the oldest anft most popular slovenian newspaper in united states oe america. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. GESLO: Za vero in narod —* za pravico in resnico — od boja do zmagal GLASILO SLOV KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. »NAJSTAREJŠI. IN NAJBOLJ PRILJUBLJEH SLOVENSKI LIST V združenih DRŽAVAH ' AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 196. CHICAGO, ILL., TOREK, 8. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 8, 1925. LETNIK XXXtV. Slovenski kat. shod v Springfield, III. IDEJE POVEDANE NA KAT. SHODU, ZAMORE razširiTI MED NAROD EDINO KAT. ČASOPISJE. — KRASEN GOVOR GL. PREDSEDNIKA KSKJ. NOVI GENERALNI N ADZORNIK ARMADE (Nadaljevanje govora Rev.za svojim duhovnikom! Pove-K. Zakrajšeka.) — Zato če dalo se mi je, da je tu do tri ti-hočemo, da se razneso te lepe soč Slovencev, pa jih spada v besede s tega shoda po celem Springfieldu in njegovi okolici, kjer je naseljeno naše ljudstvo ter tudi po vsej ostali Ameriki, kdo bo to storil? Edino časnik more to narediti. Kdo zastruplja naše naselbine, ali ne samo slabo časopisje? Zato so sv. Oče, ^ko smo klečali julija meseca pred njimi in jim prinesli v dar naše liste rekli: "Blago-, slavijamo katol. časopisje in župnijo samo 13. Kje ste drugi ? Kje ste člani in članice jed-note? Ta odgovor hočem danes o dvas in ga imam kot predsednik KSKJ. pravico zahtevati od vas in ga bom zahteval, ker drugače se bom ravnal po pravilih organizacije in pometal iz jednote, kar ne spada v njo. Ali ni sramotno za katoliške- njem pomagajo. To je spešnejse apostolsko delo dan-, sienarskih danes!*' — Zato katoliški Slo-1« P? ®IfP*rsk,h .. ? .. . Ka Slovenca, da zapusti svojo vse, ki se zanj trudijo in ki pri , , ____________. . j cerkev, samo radi par slepar- n®JU'|Skih člankov po kakih listih ali govorov ? ,, • u - , v . Sramota toliki nezavednosti in venci v Springfieldu, ce hočete . , ^ ... ' . ' tako majhni pameti. Ce smo prenoviti vaso naselbino, mo- , . . , i. . . katoličani, bodimo celi, ali pa rete to samo potom časopisja. Širite katol. časopisje, pa boste širili katol. napredek župnije."],* Rev. Bernard Ambrožič, I OFM., profesor bogoslovja v Lemontu je kot novodošli rojak iz domoVine prinesel zboroval- nič. Sramota pa tistim, ki pravijo, da so katoličani, pa bije-jo proti svoji cerkvi, ne hodijo v cerkev, ne spolnujejo svojih; dolžnosti. V tri vrste lahko de-j limo ameriški Slovence glede Maj. Gen. Eli A. Helmick je imenovan kot novi armadni nadzornik. Slika nam kaže Mr. Helmicka, ki prisega, da bo vedno spolnjeval svoje dolžnosti. KONGRESNO DELO SE JE PREDSEDNIKOV ODGOVOR PRIČELO. LEWISU NEOBJAVLJEN. KRIŽEM SVETA. ► -, — Bruselj, Belgija. — Bivša meksikanska cesarica Karlota, vdova po nesrečnem meksikan-skemu cesarju Maksimilijanu je na smrt bolana. Karlota je stara 86 let in je v oskrbi belgijskega kralja Alberta. Maksimilijan je bil ustreljen v dne-jvih revolucije v Meksiki. Od tistega časa je bila Karlota slaboumna in so jo imenovali "blazna cesarica." — Chicago, 111. — Predsed-■ nik Coolidge in soproga sta prišla včeraj v naše mesto. Stanujeta v hotelu Sherman, kjer ,so jima poskrbeli za vse udob-jnosti. 3000 delegatov je zbranih, katerim je Coolidge podal svoje mnenje o kooperativnem trgu farmarjev. — Stillwater, Minn. — V tu-kajšni poštni urad so udrli tatovi in odprli tri blagajne iz katerih so vzeli znamk in gotovine v vrednosti $20.000. | — Mexico City, Meksika. — Pri kampanji ob priliki občinskih volitev v mestu in okolici je prišlo do poboja. V Tacuba-ya je bil ustreljen mali otrok; Iz Jugoslavije OŽIGOSANJE NEKULTURNOSTI ITALIJANSKEGA GO* SPODSTVA NAD SLOVENSKIM IN HRVATSKIM NA-RODOM. — DRUGE ZANIMIVE VESTI, 4m-f^ -o- * Govor dr. Hohnjeca v skup- mladina sklenila, da stopi v »čini. znak protesta v tridnevno stav- Dr. fTohnjec je ob splošni po- ko in 0 tem sv°jem odločnem zornosti skupščine in galerije koraku brzojavno obvestila* izvajal da je življenje sloven- stanovske tovariše v Lju- skega in hrvatskega naroda, ki bljam ,n Bel^radu» ter PO- je podjarmi j en gospodstvu Ita- vablla* da se v znak solWarne lije, življenje kolegijalnosti pridružijo tri* dnevni stavki. naroda-muČeni-ka. Brez pravic in brez zakonskega varstva je dnevno izpo-j stavljen preganjanjem in mu* _ . . . 0 __ „ čenjem in do državnih vlasto- so v Ljubljani: S. Matilda Mak- Umrli držcev obsojen na to, da gre po vseh stopnjah trpljenja v narodno smrt. To je kratka signatura usode, ki je Slovencem in Hrvatom prisodil hiper-nacionalistični italijanski imperializem. Pohlepnost preti- similijana Medved, usmiljenka, 23 let.— Barbara Logar, bivša kmetica, hii-alka, 62 let. — I-vana Sedej, dninarica, 25 let. — Ivan Čibej, sin železniškega poduradnika, pol leta. —> Ana Vidic, dninarica, 69 let. Alojzij Nečimer, jetniški cem pozdrave iz domovine in v VG1'e: V ^padnike, o teh ne go- Senator La Follette se ni vde- Coolidge je odgovoril na pismo matl.1!1 sestra sta bili težko ra-krasnem govoru Zedal po- Teh tudi ni tukaj- T° ,ežil "publikanske konfe- Lewisu in želi, da bi se na- njen' k°t*° skof ok™ men lu^^nje p^ adventne iZJ?Ube' slepci S°' ki R° izgubiU ^ogre.ivci za enot- daljevalo z akcijo podvzeto Y ,stanovKa men aanasnje prve. acnentne yid duhovnega očesa — sv. ve- no fronto. po guvernerja Pinchotu. kandidat. Kroglje so bile na- ravanega italijanskega nacio- , ' " M—r nalizma je vzela zemljo, ki ni- Pazi?lk v P°k-> 57 let- — Marija , j .... •« ... . _ ITmiap nnaaofnil^nnn nnnn A O kdar ni bila italijanska. Tj zemlja je jugoslovanska! (A plavdiranje cele zbornice ii* dogotrajno odobravanje.) jZa vzpo,tavitev xveze z Med drugim je tudi rekel Bel^ad 14- nov- — Belgraj-govornik: V Italiji so slovenski skl llstl P°ročaJ°' da je z ozi-in hrvatski otroci prisiljeni o- rom vfsti 12 Berlina Priča' m m m - - _ _ ___ 1» Atro ^ 1 n «t M n « »a^i - — JF T Krajec, posestnikova žena, 42 let. . t -o- in nedelje in tega shoda: Pridi k nam Gospod Jezus! Glavni predsednik KSKJ Washington, D V pon- Washington, D. C. — Kakor menjene kandidatu. — Stokholm, Švedsko. — ro. Te samo pomilujemo, pa I varujmo se jih, da še nas ne o- 13T t. v • • • v - Anton Grdina je bil glavni go- JO* Tem kličemo samo deljek je bila ot\^oritev devet- je bilo poročano je predsednik Tukajšne oblasti si belijo gla-vomik V naudušenem govoru krepkl: proč roke od vse»a» inšestdesetega kongresa. Re- združenih ameriških premo- ve kako bi se odpomoglo neza-in s povzdignjenem glasom kar S° zapustllK s0 dobri publikanska stranka je imela garjev John L. Lewis pismeno posljenosti v državi. 10,000 lju- kakor pač zna to samo g Grdi- katollkl' kl so ka^ičani po du- svojo konferenco, na katero je opozoril predsednika Coolid- di je že zdaj, ki iščejo pomoči na je govoril o "Praktičnem hu' P° mišljenju m živlienju. seveda bil tudi povabljen sena- gee naj posreduje v Beli hiši vsled pomanjkanja. V Stofc- Vs1' kl spadate v to vrsto, osta- tor Fa Follette. Ni se pa prika- glede kršitve jacksonvillske po- holmu je 477 družin, ki nima mte krepko pri tem. tudi vam zal, marveč je prisostvoval seji godbe od strani operatorjev, strehe. Sila je velika, ni treoa mojih besedi. Sami ve- članov zbornice države . Wis- Na to pismo je sedaj Coolidge — East St. Louis, 111. — • V ste, kaj je vaša dolžnost. Je pa consin, na kateri se je dosegel odgovoril, kar pa ne bo objav- Maryville. 