarskih' krajev, kjer ne bi bilo že članov, bodisi skupine te organizacije. »Strokovna zveza viničarjev« kot taka, je tudi edina in najmočnejša krščanska delavska strokovna organizacija sploh na bivšem Štajerskem. Dolžnost vsakega poštenega viničarja samo je, da pomnoži število njenih članov, vseh drugih pa, ki resnično čutijo socijalno in krščansko, da delovanje te l r,;^anizaciie podpirajo!
Scmo v "slogi je dC*! Jz fcl&gsjne posmrt-ninskega sklada »Strokovne zveze viničarjev«' je bilo v letu 1932 izplačanih skupaj 27 po-: smrtninskih podpor po 100, 300, 400 in 500 Din. Ves ta denar smo zbrali organizirani viničarji' za pomoč prizadetim svojcem umrlih, članarino organizaciji dajati se pravi, pritrgati si in prihraniti ta denar za težke dni. Organizirani vin ničarji imamo s tem svoje skupno premoženje, neorganizirani pa nimajo ničesar nikjer, tudi tistih dinarjev ne, s katerimi niso članarine plačevali.
V Parizu je ohranjena do današnjega dne slika, na kateri je videti francoskega kralja Ludvika XV. kot gosta pri svoji priležnici Dubarry. Glavna oseba na sliki je mlad, v belo svilo oblečen zamorec, kateremu porivata v usta košček čokolade dve dvorni dami. Zamorec je pokrit z zelenim turbanom, ob strani pa mu binglja sabljica s slonokoščenim ročajem.
Črnec, kateremu je bilo ime Zamor, je prišel v Evropo, ko je bil star 7 let. Neki angleški kapitan ga je kupil nekje v Afriki. Ta ga je zopet ponudil v nakup kraljevi ljubici, ki ga je vzela za svojega slugo ali paža.
Črni dečko je'bil zelo brihten, kmalu se je naučil brati ter pisati in je prejel sv. krst z velikimi svečanostmi. Dubar-ry mu je bila krstna botra in od tedaj je bilo videti zamorca v njeni bližini pri vseh raznih slovesnostih. Kmalu je postalo obče znano, da se je treba pred vsem prikupiti zamorčku, ako hoče kedo kaj doseči pri tedaj vsemogočni Dubarry. Zamorca so prcobkladali z
dragocenimi darovi in z dokazi prijateljstva. Še le francoska revolucija je zlomila trdni položaj črnca Zamore. Osovraženo Dubarry so pahnili revolucionarji v Versaillesu v ječo. Pri razpravi proti njej je bil zaslišan njen sluga kot priča, ko je že poprej enkrat sam doživel obtožbo radi podkupovanja. Res, nekako čudežno se je rešil rabljeve sekire. Bil je toliko prebrisan, da se je izdajal pred sodniki za revolucionarja in kot Lakega so ga oprostili krivde. Meščani v Versaillesu so ga celo vzeli v občinski odbor in on je postal vodja skupine, koje naloga je bila: stra-žiti in čuvati nad monarhisti.
Kakor že omenjeno, je bil zamorec Zamor v obravnavi proti kraljevi pri-ležnici glavna priča. Dolga leta jej je služil in je lahko razodel marsikaj iz življenja na dvoru pred izbruhom revolucije. Življenje gospodarice je bilo v njegovi roki. S svojim pričevanjem bi bil lahko ovrgel vse napram njej naperjene očitke. Niti z eno besedo je ni poskusil opravičiti, čeravno je užil od nje toliko dobrot. Mirno je poslušal razglasitev smrtne obsodbe. Stopal je celo za vozom, v katerem so peljali obsojeno na morišče pod giljotino in je prisostvoval obglavljenju.
Par mesecev po usmrtitvi Dubarry so zamorca ponovno vtaknili pod ključ. Njegovi prijatelji so izposlovali oprostitev, vendar Zamor je imel dovolj od javnega življenja in se je potegnil v samoto. Svoj denar je igubii ikak&? vsi uTugi med inflacijo (poplavljenje z bankovci) in le toliko je znano, da je bil nekaj časa poročen z žensko, ki je trgovala s sukancem. Ko ni imel več toliko denarja, da bi se preživljal, je prodal zamorec vse dragocenosti, katere je nekoč prejel kot darila. Komaj pa je vtaknil v žep bogati izkupiček, mu ga je izmaknila njegova žena, pobegnila in ga pustila v pomanjkanju. Vsi njegovi sosedje so odobravali početje zamorčeve žene, katero je neusmiljeno pretepaval in trpinčil.