111. je umrla Mil-še ena vrsta, ki je imela in še sporazum za enotno fronto.-*jeno. On lel želi, da bi se ne o- dred Kuhlman, stara 21 let. U-ima veliko vojsko za seboj, to Kakšno stališče bodo zavzeli viralo delo guvernerja Pincho- gotovili so, da je bila zastrup-pa katoliki na "fencu" — na bo v kratkem objavljeno. ta, kateri se trudi, da bi prive- ljena. Ker so pa že tri osebe ograji. Ti so danes katoliki,! Na konferenci republikan- del obe stranki do spoazuma in prej na nagloma umrle, sodijo jutri pa odpadniki, pOjutrajš-; ske stranke se pa je pojavil se- bi se z delom na polju antraci- da so tudi bile zastrupljene. O-„ * i,.- so nator Noriš iz Nebraske, kate- ta zopet pričelo. blasti bodo vsled tega izvršile Zadeva stavke bo prišla v se- preiskavo in jih pustile odko-danjem zasedanju kongresa v pati. pretres. I — London. — Angleški par- Leta 1922 se je ustanovila nik Aston je kolidiral z ame-preiskovalna komisija, ki bi liškim v Scheldt reki in se po-imela nalogo preiskati zadevo topil. Smrt je našel tudi kapi-takoj ko bi grozila""kakšna stav- tan parnika in trije mornarji. __I ka na polju premoga. Takrat — New York. — Norveški Bukarešta Romunija«_Ju se Je reklo» sedaj so nastopili motorni čoln Talisman, na potu "tiatiiiki^o^^iah ""ki goslavija, Cehoslovaška in Ro" d°b? časi "a temu, in !z Rotterdama proti New Yor- !o pod ki 80 že dolgo sumili drugim je rekel tudi sledeče: tihotapstva, do živega pa ji ni-Znan mi je napad na "Edi- 30 ^o^11- Prišla pa je na pošto nost" v Trstu. Ravnotako pa z velikim paketom in to primi je tudi znano, da ta napad ^žnost so finančni organi izra-ne pomenja na Slovence. (Ve- biIi in zahtevali, da paket odliko ogorčenje. Pribičevič: "Vi pre" V Paketu< ie bilo 10 parov ste se ustrašili!") Znano mi je, čevliev italijanskega izVora. da so se izgredi v Trstu izvršili Ker elegantna tihotapka ni ve-proti izrečni Mussolinijevi na- dela Povedati, kako je prišla redbi. (Smodej: "Policija pa je do teh čevliev» so jo obsodili vse dovolila!") Radi tega inci- na 12 0°0 dinarjev globe, denta je bilo aretiranih 26 fa- . o— šistov. (Smodej: "Potem pa so Smrtna obsodba v Gragujevcu. bili vsi izpuščeni.") Dalje je Pred Porotnim sodiščem v izvajal dr. Ninčič: Nobena Kragujevcu se je vršila zadnje mednarodna pogodba mi ne dn/ obravnava proti razbojni-dopušča vmešavanja v notranje tolPi' ki J© bila obtožena, razmere Italije. (Tako govori da tekom lanskega leta izvr-Mussolini). Vsled dr. Ninčiče- šila več umorov in 17 roparskih vega govora je nastal v zborni- napadov. Vodja tolpe Mašan ci velik hrup in protestiranje.. Kastratovič, je bil obsojen na p i smrt in na sto let ječe v težkih Umrla 1 okovih, njegov glavni pomagač je v Mokronogu na Dolenjskem Dragoljub Vučfčevič na 150 let gospa Rozalija Šircelj v 62 letu Ječe» ostaIi na zaporne kazni, starosti. Blagopokojnica je bi- nekateri pa so bili oproščeni. la izredno dobrega srca in gostoljubna. FAŠISTI NAPADLI JEČO V AVSTRIJI. Od kor tudi z drugimi državami. -o- POZOR! v o so ga rešili iz mučnega položaja. — Key West, Fla. — Parnik Cutopazi iz Charlestona se pogreša. Patrulni čolni, ki so bili Dunaj, Avstrija. — Od tu- poslani ga iskati so se vrnili, kaj poročajo, da so oblasti v ne da bi našli kakšno sled. Tr-malem gorskem mestecu v bli- di se z gotovostjo, da se je po-žini Inomosta zaprli nekega fa- topil. Koliko mož posadke je šista, ki je bil obdolžen špijon- imel poročilo ne pove. — Chicago, HI. — Komuni-i šisti so 20 po številu prišli pre- sti imajo le velika usta, srce pa ko meje v tovornem avtomobi- majhno. Tukaj j*e imelo 300 lu in napadli ječo, da bi tova- rdečih brateov sejo. Najprvo risa oprostili, a so bili vrženi so se prav rdeče ujedali in pro-nazaj. Oblasti se boje nadal- testirali ker je oblast utaknila njih nerednosti, zato so se obr- v ječo nekatere prerdeče tova-nile na Dunaj za vojaško po- riše. Nekdo je sprožil bratsko moč. 4 | misel, da bi bilo treba tem mu--o--'čenikom finančno pomagati. — Nederland, Colo. — Od Govorjeno storjeno. Nastavil se tukaj poročajo, da je nastal je klobuk in vseh 300 tovarišev trpeče Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, itd. Naša banka'ima svoje lastne pošto in zanesljivimi bankami Velika železniška nesreča v Srbiji. _ VT . TTv. TT ,.Y1 " taucaijiyiini uanKami v Na progi Uzice-Vardlšte se Starem kraju in naše pošiljatve so do- je vsled dežja utrgala velika stavljene prejemniku na dom ali na skala in se zrušila na mimo vo- ^dbUka P°Št° to"0 brCZ vsake** zeČi osebni vlak. Lokomotiva in prva dva voza so bili popolnoma zdrobljeni. Več oseb je bilo težko ranjenih. Prušene so tudi brzojavne in telefonske zveze. Naše cene za pošiljke ▼ dinarjih la lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din. _ $ 9.55 1,000 — Din. __$ 18.75 2,500 — Din.__$ 46.75 5,000 — Din. __$ 93.00 10,000 — Din. __$135.00 100 — Lir _ $ 4.70 200 — Ur _ $ 9.05 500 — Lir __$ 21.75 1,000 — Lir __$ 4225 mo enemu slediti: duhovniku, toliko lepše boste napredovali, vas neslogo in razpor. Tako smo dolžni tudi člani K. Ko bi vsi katoliški Slovenci tu- Burno in dolgotrajno ploskanje S. K. J. kot katoliki slediti sa- kaj Šli za svojim duhovnikom, je sledilo temu naudušenemu ogenj v jami ki je zaprl pot 23. je prispevalo za svoje mo cerkvi, samo duhovnikom, kako lepo bi napredovali, ka- govoru. Žal nam je samo, da rudarjem. Kolikor je znano so brate — reci in piši — celih Zato zahtevam od vas, člani K. ko lepo naselbino bi imeli. Ka- ga ne moremo priobčiti v cel6- se razen dveh vsi rešili, a ne- šest dolarjev. — Kar je tvoje S. K. J. danes jasnega odgovo- ko lepo urejeno! Zato bodo pa ti, ker je bil v resnici nekaj le- kateri so težko ranjeni. Se- to je moje — kar pa je moje Štrajk na ljubljanski univerzi. Ob priliki protifašistovskih demonstracij v Zagrebu je bilo aretiranih sedem akademikov , , - tri pusujaivan naa iu,wu ter dva neakademika, ker so bi- oad 2000 Ur poseben popust li osumljeni, da so sežgali italijansko trikoloro. Prorektor zagrebške univerze je interveniral pri zagrebški policiji, da se pizadeti akademiki izpuste. Ne samo, da je prorektor jeva intervencija ostala brezuspešna, ampak so omenjeni akademiki Ker se cena denarja iestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. ra od vas vseh: hočete biti ka- zavamci dvigali pesti in pre- pega. toličani? Dobro, toraj morate, klin jali tiste, ki so zasejaji med I (Konec pfrihodnjič). aiu^run lju uiutiijcm anauciliini Vse * Šil* t 1 bili celo obsojeni na štirinajst- vensko 1 bankos ovite " demnajst od rešenih se nahaja tebe nič ne briga. Tega se dr- dnevni, zapor. Ogorčena radi zakrajŠek & čeŠarek v bolnišnici, I žijo. iijL. * ' J tega je zagrebška akademska] 455 w. 42nd St, New York. N, ra ——- Amerikansk. in najttarejsi slovenski list W Ameriki. U«UnoTljen leU 1891. Slovenec Izhaja mk dan raxun nedelj, pon-doUkov in fetvov po pramtHh. leda je In tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva In oprave: 1849 W. 22nd St., Chicaso, 1IL Telefon: Canal 0098. Naročnina: 45.00 - 2JQ Za celo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado In Evropo Za celo leto_6.00 Za pol teta _3.00 Subscription! For one year L. S. in čs. narodno socialistična. Vsled porasta za 3—5 man-________ datov so postali narodni socialisti še bolj objestni. the oldest Slo-! Ker so vse stranke porfitiile svoje volilne fonde, ni priča paper ks America, kovali v kratkem volitev. Polovico stpškov, ki jih ima država s tiskanjem volilnih glasovnic, nameč plačajo stranke, ki vložijo liste. Volitve se vrše po listih. Vsak volilec ozir, volilka dobi dva dni pred volitvami toliko volilnih listkov z imeni kandidatov, kolikor je strank. Pred volilno komisijo dobi na legitimacijo kuvert, kamor vloži na ločenem prostoru kandidatni listek svoje stranke, ostale volilne listke pa vrže v koš. Za te volitve je bilo potrebno 261,500.000 volilnih listkov. Porabilo se je zanje 70 vagonov papirja. Šest dni jih je neprenehoma tiskalo 38 tiskarn, stanejo pa okrog 10 milijonov Kč. Stranke torej morajo plačati državi za volitve 5 milijonov Kč. To je pač hud rič za stranke, ki propadejo. The first Hnian ne Established 1891. leaned dally, except Sunday. Monday. and the day after holidays. Published by: * EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. .$5.00 2.50 For half a year- Chicago, Canada end Europe: For one year _ 6.00 For half a year _ 3.00 KAKO PLAČA MORNAR j požari bodo uničili dragocena SVOJ DOLG. poslopja in mnogo blag*. Me- Mornar Mihael Štragulin vjseca februarja bo v Egiptu no- rrstu je bil dolžan nekemu Ni- va vstaja, v maju pa bo začela kolaju Morestiču 150 lir. Up-| divjati splošna gverilja in gro- nik ga je večkrat tirjal, pa vse-' zil bo nov vojni požar. Junij bo lej zaman. Štragulin se je hotel razmeroma krotak in miren končno o d križati tega svojega' mesec. Vznemirjal ga bo samo DOPISI vaineca pomena na hitro objavo morajo hiti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko Uide Ust.—Z s zadnjo itevilkoi v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise bre* podpisa se ne ozira. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879. „ ^^ ___ Napredek katol. stranke na Češkem. m^^^^^m^m^ —mmm ^ ^ Izmed vseh čehoslovaških političnih strank je pri zadnjih državnih volitvah najbolj pridobila čehoslovaška ljudska stranka. So. Chicago, III. Dan 22. nov. je bil v So. Chi-icago res slovesno praznovati. ču in mu pove,, da v kratkem1 odpotuje na daljni vzhod, odkoder mu bo prinesel lep denar, ki ga bo vesel, toda sedaj se nahaja v takem položaju, da svojega dolga ne more poravnati. MorestiČ ni bil nič vesel tega mornarjevega pripovedovanja, marveč je napravil resen obraz in zahteval povrnitev izposojenih lir. Mornar je kimal z glavo in začel znova na odru pel: "Za godce škripa-'S* da/°Ve "WneKi-če ga mešam z vodo." So godci 'nT ™ k°DC.n0 tud'P°Vrn'teV škripači vendar dobro "škripa! 5* ,e". CaS/ presti« je p vztrajal pri svoji zahtevi in re-l Delavski prijatelj najbrž ne bo. Ti "Mimogrede/' kaj pa je tak človek, ki se da v delavski srajci slikati, da delavce farba, :sferi. %S2t '&L i^eaavno se pojavi pn Moresti-I neka zastrupljevalna afera. V r proti? Povejte koga mislite, potem pa odgovorim! dolga, toda na čisto svoj način. Naveličan je bil večnega tirja-nja, lire^pa navihaiiemu mor- punt v Palestini. Jirlij bo izredno vroč in bo zahteval mnogo človeških žrtev. Evropske bral- €3)6 avgustu se bodo dvignili na noge štrajkovci, za štrajkovci pa pride invazija muh in komarjev. Potem se bodo zapletale razmere med Anglijo in Turčijo, pojavil se bo potres v deželah ob Sredozemskem morju, pripetila se bo velika rudniška nesreča in izbruhnili bosta dve revoluciji. To je vse, kar nam ve povedati londonsko proročišče. Kdor ga hoče kontrolirati, naj si izreže ta Članek in naj primerja napovedi z resničnimi dogodki. V neki šoli so učenci čitali zgodbe sv. pisma starega zakona. Na vrsti je bilo ravno u-stvarjene Eve. — Spodaj na listu je stalo zapisano: "Človeku ni dobro samemu biti; naredimo mu pomočnico, njemu ' podobno." — Deček hitro obrne stran in Čita naprej: ''300 komolcev naj bo dolga, 50 široka in 30 visoka." Deček je namreč obrnil več listov skupaj in na- Praga še od prevrata ni zbrala toliko ljudi na ogromnem ^^^"r^^lZ. Z LlLT'.!* "o-no. <*a je teh šal do! SOD.SCE OPrSs^O ŽENSKO z*°dbo 0 NoetoW bar OBDOLŽENO UMORA. Chicago, 111. — Meseca av-strmečega jrusta je bila aretirana Mrs. Učitelj (razlaga tehnični na-Zadnjih dvajset let Vaclavskem trgu ko v nedeljo, 15. m. m., ko so se dajali s ski- J i še ne tako. Cerkveno pevsko se je mladina prav pridno vr- volj Mo ' , nanrilvii - * ^ZZ^JT^^Z'TZ^l—ki. optičnimi aparati izidi čs. volitev. Vse je presenetil že volilni društvo "Zarja" je hotelo na tela. Vdeležba je bila velika, obraz pot ' n • ^nico izid Prage. Kapitalistična in kulturnobojna Narodno demo- paznik patrone cerkvenega kar je znamenje, da znajo in predložil i kratska stranka, ki je dobila pri zadnjih državnozborskih vo- Petja sv Cecilije napraviti ne- southchicažani ceniti trud cer- Morestiča ček, na katerem je M^v Kuna"sta"raTsTt ži^' predek) litvah v Pragi 109.243 glasov je dobila sedaj le 77.083 glase. -J PeVSk«*a ' d™štv* bilo napisano nekaj po angle- |fa ntt 1856 W^Ts cesti nt f -a^oplovstvo tako napre- Češki socialni demokrati so doživeli še hujši poraz s 35.992 AmeriKi najorze se nooeno cer- ^iarja. §k g povdarkom mu ^ ra„la i .. . , . ' ^^ dovalo, da lete aeroplani ko (92.448) glasovi. Komunisti, ki so se leta 1921 odcepili od soc. (kveno pevsko društvo ni pre-; Vse je bilo veselo in zado- jlZf^TZnl na če-! ^m ^mo^U svbLa soproga") " Že res! demokratov kot njihovo levo krilo, so dobili 58.160 glasov. Cs. drznilo. 2e dolgo poprej so pn- voljno Najbolj pa tisti trije, ki ku po angIeško J dobi prino. ^ZJZTse ie vlekla do mo da ne mora ae™Plan stati narodni socijalisti, začetniki čs. narodne cerkve fp najhujši kul- P^ovah: nedelja na dan sv. so dobili nagrade. Uro je dobil sec M 2 sterling, in ta svo- 'zdaT in ^ede nato* da se ie iz na veji na eni nOBri in spati' turnobojneii, so si pridobili 93.849 (80.187) glasov. Sorazmer- Cecilija bo nasa! Takrat se ho- Mr. John Stua iz Chicago ta velja nckoliko ^ kot 150 gov^f ord^enka da ne' no najbolje je napredovala čs. Ljudska stranka, namreč skoraj cemo pa mi postaviti. — l^^wghts. 