. Slednjič se je zgubil Zamor v eni najbolj umazanih in revnih pariških ulic, kjer je prebival že star od leta 1815 naprej. Pet let je preživel v največjem siromaštvu. Njegova edina tolažba so bile knjige, katere je bil s seboj prinesel. Dne 7. februarja 1820 je umrl. Našli so ga mrtvega na kupu capja, ki mu je služilo za posteljo. Umrl je vsled mraza in glada. Celotna zamorčeva zapuščina je znašala 3 franke.
M OrgaiSiSfC.
Organisti, pozor! Društvo organistov za mariborsko škofijo ima občni zbor dne 15. svečana t. 1. ob 9. uri dopoldne v Domu v Celju. Na dnevnem redu so jako važne zadeve. Na tem občnem zboru se bo tudi predlagalo, da se člani, kateri že več let ne plačajo članarine, iz društva izključijo, ako do občnega zbora članarine, če ne cele, vsaj delno ne plačajo, ali se ne opravičijo. Članarine je mesečno 2 Din, torej letno 24 D. Brez članarine nobeno društvo ne more izhajati. Tistim, ki niso člani, ali pa članarine nimajo plačane, se na razna vprašanja in prošnje za nasvete nc bo
odgovarjalo. Organisti, tudi mi hudo občutimo krizo, zato se tesno .združimo v naši organizaciji, zakaj v organizaciji je moč. Torej dne 15. svečana na svidenje v obilnem številu!
mmum ©polnost.
Da doseže po morju iz Edmontona Medvedje jezero, rabi potnik 2 meseca. Edmonton je glavno mesto države Alberta, ki je v ogromni severoameriški Kanadi najbolj severna. Kar se tiče potovanja v letalu, je omenjena razdalja precej skrčena. Iskalci zlata, srebra in drugih dragocenih kovin, ki se podijo po neraziskanih planotah Kanade, se poslužujejo na raziskovalnih potovanjih letal.
Charles La Bini in Charles Saint Paul sta dva iskalca zlata iz novejše šole in jima gre zahvala za odkritje ogromnih radium zalog, o katerih je poročalo časopisje pred meseci. Oba moža sta veteranca glede rudnin in jam v Severnem Ontario in v Manitobi. Iskala sta ob velikem Medvedjem jezeru zlato ter srebro. Saint Paul je oslepel radi snega in Labin je nadaljeval sam raziskovanja. Odkril je mesto zlata radium. Ne; kaj časa sta prikrivala oba moža radium zaklad, kmalu pa so je naselili v njuni soseščini razni potepuhi, ki so tudi razkrinkali njuno skrivnost. Vest o radiurs ležiščih se je razletela z naglico vetra. Ljudi se je polastila z neug-nano silo radium-opojnost enako kakor nekoč pohlep po zlatu v Kaliforniji in v Alaski. Medvedje jezero je zaslovelo v nekaj tednih po celem svetu. Vlada je odposlala znanstvenike, velike rudo-kopne družbe so pokupile obsežna zemljišča ob jezeru, da bi jih izrabile.
Radium iščejo izključno le s pomočjo letala. Na tisoče milj frčijo aeroplani v višini 3000 m. Iz te višine odkrivajo na zemlji svetlo-sive, zelenkaste ter črne žile, ki vsebujejo radium. Vladna in zasebna letala brnijo križ-kraž po tem o-zemlju, kjer se podijo v poletnem času mirijade muh, po zimi pa je mraza za G0 stopinj pod ničlo.
Kolone iskalcev grebejo pod zemljo v zimskem času in ostanejo v jamah do spomladi, do konca maja. Potem šele, ko se začne sneg taliti po skalovju, ko se dviga barometer, ko se raztopi 3 m debeli led na Medvedjem jezeru, ki je četrto največje na svetu, in je mogoče se voziti z ladjami, pričnejo izkopavanja rude na površini. Promet med ra-dium-jamami in med civiliziranim svetom vzdržujejo letala.
Prvikrat na železnici. Neki avstrijski kmet okrog 70 let se je te dni hotel prvič peljati po železnici, preden umrje. Razumljivo, da je ves drhtel pred neiz-vestnostjo. Pravilno si je kupil vozni listek, toda vstopil je na napačen vlak. Ko ga je sopotnik opozoril na pomoto, se je vlak že premikal. Mož pa se tebi nič meni nič požene skozi vrata in obleži ves razmesarjen. Ko bodo drugi stari neprijatelji modernih vozil zvedeli za ta slučaj, bodo še z večjo gotovost-
jo nastopali proti vsem modernim teh'-« ničnim napravam.