31 komadov namizne lir MorpStir i* *7,J.J„ L* * V šoli. Profesor: Imenujte za 90 odstotkov. Napram 14.578 glasovom leta 1920, jih je dobila sedaj 25.567. Natančnega števila izvoljenih poslancev in senatorjev ni mogoče ugotoviti še natančno. Po volilnem zakonu se še le takrat razdelijo volilni ostanki v drugem in tretjem skrutiniju. posode je dobil Mr. Tony Grep- * mi ptico, ki živi v Afriki, ki ima se tudi res postavili. Ob 10. uri je bila slovesna __. . , ... r-—— ----apu4„,„ ,ieRnvu. ivu Je cu- , - peta sv. maša v čast sv. Cecili- ^ J mojega Je p4 dobil koga je mi ček in kdo ga je la sodbo se je globoko oddah-! ma,em Prenn- ii ^lan« u • * • Compare, na 9606 Com- nnnu«i«> M^rnuv ■ n^f«^ l-«i____i šljevanju) : Crknjen krokar. ™ irvnn„Ko pir in se ironično smejal čeku. ;nje, so jo porotniki enoglasno! ... . .. po na 10750 Greenbay ave. Vpraaal je tudi premeteno, od'spoznali za nekrivo. Ko je ču j velika knla, pa ne more lete- ji za člane pevskega društva Zarja." Plačali so jo člani iz mercial ave. .............. ^ ....... ..... - t 1 m*-«" dv ju cictiti m,. Večina mandatov je bilo razdeljenih pa že v prvem skrutiniju, društvene blagajne Sv mašo Cisti dobiček je cerkveno je pel domači gospod župnik pe^sk<> društvo "Zarja" daro- 1920 : 6 mil. 169.- Rev. Winkler, ki je imel krasen valc» domači slovenski cerkvi ki se je vršil 17. m. m. Oddanih je bilo 6,659.939 glasov (v L .......... ............. 898). Dobile so: 1. čs. republikanska agrarna 971.289 (603.- govor o sv. Ceciliji; Po sv. maši 8V* 618) glasov. 2. Komunisti 931.389. 3. Cs. Ljudska stranka 689.- So se pred cerkvijo razdelili i napisal? Mornar : Gotovo kak nila in dejala svoji 18 letnijšljevanju) angleški bankir. Morestič se hčeri, katera je bila vedno pri, mu je zarežal v obraz in je re- niei. "no seda i bom žp snpt kai Izidor. 970 (1. 1920 skupaj s Hlinkovo stranko 699 tisoč 728), Hlinko-va slovaška LS 474.017, 4. Cs. socialni demokratje 631.113 (1,590.520). 5. Cs. narodni socialisti 609.1)96 (555.903). 6. Nem. nacionalisti 240.892 (pri volitvah 1. 1920 so dobili nem. nacionalisti in nem. ndr. socialisti skupaj 328.735). 14. madjar-ski kršč. socialci 100.445 (139.355). 15. Poljska krščansko socialna in poljska poljedelska stranka 29.889 glasov z enim man datom. Ostale stranke niso dosegle v noflenem volilnem okra- . programi za večerno veselico Marsikaterega je' radovedna pesmica: "Čigave bodo nagra-» da", ki je bila tiskana na programu privabila v cerkveno dvo DVE 2RTVI, VZROK i ŽGANJE. |je re- njej, "no sedaj bom že spet kaj . neokopan. Je kel: Mogoče, vendar ni eden dobrega jedla." S hrano v pre- car: Sleciffe se, da se okopljete. izmed onih, kakor vi, ki oblju- iiskovalnem zaporu se ni nič I, V°a ?e J°k°p,iejm ? T bi plačati, potem pa se pusti .kaj pohvalila, pa najbrže le Ječar: Kaj se čudite? Kdaj ste čakati. Mornar Štragulin je zato, ker je bila v skrbeh kako s?, P°slednjic kopali? Jet vzrojil in dal Morestiču zauš- se bo iztekla obravnava Inik : Pa dragl SosP°d> kaj ne nico, Stvar je prišla pred sod- 0 \st°il v aktlh» da sem sedaj pr- (nijo. Tam je mornar razlagal,, Umestna prepoved. jvič^v kak je bil pogovor pri Moresti- j Z ozirom na ponavljajoče se' . Chicago, 111. — Gasilci so bi- ču in da on ne mara nobenega izgrede, pretepe in pokolje ob PlJanec st°pa po tramvaj-rano — ne samo glede nagrad, li poklicani na 5154 West Ful- ogoljufati. Glede zaušnice o- plačilnih dnevih v rudniških skGm tlru-ampak tudi poslušati lepe slo- ton ce«to kjer je v stanovanju menja, da je bi| ček v angle- krajih okrajnega glavarstva venske pesmi. Pa tudi gledati nekega Axel Laurine, ki je ži- ščini. zaušnica pa v esperantu. Laško, se z ozirom na javne zaporu ? Za njim pripelje tramvaj in voznik-ga z močnim zvonenjerr: opominja, *da se u- ju količnika, čeravno so dobili n. pr. disidenti npr. demokratov, veselo igro "Natakar," v kate- vel v drugem nadstropju iz- IStragulin ' je bil oproščen ob- varnostne in policijske razme- ™akne' °.n pa ®e obrne in reče: t. zv. stranka dela 98.185 glasov, judovska stranka pa celo 99.- ri so prav dobro nastopili igral- bruhnil ogenj. Ko.so stopili ga- 'tožbe radi goljufije, obsojen re odreja do preklica, da je v S Posebnim ozirom na to, da 520 glasov. |ci Dramatičnega kluba sv. Ju- silci v sobo ni bilo velikega pa radi zaušnice na 10 dni za- gostilnah, vinotočih kako* tudi Pri prvem skrutiniju je bila v nedeljo sledeča razdelitev: rija v So. Chicago. To je bilo ognja in so hitro pogasili. Našli pora, katera kazen pa ugasne v trgovinah na plačilni dan 'smeha po dvorani, da bi se so pa na postelji ležečega Lau^po amnestiji. Nesrečni More- prepovedano oddajati katero-'prav DOcasi za ^malo začeli še igralci smejati, rineta mrtvega od zadobljenih stič se praska za ušesi in pre- koli opojno pijačo. Prestopke _ posebno takrat ko se je bližal opeklin, na tleh pri postelji je mišljuje, kakšna je povojna bo okrajno glavarstvo v Laš-' Jmota. Dva meščana sta se tretji ščurek. No ja veseli so bi- pa bilo .tr^pelce šestletne de- pravica : izgubil je 150 lir. do- kem v smislu tozadevnih pred-'Ve PrePirala se po caso- li, ker so imeli odlikovanega klice Orlando Linde. Neka žen- bil je zaušnico, mornar je bil pisov nastrožje kaznovalo z de-'P!S1, naP.adala- Slednjič je za-vojaka med seboj in pili so ga, ska, ki stanuje v prvem nad- obsojen in oproščen in se mu narno globo ali zaporom event I prV1. vrata z da je bila Hes nevarnost tretje- stropju je rekla, da je videla sedaj roga v obraz. Taki novi ustavilo obrt oziroma odvzelo' [. jmi črkami: Tepec.J — ga ščurka blizu, ker niso vseh deklico igrati se na cesti še ma- časi ne gredo v glavo ubogemu koncesijo. Ta prepoved se bo ^ i h Kn " ° literčkov spraznili se je nekdo lo prej ko so opazili dim in ob- upniku Morestiču. 'eventuelno podaljšala po potre- i*,. J11^1: ' 0bl®katl 81 mc nepričakovano na oder prika- vesti li gasilce. Ker so našli tuj -o--bi še na naslednje dni, ako bi i - ' me m ° doma' Republikanski agrarci 42 (doslej 42). Komunisti 42 (27). Ljudska stranka 30 (21). Češki narodni socialisti 27 (27). Češki socialni demokrati 30 (52). Češki narodni demokrati 12 (22). Češka obrtna stranka 12 (6). Hlinkova stranka 25 (12). Nemši agrarci 19 (13). Nemški socialni demokrati 19 (30). Nemški nacionalci 10 (10). Nemški krščanski socialisti 7 (5). Razne madžarske stranke 10 (9). da. Ali kapljica ni bila res kap- jan in po nesreči zažgal, kako ali manj lahkoverno bitje in če- Zanimivo je padanje socialdemokratskih glasov in porast ,ljica, temveč le "kofe," pa še je pa prišlo dekletce v sobo je prav ne da dosti na proroke. sem danes malo več pil kot navadno, vas prosim, da vozite zal in šel pokušati če je kaplji- di prazno steklenico od žganja, KAJ NAM PRINESE L. 1926. se z gorenjo prepovedjo ne do-ca res tako pristna kakor izgle- jsklepajp, da je Laurine bil pi-| Človek je po svoji naturi več segel uspeh. Ni izključeno, da pride do zedinjenja obeh strank. Jerič slancev. Tako bi bila najmočnejša stranka katoliška čs. Ljudska stranka. Te volitve so pokazale, da je tudi v politiki poštenost največja moč in da je svobodomiselno izzivanje katoličanov v zadnjem času jih samo oživilo. Na podlagi teh volitev je jasno, da se ne bo zlahka posrečila ločitev Cerkve od države. Padla je v vodo možnost česko-nemške socialistično-agrarne svobodomisel- pa nič ne dajo. "F^jn je blo!" ne vlade. Težkoče pri upravljanju države bodo velike, ker bo Da pa ne bo predolgo povem sa-težko najti most med tako nasprotnima strankama kakor je čs. mo še to: Dasiravno je natakar .strank. Cs. Ljudska stranka bo sedaj sama močnejša, ka- tisti brez "cukra." Seveda, ko pa zagonetka. Mogoče je — vendarle rad sliši, kaj napove- p, . , . pred razkolom s Hlinkovo, ki bo tudi dobila okrog 22 po- smo po dvorani zaslišali, kako tako sodi policija, da si je o- dujejo preroki za prihodnjost. s m'm so nas oni trije tički na odru trok prizadeval pogasiti ogenj, V Londonu je te dni izšel al- potegnili, bi bilo kmalu ,več smeha kakor poprej med igro. Kako pa tudi ne, saj si je poprej malone vsak mislilglej, glej, kako ga "žajfajo" meni PRODA SE pri Sv. Kupertu na Dolenjskem, Slovenija, z žago na turbine, stope, v hiši pri tem se mu je pa vnela oble- manah -Old More'\ ki prina-|e|ektrikR stanovanj8ka hiša ka m tako našel žalostno smrt. sa vsako pot prorokbe za pri-' -o--i hodnje leto. vsemi gospodarskimi poslopji; a * t> • i- i j- t * • i . vse na novo vre j eno. Poleg te- Pogovor A : Pomisli, mladij Leto 1926. pravi prerok al- ^ ^ travniki in Z. je poročil staro nadsvetniko- manaha bo, kakor vsako P™- Vsega skupaj je 19 oralov. Pi- vo vdovo. Kaj reces na to? roško leto, nesrečno leto. Me-!,-. „„. ■ « t> • i j.-* - ' • -j j • vi *lte na: rranciaka Perie, St. — B.: "Dečko je praktičen in seca januarja pride do velike !j^upert Slovenija Ju lavi* začne takoj z zlato poroko." železniške katastrofe. Veliki j ' si se podpisal na moja vrata. Hvala lepa!" * * * Več življenja! Martin zavpije v gledališču:". Tale ~ naj predstavlja umirajočega! Saj ga ne zna. Več življenja, več življenja!" * • * Pomagam. Oče (kliče v sobo skozi okno) : "Pepček, kaj delaš?" Pepček: "Nič!" Oče: 'Un ti, Jurček?" Jurček: "Jaz pa Pepčku pomagam." Širite amer. slovenca. Ivan Baleh: „ ŽIVLJENJE IZGUBLJENE DUŠE. Tragična slika. V vas je prišel tujec in stopil v gostilno. Nobeden ga ni poznal in on nobenega. Vse« del se je za mizo in naročil čašo vina in kos kruha. Domača hčerka mu je prinesla oboje. Ker je videla, da je boljši človek; ga je povabila v sosednjo sobo k pogrnjeni mizi. Poslušal je pogovore mešetarjev iz sosednje sobe, ki so se ravno vračali iz semnja in pili, kleli in se smejali. To ga ni zanimalo. Tedaj je vstopil v sobo mladi gospodar ter tujca prijazno pozdravil in prisedel. "Odkod pa prihajate, če smem vprašati?" je vprašal gostilničar. "Odkod? Od daleč, ne iz tega kraja, tudi ne iz te dežele" je odgovoril tujec. "Ali ste agent?" Tujec se je nasmehnil., » "Ne, agent pa nisem. Ce hočete ravno , kaj sem, bom pa povedal: duhovnik "Duhovnik ?" se je začudil gostilničar. "Kje pa imate kolar?" "Tukaj v žepu." In segel je v žep ter mu ga pokazal. Gostilničar mu je verjel. "Pa zakaj nimate črne obleke, kakor naš gospod?" "Ah, kaj obleka! Turist ne potrebuje črne obleke, sicer imam pa črn havelok, ki me varuje pred dežjem." Gostilničarja so poklicali gostje za račun in je tujca pustil samega in se oprostil. Zamislil se je sam v sobi in pogledal okoli sebe. Prišla so v spomin davna" leta. Vse tuje sedaj pri.hiši. Hiša ista — drugi ljudje. Kolikokrat je bil v tej hiši kot otrok v trgovini, kot dijak v gostilni. Tukaj je slovp jemal od svojih prijateljev, ko je šel na visoke šole in tukaj je bil zadnjikrat po pogrebu svoje, matere. Otožen je postajal in izpil kozarec do dna. Tedaj je vstopil v sobo stari oče. Tujec ga je takoj spoznal. Sicer sivih las, sklonjenega hrbta in ifstih oči, kot pred tolikimi leti. Tujca je pozdravil in sedel na klop. "Vroče je," je dejal očka in se približal tujcu. "Ce dovolite ?" "O zakaj-ne? 6e bova kaj pogovorila. pomagava, da bo iz njega nekaj. Tako se Star sem, težko hodim ob palici in pa naduha — ta me bo vzela, ampak oči imam še dobre, da še lahko berem. In to me veseli" — je odgovoril očka in pogledal v oči tujca." "Tako se mi znani zdite, kot bi bili Pres-nikov študent, ker imate ravno take oči, samo brade njegove nimate.. Ja, pa kaj, ljudje so si drug drugemu podobni. Očka je močno zakašljal, tujca je pa streslo po celem tčlesu in beseda Presnikov študent mu je šla kot nož v srce. ; * Za hip je umolknil, potem pa vprašal, kot da bi se ne bilo nič zgodilo, čisto mirno: "Kdo pa je ta Presnikov študent ?" "Oh, gospod^ to je pa dolga povest. Ce imate kaj časa, bom pa kar povedal, to je -žalostna povest." "O, zakaj ne! Me zanima. Vročina je še huda, bom šel pa v mraku naprej." In očka je začel: "Veste, to je bil en izpriden fant. Jaz sem stric njegov, zato vse vem. Oh, k« lik o bridkih ur je napravil vsem, materi, meni in posebno stricu mojemu bratu, ki je bil župnik v sosednji fari. On je bil sin nezakonske matere, ki je imela tam na koncu vasi malo bajto in se preživljala od dnevne žernade. Fant je bil silno lep in silno dobre glave. Nobeden ni v cerkvi tako lepo ministriral kakor on. saj sem ga slišal in videl, ko sem sedel kot cerkveni ključar v prvem stolu pred oltarjem. Pa v šoli! Kako so ga učitelji radi imeli! Zmerom prvi. Nič se ni učil, pa je vse znal. In kakšno veselje je imel do petja! Še na koru je pel. Ko je dokončal šolo v vasi, je dejal učitelj, da bi ga bilo škoda dati za pastirja ali hlapca. Se bodo dobili dobri ljudje, ps se bo že preživel. Mati je bila revna, kaj bo ona! Še sama je težko živela. Pa sva se s stricem zavezala, da boVa pomagala, kolikor bova mogla. Pa so leta pretekla. In o počitnicah, ko je bil on doma! To je bilo petje v vasi in na koru, takega ne pomnijo ljudje! Seveda, vse ni bilo prav, tudi meni ni bilo vse všeč, pa smo si mislili : fant je še mlad, živ, pa se bo unesel, ko pride v drugo, boljšo družbo, on ni za med kmečke fante. Šo le je dokonča] lepo, kot so pravili in prišel na počitnice domov. Nič več ni bil tisti, kot včasih. Kaj pa sedaj? Saj veste, kaj je želela mati. Pa je vedno dejal: Se bom še premislil. Šel sem k bratu, pa sem ga pregovoril, da ga pošljeva na Dunaj in vsak ne more potikati po vasi. Saj je nadarjen, bo kmalu dobil službo. Takrat še jaz nisem .imel zeta pri hiši, ki je bila najbolj pre-možna.v fasi. Za par kron se mi ni poznalo. In šel je ves vesel. Pa tudi mi smo bili veseli, da smo se ga odkrižali iz vasi. Šla sta skupaj z njegovim tovarišem, poštenim fantom, ki je sprva poročal le dobre stvari od Lojzeta." Starček je zakašljal in prekinil,-tujca je pa streslo po, celem telesu." Pa je nadaljeval: "Pisal nam je res, ampak vedno le: pošljite mi. Res smo pošiljali, pa smo se vsi naveličali. Stric mu je pisal, če ne bo študiral, da mu ne pošlje več niti vinarja in da se ne sme prikazati pred njegove oči nikdar več. Pisal nam je njegov tovariš, da se je temu pismu Lojze smejal, češ saj bom itak glavni dedič po svojem bogatem stricu. Zmotil se je. Stric je nenadoma umrl in pustil toliko, da smo plačali pogreb. To je bila zanj največja nesreča^ Jaz sem mu tudi pisal, da takemu lumpu ne dam ficka več. Potem sem imel mir Ce eno/ leto je pa pisal njegov tovariš, da je pustil sole in da v neki hiši podučuje otroke in da se mu slabo godi. Ko je to mati zvedela, jo je silno bolelelo. Revica je trpela, molila, pa kaj, ko sama ni nič imela. * P! > -. navdušen« BTvoj nedeljski tovariš. £ ^^^ Rev. J. C. Smoley. p- . .. "A? IERIEANSEI SLOVENEC - ! 