Najvišje priznanje. Letos je najvišja kulturna ustanova v Franciji, francoska akademija, podelila veliko nagrado šolskim sestram, ki so članice Brezmadežnega spočetja. Ta kongregacija je bila ustanovljena leta 1863 za pomoč misijonarjem. Sestre z veliko ljubeznijo poučujejo otroke, posebne zasluge imajo pri poučevanju francoskega jezika. Zanimivo pa je pri vsem tem tudi dejstvo, da sestre, ki so prejele največje francosko odlikovanje, ne smejo V Franciji imeti svojih šol; brani jim to zakon, katerega so izglasovali francoski framasoni.
Armada pohabljencev. Belgijsko vojno ministrstvo je izdalo pod pritiskom gospodarskih razmer poročilo, ki je izzvalo v javnosti naravnost senzacione-len učinek. Iz poročila je namreč razvidno, da sestoji belgijski častniški zbor večinoma iz invalidov. Od 24 generalnih poročnikov je 19 invalidov, med 119 polkovniki je 111 pohabljencev, med 1689 stotniki pa 1489 invalidov,; V celoti ima belgijska armada med 4043 častniki samo 1636 zdravih mož. Statistika je izzvala v javnosti porazen, vtis.
Drage cvetlice. Svota 13.200 mark za cvetlico, fly jo je pred nedavnim izpla^ čal neki denarni mogotec, je na videz zelo visoka in naravnost sramotna za ta čas, ko milijoni kruha stradajo, ven«* dar ni to najvišja cena za cvetlico, ako pomislimo na zgodovino. Tako se je v 16. stoletju, ko so prispeli iz daljnega vzhoda prvi tulipani na Nizozemsko, razvnela pravcata tekma za temi cvetovi in ponujale so se praljične svote zanje. Tako je bila čebula nekega tulipana leta 1637 prodana za 35.000 mark'. Eno stoletje kasneje je plačal neki Lon4 dončan za orhidejo 3000 mark. In baron Schroder ni niti trenil ter plačal za dve drugi vrsti orhideje 60.000 in 72.000 mark. V Združenih državah Severne Amerike je kupil ljubitelj rož vrtnico, ki se je imenovala Mrs. Alice Roosevelt, za 40.000 mark. Rekord pa je dosegel nagelj iz vrta nekega Lawsona v Bo« stonu, ki je bil prodan za 96.000 mark.
Zakaj petelin poje? Ruski učenjak Sinicin iz Minska je objavil delo, v katerem poroča o svojih raziskovanjih petelinjega petja. Na poskusnem petelinu, ki ga je zaprl v svojo sobo, je ugo-i tovil, da se oglaša v rednih, enournili presledkih med 11. uro zvečer in 5. uro zjutraj. Razlika napram točnemu času je znašala kvečjemu 10 minut. Pred 1L uro je bil nem, po 5. uri zjutraj pa je pel zelo neenakomerno. Kakor domneva Sinicin, ne vplivajo na petelinje pet-; je niti svetloba, niti sprememba zrač« nega tlaka, niti pogovori ljudi ali glas-; ba. Med 2. in 4. uro zjutraj je bilo petje najglasnejše in ga je spremljalo prhu-tanje s perutmi. Točnega vzroka, zakaj petelin poje, Sinicin ni dognal, pač pa domneva, da ima tu glavno vlogo vrte-* nje zemlje, ali pa kakšno neznano ža-renje. Ni izključeno, da je enakomer-nost petelinjih klicev vplivala v pradavnih časih na to, da so si ljudje dan razdelili v 24 enakih odsekov, današnjih ur.
Važno opozorilo I
Od raznih strani prejemamo vprašanja glede raznih podpisov, za kar dajemo sledeče navodilo:
1.	Po novem obrtnem zakonu ne velja nobena pogodba, ki se sklene po potniku, iker potniki ne smejo privatnikov obiskovati. Kdor je kaj podpisal, je neveljavno.
2.	Za društva in zadrugo velja podpis le, če se je izvršil po pravilih, navadno tako, da se besedilu firme dostavita dva podpisa. Dokler se tako podpisano ne potrdi od odbora, nosita odgovornost v prvi vrsti dotična, ki sta podpisala. Vse važnejše stvari se naj zato dajo preje v sejo, predno se kaj podpisuje.
3.	Razmere so dandanes take, da se naj vedno zahteva za vsako stvar pismeno vlogo in vsak odgovor se naj oddaje le v prepisu. Previdnosti ni nikdar preveč, pač pa je preveč strahu, preveč obzirnosti, ki jo imajo naši ljudje do raznih vsiljivih potnikov.
Po zahllaCkn lista došle fcsSl in novice.