1 ■ H'im i' —a- ."■■ 'i 1 i 1 TEDENSKI KOLEDAR. 3. adv. — Jan. Krst. pričuje o Jezusu. Jan 1. • 13 Nedelja — Lucija, dev. muč. 14 Pondeljek — Andrej B. 15 Torek — Maksim, spoz. K vat. Evzebij, - Lazar, škof. Kvaterni. Teo- 16 Sreda -škof in muč. 17 Četrtek 18 Petek - timus. 19 Sobota — Kvaterna. Ne-mezij, muč. TRETJA ADVENTNA NEDELJA. Kdo si ti? Jan. 1, 19. Kdo si ti? S.tem vprašanjem so poslali Jeruzalemski Judje poslance k Janezu Krstniku. To vprašanje ni morda kako navadno vprašanje, kakor se nam to zdi na prvi pogled. Na tem vprašanju je mnogo ležeče, in sicer ne samo z ozirom na Janeza Krstnika. marveč veliko več glede nas: KdcTsi ki? t Kdo je sv. Janez, je povedal Kristus sam, kakor smo slišali v evangelju zadnje nedelje: da je več kakor prerok, da je angel, ki pripravlja njemu pot. Kdo pa smo mi ? Poznati samega sebe, je ja-ko važno. 2e v stari poganski dobi so učili modrijani, da je največja veda in znanost, poznati samega sebe. Nad vratmi tempelja v Delfih je bil napis: Gnothi seavton ! Poznavaj samega sebe. Pa tudi v krščanski dobi nam cerkveni očetje in pisatelji pokladajo ta opomin na srce. Sv. Bernard, in z njim Hugo Viktorin in drugi pravi- ijo: "Veliko važnejše je poznati samega sebe, kakor pa znati j tek zvezd, moč^ rastlin, značaj živali." Da, na to vprašanje moramo najprej misliti in obračati svojo pozornost: Kdo smo mi ?, da bomo vedeli, kakšno je naše stališče na svetu in kaj je naš konečni cilj. I Torej: Kaj smo mi ? Kdo nam- bo odgovoril na to tako | važno vprašanje? K komu pojdemo, da bo nam pojasnil j to vprašanje? K ljudem ne bomo hodili; ti goljufajo kaj lahko same sebe, in goljufajo, slepe tudi dru-|ge. Po odgovor bomo šli k uči-! tel ju vseh učiteljev, k luči,1 svetlobi sveta, k Jezusu Kristu-' su Sinu božjemu. Kaj praviš, Gospod, kdo smo mi ? Ti si večna Resnica, odgovori nam na to vprašanje! In Gospod nam podaja jasen, točen odgovor, in njegov odgovor hočem vam jaz danes podati. ♦ * * Kdo si ti? ' Gospod nam na to odgovarja pred vsem drugim: Ste otroci nebeškega Očeta. Nekoč je poučeval apostole, kako morajo moliti, in pri tej priložnosti jim je rekel: "Kadar molite, rekajte tako-le: Oče naš, kateri si v nebesih. Slično je tudi pri drugih priložnostih povdar-jal, da je Bog naš Oče, mi njegovi otroci. In sicer otroci ne samo po imenu, ampak v dejanju, kakor pravi evangelist Janez: "Poglejte, kako ljubezen nam je izkazal Oče, da bi se imenovali njegovi sini in bili." (1, 3,1). "Oče moj, si, Ti Bog moj," vzkliknil je poln gorečnosti in fcralj David. Bog naš Oče; je nas oče v prvi vrsti radi tega ker je nas poklical v žMjenje. In poglejmo, na kak način je to atoril: vatvaril je drugo stvarstvo: solnce, mfe-sec in zvezde; vatvaril rastlinstvo na zemlji tiče po«| nebom, ribe v vodi vse pa z drugim namenom, kakor pa je vstvaril človeka. Vstvaril je vse to v službo, človeka pa, da bi nad vsem tem- stvarstvom vladal in bil njegov gospod ; človeku je vtisnil svoj obraz v njegovo dušo. Nikaka druga stvar ne more reči: stvaril me je Bog po svoji podobi! Oče moj si Ti, O Bog Moj! Bog naš Oče: z očetovsko ljubeznijo gleda na nas in skrbi za nas. Slavni grški slikar Zev-ksis je hotel naslikati sliko, ki naj bi njegovo ime ovekoveči-la za vse čase. Naslikal je krasnega mladeniča, imenom Adonis, z vso skrbjo. Ko je nekoč v njegovem domu izbruhnil ogenj, vpil je Zevksis neprestano :"Rešite mi* Adonisevo sliko! Če vse drugo zgori, samo sliko mi rešite!" Slično gleda Bog na človeka: z ljubeznijo, skrbjo, in to še v neskonočno večji meri, kakor je gledal Zevksis na svojo sliko; kajti Bog gleda na nas kot na svoje otroke. In ko je početku svetu pričelo goreti peklo radi padlih angelov, ko jte potem tudi človek radi svojega greha zaslužil kazen, klical je tudi Bog ta-korekoč ljubezni polnimi besedami : Ohranite mi človeka! In poslal je svojega edinorojene-ga Sina, da bi nas rešil. Glejte, prijatelji, taka stvar je Človek. Je otrok božji, otrok nebeškega Očeta! Kaka čast za nas, ob enem pa tudi opomin, kako se moramo obnašati. Ne teptajmo te časti, te dostojnosti, ki jo imamo kot otroci božji, skrbimo, da se bomo ivedno vedli kot otroci nebeške- ga Očeta. | Kdo si ti ? vprašamo dalje in, Kristus Gospod nam odgovarja: Vi ste moje ovce. "Jaz sem dobri pastir, in poznam svoje, in one poznajo mene." Kristus Gospod naš pastir, mi njegove ovce! Kaka tolažba za nas v tej resnici! Smo njegove ovce,' to pomenja, da nas Kristus Gospod ljubi, kakor ljubi pastir svoje ovce. Pastir vodi svoje ovce na najboljšo pašo, in tako tudi nam Kristus Gospod podaja najlepšo hrano, angelski kruh, Presv. Rešnje Telo. Ker smo* njegove ovce, nas on ne zapusti, če se izgubimo,1 če zaidemo na kriva pota, veseli se, kadar nas zopet najde.I "Kdo izmed vas," pravi sam, "ki ima sto ovat;, pa eno izmed njih izgubi, ne bo pustil deve-tindevetdeseterih v puščavi in šel za njo, ki se je izgubila? Ih ko jo najde, jo položi na svoja rapiena in se veseli." To je velika tolažba za nks; dobri pastir nas ne zavrže, če zaidemo na slaba pota, išče nas svoje ovčice; mi slišimo njegov glag, slišimo, ko nas kliče; In če se vrnemo zopet k njemu, čutimo v sebi ljubezen, s katero nas On sprejema! In ker smo njegove ovce, se je spolnilo nad nami to, kar je rekel Gospod: "Dobri pastir, da svoje življenje za svoje ovce." In Kristus je dal, daroval za nas svoje življenje. "Bili ste kakor izgubljene ovce," pravi sv. Peter, ,4toda sedaj ste se vrnili k pastirju, ki je za naše grehe ponesel svoje telo na les križa." (1., 2, 24). Kdo si ti, vprašamo zopet, in Gospod nam odgovarja: Ti si delavec v božjem vinogradu. Da, delavec v božjem vinogradu ! "Podobno je nebeško kraljestvo gospodarju, ki je šel najemat delavce za svoj vinograd. . in je rekel: Kar bo prav, vam bom dal." Bog nas go- spodar, mi njegovi delavci. Bog hoče, da bi delali za neizmerno veliko plačilo: za nebesa. Ze za vsakdanji kruh nam treba delati: "V potu svojega o-braza boš jedel svoj kruh ;" koliko bolj nam treba "delati za nebesa! In kateri pa je vinograd, v katerega nas Bog kličeT? Kako delo nas pa čaka ? Ta vinograd je naša duša, delati treba, kakor se dela običajno v vino-' gradu, hudo treba izkoreniniti, dobro sadit y dušo, "da .bo obro- dila stoteren sad. To je naš poklic, to je naš namen tu na svetu. "In jaz bom tvoje plačilo," pravi Bog sam. Evangelij nam pripoveduje, da je Gospod nekoč vzel seboj tri apostole; Petra, Jakoba in Janeza seboj na visoko goro in se pred njimi iz-premenil. Njegov obraz se je svetil kakor solnce, oblačila so bila bela kakor sneg. Prikazala sta se Mojzes in Elija, in Gospod je z njima govoril. Poln navdušenja je Peter vzkliknil : "Gospod, dobro nam je tukaj biti; če hočeš, postavimo tri šotore, Tebi enega, Mojzesu e-nega in Eliju enega." Mnogi so se čudili, da je hotel postaviti samo tri šotore; ali je na se in svoje tovariše pozabil? Peter je vedel dobro, da kjer bo Kristus, tam bodo tudi njegovi služabniki. Vsaj je Gospod sam rekel: "Kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik." Tako bo naše plačilo za delo y vinogradu Gospodovem. To je torej Gospodov odgovor na vprašanje, kdo smo mi: smo otroci nebeškega Očeta, Kristusove ovce, delavci v božjem vinogradu. Kako se ta nauk razločuje od naukov brez-! ve roe v: Človek je žival, brez vsakega namena, brez vsakega | cilja! "Oblecite orožje svetlobe, ,nam kliče sv. Pavel. Kristusov inauk je naša svetloba. V tej svetlobi vedno hodimo: obnaša jmo se, ravnajmo in delajmo i kakor otroci Božji, vedimo se kot njegove zveste ovčice, trudimo se v Gospodovem vinogradu, pa bomo srečni v življenju ,in smrti. Amen. -o- Povejte trgovcem in obrtnikom, ki oglašajo v "Amer, Slovencu", da je to Vai li3t, v katerem oglašajo. BOŽIČNE JASLICE imamo na razpolago in jih pošiljamo v rue deie Združenih držav. ,. v Stoječe figure: St. 1, mala skupina $2.75 " 2, sred. skupina.. 