Smr! znanega vpokojenega župnika. Dne
6. februarja je umrl v Slovenjgradcu vpoko-jeni g. župnik Roman Skerbs. Rajni se je rodil 'dne 27. 2. 1874 v Rušah. Mašniško posvečenje je prejel 25. julija 1898. Župnik je bil dalje časa na Prevorju, odkoder je šel v pokoj zaradi Ibolehnosti. Pokojni je bil dobra duša, gostoljuben ter priljubljen ricd duhovnimi sobrati in verniki, kjerkoli je pastiroval. Spominjaj-mo se dobrega Romana v naših molitvah.
Duhovniške prestave in nastave. Prestavljen je g. kaplan Leopold Arko iz Braslovč v Solčavo; Jožef Klemene iz Dravograda na .Vransko; Ivan Kodrič iz Vranskega v Loče; iVincenc Kolman iz Solčave v Gornjo Radgono; Ivan Mak iz Ormoža v Dravograd. — Nastavljen je za kaplana v Ormožu g. Rup. Puš-njak, provizor pri Sv. Barbari v Halozah. — Župnija Sv. Barbara v Halozah je podeljena a. Francu Grobler, kaplanu v Gornji Radgoni. — Odrekel se je župniji Gotovlje tamošnji g. župnik in svetnik Robert Vaclavik.
Nemčija bo uvedla obvezno vojaško službe. Pod novim kanclerjem Hitlerjem bo uveden zakon, po katerem bodo služili 211etniki 12 mesecev vojake. Prvih 6 mesecev bo posvečenih delu v vojski, ostalih 6 pa v milici. Nemčija bo imela na mah 620.000 mož redne vojske.
Nova Hitlerjeva vlada je znatno omejila Svobodo zborovanj in tiska.
Ogenj uničil stanovanjsko poslopje. V Slovenji vasi pri Ptuju je do tal pogorelo stanovanjsko poslopje posestnika Jožefa Uljesa.
Smrt ugledne žene. V Senovem pri Rajhen-Jburgu je umrla po daljši bolezni gospa Marija Škoberne. Blagi rajni svetila večna luč, ;— ¡preostalim naše sožalje
Smrtno je ponesrečil pri spravljanju drv
delavec Anton Škrjanc v Zgornjem Kašlju na Kranjskem.
Šmarje pri Jelšah. Za pustno nedeljo bomo postavili na oder slovitega »Guzaja«. To bode dogodek za naše kraje, igrali ga bomo dvakrat. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike. — Pridite in poglejte si strašnega »ravbarja« in njegove pomagače.
Lembsrg pri Sladki gori. Podmladek Rude-čega križa v trgu Lembergu vprizori v nedeljo dne 12. februarja v šoli popoldan ob dveh veselo in zabavno igro »Revček Andrejček«, katera bo tudi spremljana s petjem in godbo.
Polzela. Vsem je še v živem spominu igra »Mlinarjev Janez«, ki so "jo naši fantje in dekleta, vprizorili na Štefanovo in potem še dva krat ponavljali. Da pa ne boste mislili, da sedaj spijo spanje pravičnega, vam povem, da se že pripravljajo na drugo, nič manj zanimivo igro »Guzaj«. Kakor se čuje, jo bodo vprizorili dne 19. februarja.
HALA OZNANILA
Klobuke in športne čepice kupite najceneje v, trgovini Metoda Senčar, Ljutomer, 162
Dekle sprejmem takoj k enoletnemu otroku, ki mora znati opravljati tudi vsa hišna dela. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro »Vestna«.	163
Mož 54 let star, z malo penzijo, išče delo, plačilo hrana, ali malo posestvo v najem. Zna vsa kmečka dela. Naslov v upravi lista. 164
Dne 12.. februarja t. L prodajam seno in otavo v Lahoncih, blizu postaje Ivajnkovci. — Cajnko.	159
Sadno drevje, visoko in pritlično, z jamstvom, divjake, kutine in dusenec nudi Anton Jelen, Št. IIj pri Velenju.	160
Pozor, rekruti! Predpisane vojaške kovčeke in vse potrebščine za vojaško službo dobit© najugodneje v trgovini Metoda Senčarja v Ljutomeru.	161
Viničarja s štirimi delavskimi možbi in mlajšo služkinjo, zanesljivo, samostojno pri kuhi in gospodarstvu, sprejme posestnik in gostilničar Novačan na Košakih pri Mariboru.