5.00 " 3, vel. skupina.... 9.00 Velikost 3 yt inč.......05c 6 inč.......25c 9V2 inč.......5Cc Papirnate jaslice: 12 inč...... $1.50 posebno krasen izdelek .................. 1.50 posebno krasen izdelek, večji ........ 1.50 Božične razglednice, izredno lepe nabožne slike, ducat 30c, 100 razglednic $2.00. Trgovcem in prekup-cem posebne cene. AMER. SLOVENEC, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. 1 i Za dobro pohištvo M f\ SE obrnite vedno o* (turo poznano veletrgovino. Ako hočete V»rc ^ domove opremili • tr- ^ t>ežnim in dobrim ter lepti*^ pohištvom, f tedaj pojdite tja, ^ lijer se tako pohištvo ^ prodaj ». Ako hočete »rn«-ti * V%ii kuhinji rft>bro V ■ ■ ■ A 'lobro kuhinj»ko • posodo tedaj pojdita ^ i*to kupiti h ti W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. Itoti/ ULiiE ISLAND AVENUE, i CHICAGO, ILL. U JgjJSjj^ i POSEBNA BOŽIČNA HURRAY! IMttMMlM^ WJI/A RAZPRODAJA! I Christmas is Coming ! ! m Posebna cena za ta prstan, ki je preje veljal $100.00 — za bo- £I7R Aft žično razprodajo samo.... ' ' Višnjevo-beli z demantom. Tudi cenejše vrste v veliki izberi. Predno greste drugam si oglejte na vsak način našo zalogo, da Vam ne bo pozneje žal. zlatnine in demantov. — Na zamudite redke prilike! Pridite in oglejte si našo veliko zalogo in naše čudovito nizke cene za najboljše blago, katero jamčimo. Ze 12 'et na temu mestu z najboljšimi vspehi. Proti gotovini ali na labke obroke. NA OBROKE JE RAVNO ISTA CENA KAKOR PROTI GOTOVEMU PLAČILU. Ne čakajte zadnjega dne — pridite takoj ! Zbrano blago Vam shranimo do praznikov, da le nekoliko takoj plačate. Pazite na naš o-glas še nadalje. —* Vedno presenečenje v blagu in ceni. Elgin are. 25 let jamčena, 17 draguljev. — Navadna- cena $40, za to posebno razprodajo * samo $28.75 Višnjevo — belo zlato z lepim demantom. Nekaj krasnega za pogledati. Naša cena veliko niija kakor kje druge v mestu. Pridite in prepričajte se. Preje $125.00, sedaj samo == HANKAN JEWELRY CO., Inc. Mr S. D. Telser, predsednik 2209 West 22nd St. phone : canal mm Chicago, Ilinois "Dvoje vrat zapadno od Metropolitan State Banke." Domača trgovina za domače potrebščine! Domoljubno ravna, kdor podpira trgovine v domači soseščini — podpirajte trgovce v domači soseščini. Podpirajte one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino bodisi veljavi posestev ir. drugače. ZA — DOBRO — POHIŠTVO » \ se oornilt; vedno*ria najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite vaše pohištvp in druge raznoterosti, ki jih rabite za vaš flom najceneje za gotovi denar ali pa na lahke obroke. — V naši trgovini dobite vse kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepičajte se. [GRACE — IGRAČE vsakovstne kar si lc morate zmisliti. — Veliko cenejši kakor kje drugje. — Pridite in oglejte si našo veliko izbero. — Razveselite vaše male za božične praznike! PHONOGRAHFHE ALI RADIO je jako primerno darilo za božične praznike. Ne le. da je nadvse kratkočasno imeti doma godbo— vedno—v vsakem času, temveč je darilo, ki je trajno in ima trajno vrednost. Pri nas dobite kombinacijo — phonograph in radio skupaj v enem. Delo je krasno — glas lep. Pridite in oglejte si to veliko zaiogo. — Proti gotovemu plačilu ali na obroke. OKRASKE ZA BOŽIČNO DREVO dobite pri nas v veliki izberi vse kar potrebujete za vaše drevo, da bo zgledalo kakor se spodobi v spomin na Njegovo rojstvo. J. L. TELSER Furniture & Housefurnishings, Phonographs & Radio 2107-11 W. 22nd Street Chicago, Illinois USTANOVLJENO 1912. ■■■MMM •i * S -W-- . .»V ■ = LADI ATORJ | An(I«iU •pital a J. Whyte Melville. PlmM PanhN. 4 Dobro znan bojni krik mu je zadonel na uho. Čul ga je v areni, čul na jeruzalemskem obzidju, povsod, kjer so padali trdi udarci in je tekla kri, kjer je bila borba najbesnejša in brezupna —. See mu jq zaigralo pri bojnem kriku gladiatojev, ki je donel divje, izzivalno in zmagovito preko bojnega trušča, in vedel je, da so njegovi nekdanji" tovariši in sedanji nasprotniki s svojim priznanim pogumom zavzeli utrdbe in bili prvi pri napadu. In zares, "Legija izgubljenih" se je topot sijajno obnesla. Njihov poveljnik ni štedil z močmi. Hipija je dobro vedel, da igra danes s svojo peščico ljudi, kai} mu jih je še ostalo od bolezni in bojev, zadnjo odločilno igro za bogastvo in odlikovanje. In njegovi ljudje so se mu radostno odzvali. Eleazar sam z izbranimi svojimi ljudmi jim je stal nasproti, pa v prvem navalu so vzeli branike, vrgli Jude nazaj v divjem napadu, ki se jim noben pogum ni mogel ustavljati — in stopili so na tempeljska tla skoraj obenem s premaganimi branilci. In njihove trobente je začula Mariamna, ko je stala v preddvorju, pričakujoč maščevanje sanhedrina. Dva borca sta se posebno odlikovala s svojim brezobzirnim pogumom v tej drzni Četi. Eden je bil stari Hirpin. Dane^ je bil čisto v svojem življu. Njegovo telesno moč in iz-vežbanost je še večala zavest, da je vojak in ne več plačan gladiator. Drugi pa je bil gladiator, ki ga nihče ni poznal. Njegovi dolgi, vihrajoči kodri, njegova dovršeno lepa postava in njegov zlati oklep — vse to ga je odlikovalo pred vsemi drugimi,-pa tudi njegov drzni pogum, ki je kljuboval vsaki nevarnosti, in njegova nepremagljivost, ki jej ni mogel noben meč, nobena sulica do živega. In marsikateri mečeborec je z zanosom zrl za zlato čelado in za vihrajočimi kostanjevimi lasi in se radoval^da je kaka boginja stopila v človeški podobi z visokega Olimpa* v pomoč rimski vojski. Celo Tit sam je popra-ševal, pa zastonj čakal na odgovor: "Kdo je tisti bojevnik, z belimi rokami in blestečim se oklepom, ki tako pogumno vodi gladiatorje v napad?" _ Pa stari Hirpin je vedel, kdo da je, in smejal se je pod čelado, deleč udarce na vse strani. "Hipija je končno rešen!" si je dejal in bil zadovoljen in vesel, da njegove prostore ne omejuje kaka neprilika. "Pri vsem njenem lepem obrazu in vabljivem nasmehu bi rajši imel tigra v svojem šatoru, ko pa tole lepo, nestalno, bojevito furijo, ki prime za meč in ščit kakor druge ženske za kuhalnico in metlo —!" Malo pa je zaslužila to pohvalo Valerija. Nevarnosti se ni bala, ker je našla v njej lek za svoje