141
Majer se sprejme, kateri je razumen in ima dobre delavne moči. Vpraša se v Mariboru, Vetrinjska ulica 3, Kirbiš.	139
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Jarenini, r. z. z-n. z., ki se bo vršil dne 26. februarja 1933, ob pol 8. uri v dvorani Slomšekovega doma. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskih pregledo-valcev. 2. Ptorjenje računskega zaključka za leto 1932. 3. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	158
000000000000
Društva sv. Ane
(Marijanske kongregacije za žene) imajo zdaj edini in najboljši pripomoček v mo-litvenika:
□ □
0 □
□
0
0 □
H S
000000000000
Cene 0(1 32"— do 52 — D. Pet različnih veza?, TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR
¡3 0
0 0 0 0 0 0 0
Zadiužnost, reg. pom. blag. v Mariboru, Orožnova ulica št. 8
priporočam vsakomur, ker sem zadovoljen z njenim vestnim in poštenim poslovanjem. Pogrebnina po mojem očetu mi je bila izplačana točno po določbah pravil. Vuhred, dne 1. februarja 1933.	156
Martin Laure s. r.
□nnnnnpnnnnnnnno
O O L A S I
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
□□UUUUUULimDDnDC
'SHSSife-BHHSt. ITC^i-^^^VSatS^MiJuaSO^ifaaaaaileSM
Zadružnost, reg. pom. blag. v Mariboru, Orožnova ulica št. 8 pozavarovana pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani,
mi je pogrebnino po rajni ženi izplačala točno po določbah pravil. Po prosti volji izjavljam, da sem zadovoljen s poštenim in vestnim poslovanjem »Za-družnosti« in jo priporočam, da ji zaupajo zavarovanje tudi drugi.
Sv. Urban pri Ptuju, dne 2. februarja 1933.	157
Kovačič Jožef s. r.
ceissaa, -jd
€So5g£a — naitarelcelt vrat!

je obolenje ščitne žleze, katera se more pravočasno ozdraviti, ker se drugače delovanje tega važnega organa kot zaščita proti strupom o-groža, vsled česar nastopajo neugodni in dostikrat nevarni pojavi.	1262 Zdravniška znanost je ugotovila, da soli, ki vsebujejo jod, izvanredno dobro delujejo na razne oblike golš Mnogobrojni bolniki so u-gotovili, da dosežejo z uporabo našega enostavnega
pitnegj zdravljenja
hiter in povsem neškodljiv upliv na bolezen. Vsakdo, kdor trpi na golši in ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, katero mu pošljemo brezplačno. Dopisnica zadostuje. Poštno nabiralno mesto: Georg Fulgner, Beilin-Meukoln,
Ringbahnstrasse 24, Abt. P. 83.

II
(Dalje.)
»Ti si mazač!« je zakričal ta razljuten, se vrže na malega Michelangela, ga zgrabi in potegne za nos tako močno, da mu prebije nosno kost. Ubogi Michelangelo je imel za celo življe-
nje pokvarjeno lice. Nebrzdani deček je bil takoj odpuščen. Michelangelo ga ni videl nikoli več. On je imel dobro srce, bil je dober tovariš. Ali radi svojega velikega uspeha in svoje nadarjenosti so mu tovariši kljub temu čimdalje bolj zavidali in ga sovražili in nazadnjs še — učitelj sam.
Nekega dne mu je naročil učitelj, naj preslika neko njegovo sliko. Michelangelo je takoj začel z delom in začel je tudi popravljati mojstrovo sliko, tako da je dobila več sijaja in lepote. Slikar je sicer, ko je to videl, priznal, da je slika s tistimi popravili bolj dovršena, ali ipak mu je bilo neprijetno, da bi otrok trinajstih let popravljal delo starega učitelja.
Drugič je dobil Michelangelo od drugega uči'olja sliko, da bi jo preslikal. Deček je vrnil učitelju sliko, ki jo je sam napravil, izvirnik pa si je pridržal. Učitelj, čeprav je bil dober slikar in torej strokovnjak, niti ni spoznal, da ni dobil svoje lastne slike vrnjene, ker je bila kopija tako izvrstna. Ko je pozneje za to izvedel, je bil silno jezen, da ga ima tak otrok-za norca.
Slikarstvo odstopa svoje mesto kiparstvu.
Michelangelo se je zelo rad bavil s slikarstvom, pa ves ta čas ni pozabil na kipartsvo. Dolb-sti v kamen mu je bilo največje veselje, ker je to delo najbolje ustrezalo njegovi nadarjenosti.
Nekega dne ga je odvedel tovariš na knežev vrt, ki je bil okrašen z najlepšimi grškimi in rimskimi kipi.
»Kako lepo je to!« je zaklical deček zadiv-Ijen in vzhičen. »Tudi jaz hočem oživljati marmor. Glej, o tem sem sanja1 nekoč in sedaj se poprimem kiparstva. Zbogom slikarstvo!«
Odslej je večkrat zahajal na vrt. Tam je bilo zaposlenih več kamnosekov. Med njim je našel nekaj znancev iz svojega kraja. Tega se je najbolj razveselil.
»O, mali Michelangelo, saj si se vendar odrekel kiparstvu, dletu in kladivu«, mu je rekel eden izmed njih, ki mu je bil v prejšnji dobi da-ial kosce marmorja ter posojeval orodje.
»Zdaj se bavim s slikarstvom, ker imam dosti barv in čopičev. Če bi pa imel kos marmorja, dleto in kladivo, bi kar pustil slikarstvo.«
»Marmor, dleto in kladivo! Pa mi ti moremo tega dati dovolj. Tu, kar izberi si!«
»No, potem zbogom slikarstvo! Jaz se ne vrnem več v slikarjevo delavnico, ostal bom kar tukaj pri vas!«
Odtlej je Michelangelo delal vsak dan na tem krasnem vrtu. Nekoliko kipov, ki jih je deček tu izdelal, se nahaja še na istem vrtu, povsem nepoškodovanih.
Poslušajte, kako pripoveduje eden izmed njegovih življ^njepiscev o dogodku s tega vrta:
»Nekega dne, ko je dovršil Michelangelo glavo starega fauna (človek s kozjimi nogami in ušesi), je pristopil srednjestar človek, precej ne-lepe vnanjosti in jako nemarno oblečen. Molče je gledal, kako je deček delal. Ta je bil tako zatopljen v svoje opravilo, da se na neznanca ni niti najmanj ozrl, niti na prah, ki se je kadil od dleta.
Ko je bila glava gotova, je malce odstopil,
da si jo ogleda in jo preceni. Videti je bil zadovoljen. Neznanec je nekaj takega tudi pričakoval. Zdaj pristopi k dečku, mu položi roko na ramo ter smehljajoče se reče:
»Mali moj prijatelj, če dovoliš, imam nekaj grajati.«
Michelangelo se je hitro obrnil, ga je premeril in drzno ter zasmehujoče odvrnil:
»Da grajate, Vi?«
»Da, radi glave tvojega fauna.«
»Kdo ste Vi, gospod, da mislite imeti pravico za grajo mojih del?«
»To ti je lahko vseeno, ali moja graja bode točna.«
»No, torej povejte!« mu je rekel izzivajoče deček ter je prekrižal roke.
»Ti si hotel izklesati starca, ki se glasno smeje.«
»Gotovo, saj se to menda dobro vidi.«
»Pa dobro«, je nadaljeval neznanec, »ali kje ¿i videl starca, ki še ima vse zobe v ustih?«
Deček se je ugriznil na ustnice in je zardel do ušes. To je bilo točno. Počakal je, da se gospod obrne, in brž je z dletom izbil svojemu faunu dva zoba. Da bi se to videlo bolj naravno, bi mu moral popraviti tudi ustnice, ali za to ni imel s seboj orodja. To je hotel popraviti drugega dne.
Drugo jutro, kar ko so odprli vrt, je stekel k svojemu kipu, ali ni ga več bilo. Pač pa je stal tam neznanec od včeraj.
»Kje je moj faun?« je vprašal deček žalostno.
»Naročil sem, da ga odneso od tod«, mu je odgovoril gospod mirno.
»Pa kdo ste Vi, gospod, če zapovedujete v kneževem vrtu?«
»Pojdi z menoj in izvedel boš!«
»Hočem z Vami, pa samo, da Vas prisilim vrniti mi moj kip.«
(Dalje sledi.)
v šoli.
Učitelj: »Koliko je tO manj 10?«
Učenec: »?«
Učitelj: »No, tega ne veš? — Pomisli: ti bi imel desetico v žepu, in bi jo izgubil; kaj imaš potem v tvojem' žepu?«
Učenec: »Luknjo.«
Ciganček,
Gospodinja je vprašala cigančcka: »Kaj hočeš: kruha ali mleka?«
Ciganček: »Jaz bi rad oboje.«
Iz otroških ust.
Slavko: »Oče, kaj pa so prav za prav ptice selivke?«
Oče: »Tiste, ki predejo na spomlad, a od-, rinejo na jesen.«
Slavko: »O, potem je pa naša babica tudi selivka!«
Presenečenje.
Dorče: »^tric, kaj li dobim od vas, če vam voščim novo leto v 3 jezikih?«
Stric: »Ako to znaš, dam ti rad dolar. Govoriti pa moraš tudi brez izpodtikljaja ter pravilno!«
Dorče: »O, seveda, le poslušaj: Prosit novo leto, oncle! Sedaj mi dajte dolar!«
Stric: »Na kak način?«
Dorče: »Na tak le: »prosit« je latinski, »novo leto« je slovenski in »onclo« je francoski!«
.In stric je moral prvo šalo hočeš nočeš v novem letu plačati z dolarjem.
Pozor! Pozor!
Za češeenje presvetega Roš-njcga Telesa jo izšel uot molitvenik
„Pridite, niolimol"
bi obsega poleg običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skopno molitvene ure. Zelo priročna knjiga stane samo Din IG-— z rdečo obrezo in Din 20'— z zlato obrezo.
Knjiga so naroča pri
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Važno m vse, ki prebivajo na desnem frregn Drave l
Ker ss Maribor na desnem bregu Drave vedno bolj razširja, je bilo nujno potrebno, da imamo v bližini tudi trgovino s papirjem in knjigami.
i |e Tiskarna sv. Cirila otvoriia svojo prodajalno desnem bregu Drave in sicer v novi MU dr.Siamola
Kralja Petro. f r fjs št. 4»
Vsem našim zvestim odjemalcem, katerim je morda kedaj bilo precej odročno iti v naše prodajalne v mestu samem, priporočamo, da se sedaj tembolj zvesto poslužujejo prilike ugodnega nakupa v tej naši novi prodajalni. Tu dobite vse šolske in druge potrebščine, vse vrste papirja, nabožne predmete, molit-venike, vse vrste knjige itd, V bodoče torej velja: Kupujemo vse te reči v
Iščem službo hlapca. Naslov v upravi lista. 140	Razpisuje se služba cerkovnika in Giganista v Majšpergu. Plača: stanovanje 1 soba s predsobo, četverna bernja, štola in zavarovanje. Zaželjen je rokodelec. Nastop 1. mar-	Samski ekonom, vešč vseh gospodarskih pa-i nog, zmožen pisarniških del v nemščini in v slovenščini, z večletno prakso, išče primerne službe. Naslov v upravi lista. 144
Proda se dva mlada psa (volčja), kje pove gostilna Iiovačič, Sv. Peter. 133		
Kupim posestvo v Slovenskih goricah v velikosti 116 ar, plačam takoj. Ponudbe na Juli-jana Notar, Jelenče, pošta Pesnica. 135	ca 1933 ali po dogovoru. Ponudbe na župnijski urad Majšperg. 150	Rudar v Franciji, samostojen, star 43 let, z 15 tisoč Din, želi znanja z dekletom s posestvom. Naslov v upravi lista. Da bo spomlad veselo svidenje! 145
	Cepljeno trsje, korenjake in sadno drevje prodaja Turin Anton, Modraže, p. Studenice pri Poljčanali. 151	
Punčka, 8 mesecev stara, revnih starišev, se da za svojo poštenim krščanskim ljudem. Naslov v upravi lista. 134		
		Kolobarji. Išče se v dobavo v tekočem letu vsako množino kolobarjev, dobro vezanih, iz mehkega lesa (žamanja). Dobava vagonska. Blago za pošiijatev, ko je suho. Ponudbe za zaprti vagon franko Postojna na upravo lista pod šifro »Kolobarji št. 146. 146
	Službo dobi mlinarski vajenec iz poštene kmet-ske hiše. Valjčni mlin Rus, Grosuplje. 149	
Prodam lepo vinogradno posestvo tik cerkve Sv. Barbara. Janez Bračko, Sv. Peter pri Mariboru. 138		
	Hlapec, star čez 40 let, želim spremeniti službo, sem vajen goveje živine in konju, zmožen vsega poljskega dela. Ako išče hlapca veleposestnik, naj pošlje naslov na upravo lista. 152	
Kupujem na hranilno knjigo Celjske mestne hranilnice malo posestvo, poslopje v dobrem stanju. Miha Stante, Brezno, Laško. 153		
		Prodam posestvo, lepo dobro, ravnina, ob okr. cesti, naslov v upravi listo. 147
V letu 1933 Vam priporočamo posebno s!		ledece tvrdke:
Franc Kajnč irgovina zrnja, moke in olja Budina pri Ptuju	„Zlatorog terpentinovo milo"	KNJIGOVEZNICA tiskarne sv. Cirila Maribor, Koroška cesta 1
r
Hranilnica Dravske banovine Haribor
Centrala: Haribor	Podružnica: Celje i!
v lastni novi palaCi na omt!	nasproti poŠte, prej Julnošta- ¡S
Gosposhe-SIovenshe ulice.	jersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. < j

Katar v nožnici
». i > Bissulin me pri daljnih več kot 1000 živin ni prevaril.«
Živinozdravnik D. D.sch. tierarzJ. Woohenschr. 37. Jahr*. Nr. 11
». . . Čez 300 krav z Bissulin zdravljenih skoraj z enakim uspehom.
Žirinozdravnik Dr. S. BeiiinerTier&rztl.Wonhenschr. 27. Jahrg. Nr.16
Preprečeno uporabljen, 4 obvezila za eno živino, najmanjši tovarniški zavitek, 25 obvezil. Vprašajte živinozdravnika. Trajno držijo, brez duha, nerazdražljivo.
Bissulin se pošlje le na odredbo živinozdravnika. Brošuro s sliko bolezni brezplačno po H. Trommsdorff Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: »Lyko3« Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
Prodam rodovitno posestvo 5 oralov, eno uro od Maribora. Krajnc Budolf, Devica Marija v Brezju.	*	142
Kupim malo posestvece ali viničarijo v okraju Slov. Bistrica. Naslov: Anton Jurko, Cigon-ca, p. Slov. Bistrica.	143
Turbina, nizek pritisk, 2'A k. s., poceni za prodati ali za živila izmenjati. Maribor, Pobre-žje, Cankarjeva 14.	132
Iščem suh hruškov les za žmeg in vreterno veliko prešo. Šmirmaul Jožef, Pobrežje pri Mariboru.	123
Cepljene trte, eno- in dvoletne, po znižani ceni. Zahtevajte cenik od I. trsničarske zadruge v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. 1328
Cunje, staro železje, krojaške suknene odrez-ke, ovčjo volno kupi: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica.	21
Posojila podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Sprejme poverjenike.	89
Kupimo staro zlato, srebro in srebrne krone po najvišji dnevni .ceni. K. Ackermann in J. Kindl, Ptuj.	2
Jabolčne in hruškove divjake nudi po zelo nizki ceni: drevesničar Koren, Št. Ilj pri Vele: i.	26
Sadno drevje, visoko in pritlično ter podlage (divjake, kutine in dusenec) z jamstvom nudi Anton Jelen, Št. Ilj pri Velenju.	88
Kupim posestvo do aprila blizu mesta ali trga, na rodovitnem in solnčnem kraju, okoli 10 johov, biti mora studenec, sadonosnik, njive, travniki, gozd za stavbo. Naslov y upravi lista.	111
Prodam posestvo 9 oralov, lista.
Naslov v upravi 103
Pekovski vajenec poštenih staršev se sprejme takoj: Gustav Jelene, Pobrežje pri Mariboru, Nasipna ulica.	100
Zahvala.
Podpisani Pongrac Pačnik iz Dobrave pri Dovžah se tem potom najiskrenejše zahvaljujem »Vzaj.emni zavarovalnici v Ljubljani« za
njeno nad vse pošteno postopanje pri cenitvi moje požarne škode ter hitro izplačilo celega zavarovalnega zneska. Vsled tega Vzajemno zavarovalnico vsestransko naj topleje priporočam!	137 Dobrova, dne 28. januarja 1933.
Pongrac Pačnik.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so nas dne 29. januarja 1933, ob 5. uri zjutraj za vedno zapustili naš iskreno ljubljeni dobri oče Jakob Bučinek, urar in gostilničar.	136
Muta-Maribor.
Žalujoči ostali.
= ŽARNICE £5
in vse druge električne potrebščine dobite po nizkih cenah v domači elektro-trgovinl
fi florpucic, mrmr
Clavni trg 23, v novi palači »Bergov dvor«.
Za neveste
volneno blago od 20 Din naprej, perilo in dnj*
go blago po najnižjih cenah dobite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ul. 15.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem spopolnil
iS* zalogo krst
(mrtvaških rakev) ter se dobijo vse vrste istih kakor tudi vse potrebščine po znižani ceni pri
Alojzij Munda
mizarstvo v Mariboru
nasproti Magdalenske cerkve, Taborska 2. 31'
Ženini in neveste
kupijo jako ugodno: obleke za ženine in neveste, vse zraven spadajoče rože, vse potrebščine za neveste pri 17
Franc Kolerič, Apače
¡EE
H H a H
s
od divjačine kupuje I. Itatej v Slov. Bistrici. ,	69
¥ leto 1933 Tam priporočamo posebno sledeče tvrdke:
Tiskarna sv. Cirila, Maribor» Koroška c. 5
podružnici: Aleksandrova 6, Valvazorjeva 5
s
E B E B E B B E E B B E B B B B B B B
najboljše in najvarnejše pri
iilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev. -spij
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
[Tiskar: Tiskarna sv, .Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrivalin v Mariboru. f= Urednik Januš Goleč, novinar .V. Mariboru. (=» Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč y Mariboru