ranjeno, bolno srce. Vrvenje boja ji je le hladilo glavo in jo zajnotilo, da ni i-mela časa za druge misli, ki so jo razburjale do blaznosti. In telesni napor je dajal dobrodošlo olajšavo njenemu dušnemu trpljenju in le eden cilj je imela pred seboj, eno željo, priti do Eske, ga rešiti — in če bi tudi padla mrtvozadeta prav pri njegovih nogah —. •Gora v Tesaliji na Grškem, kjer so stanovali bogovi. Prva dva, ki sta stopila v preddvor, sta bila Valerija v svojem zlatem oklepu in Hirpin, deleč smrtne udarce s svojim kratkim mečem. Trdo sta bila drug ob drugem. Za trenutek sta si oddahnila od kvavega, napornega dela in se ozrla naokrog. Kar plane Hirpin naprej —. Tam v kotu je zagledal svojega nekdanjega prijatelja —. Njegova naglica mu je bila skoraj usodna. Težki njegovi in z žeblji okovani sandali nisO bili zamišljeni za gladki marmornati tlak tempeljski, spodrknilo mu je in trdo je priletel na hrbet. "Habet!" je vzkliknil Hipija blizu njega iz gole navade, kakor nekdaj v areni. Prisko-čil je, da brani tovariša in je bil v hipu zamotan v boj s četo judovskih bojevnikov, ki so se usuli na padlega gladiatorja. Hirpin pa se je spretno pokril s svojim ščitom in se pogumno branil z mečem tudi nat tleh ležeč, in marsikateri judovski neprevid-než je s svojim življenjem plačal usodno zmoto, češ, da je rimski mečeborec že premagan/ ako slučajno pade —. Več in več gladiatorjev je hrumelo v pred-dvorje in nove čete judovskih branilcev z E-leazarjem na čelu so se jim postavile v bran. Ljut boj se je razvil krog Hirpina sredi dvora, oko v oko, prsi ob prsi. Ko pa je končno spet pišel na noge in zastavil svojo silno moč v borbo, so se morali Judje, trdovratno se ustavljajoč, umakniti nazaj v tempeljske utrdbe. V tem je tudi Valerijino begajoče oko zasledilo dobro znano postavo v kotu dvora. Bolestno, divje ji je planilo srce. Pohitela je k njemu —. Med potom pa je naletela na Eleazarja. Utegnil bi jo zadrževati, jo napasti v hrbet. Ljuto ga je napadla —. Eleazar je imel polne roke opravka s svojimi napadalci, hiteč v najgostejši *hojni metež. Ujel je njen udarec s svojim kopjem in ga zagnal v protinapadu v Valerijo —. Kruto orožje je le predobro zadelo svoj cilj —. Široka, krvi željna ost je prodrla skozi oklep njenega oklepa in se je globoko zabodla V prsi. Z obema rokama je prijela za ročaj kopja, si ga odlomila in ga z zaničljivim nasmehom vrgla od sebe. In našla je še dovolj moči, da je hitela naprej k njemu —. Ni ji omahoval nagli korak, in klonila ponosne postave, dokler ni prišla do Eske. Smehljaj poln ljuLezni ji je zasijal na licu, — dva udarca z ostrim mečem, — vezi'so pa-> die od njega. — Prost je bil! Pa ko je razprostrl roke v radosti pridobljene svobode, je njegova osvoboditeljica pustila pasti meč in ščit, pijela njegovo roko med svoje roke, si jo krčevito pritisnila k pr-som in onemogla zdrknila pred njim na tla.— XVIII. Cena zmage. Mariamri se je obrnila 6d še vedno nezavestnega Kalhc k Valeriji. Rahlo in nežno ji je snela čelado, rahlo in nežno ji je gladila z lica bogate kostanjeve lase in jej brisala s čela mrzli pot bližajoče se smrti. Umiljenje, hvaležnost in vroča želja, jej olajšati trpljenje, ji je polnila dušo in ni puščala prostora bridkosti in ljubosumju. JUU = DOMAČA TRGOVINA ZA DOMAČE POTREBŠČINE DOMOLJUBNO ravna, kdor podpira trgovine v domači soseščini. — Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo sosei-čino bodisi v veljavi posestev in drugače. ZA DOBRO POHIŠTVO se obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščmi. Pri podpisani trgovini lahko kupite vase pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite za vas dom najceneje za gotovi denar ali pa na jako lahka mesečna odplačila__V naši trgovini dobite vse, kar rabit« za vas dom. — Pridite in prepričajte se. J. L. Telser Furniture & Housefurnishings, Fonografe in Radio 2107-11 WEST 22nd STREET, •^PISANO POLJE -- J. M. Trunk. - £ WSB5SSZ55532 Boj proti znanosti, počitnice, ječa. .. wie r^imt sich d as zusammen? Vse to se nahaja celo na prvi strani v št. 100 Glasu Svobode. Navaden zemljan bo to težko spravil v sklad, svobodomi-selc je pa pravi copernik. Ni čuda, da je vse podobno pravi coprariji, je pravcati kikenko-ken, hokuspokus. "Trunk v svojem "Pisartem polju" včasih zapiše, da nI med v ^rcu drUgega prepričanja?? sto, to je brez zakonov mišljenja. Pa kaj miši jen je ? On rabi "Very Reverenda," da mora Trunka svojim medlim čitate-Ijem predstaviti kot hinavca, ki pozna resnico, pa je samo noče povedati, in zato zavija in laže. Ilvala, svobodomiselna gospoda. Jaz vas nimam za tako podle, za kar vi smatrate mene. Jaz naj bi se samo uklanjal zapovedujočemu Rimu, in bil Phones: Canal 6138 Roosevelt 2107 boja," tako prične oni, ki se po lastnih besedah "bori proti verski temi, proti pogubnemu delovanju maziljencev." Boj seve je bil in bo, sicer ne I v smislu svobodomiselca, ker si veda in vera nasprotujeta, temveč ker se ali znanost včasih predstavlja kot znanost, ko je samo lažiznanost, ali ker se pogostoma vera prav ne pojmuje. Kjer so pojmi jasni in resnični, tam ni nasprotstva, .toraj tudi ne boja. znanostjo in vero nobenegaj gicer mj je malo na tem, kakšno mnenje kdo ima o mojem značaju, a na tako podlo insi-nuacijo breznačajnosti od strani tvobodomiselca lahko zatrdim, da bi mi v takem slučaju tudi Rim ne bil dosti visok, kakor mi je muha kak Inge. Zdaj pride na vrsto dokaz, ki se je zakasnil. "Maziljenec (ga citira in brca ob enem!), ki je malo več študiral (mogoče, a kako?) in bolj pozna vere in biblijo kot naš Trunlf NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil VVahčičevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na na svetu za proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-urni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčate pike in prahute na glavi, za revmati-zem ali trganje, kurje oči, bradovice, potne Doge itd. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St. Cleveland. Ohio IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKAN-SKI SLOVENEC". SLOVEČI "METHISKl FOTOGfeAFIST XT-®-If Nemecen. 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRSl 2E S 30-LETNO IZKUŠNJO! SEVEDA FOREST CITČANI Ji 7 i_C- Vedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno žs> leznino, ki se jo potre-buje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karanegakoli poslopja, kakor tudi 'najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu ^PW (prav petelinske misli na gno- Dokaz temu stoji kar nekaj ju ge me polastujejo, da pride vrst spodaj, in ga fulminantno moje ime poleg takega deka-podaja avtoriteta, ki nosi celo na) toraj ta Več študirani označbo "Very Reverend," ker bibiijo poZnaj6či Very Glas Svobode in podobni ko- Keveren(i pravi: "Biblijska ne-nfjžni jurišarji proti "maziljen- bega in pekel so g0tovo zemlje-cem" se prav nič ne ženirajo pi8ni izra2;f toda Kopernikova tovaršije s takimi "reverendi,"(teorija ne pusti nobenega pro-ako jim dovažajo vodo na njihiStora za pekel in nebesa." Košomadiner, klobuk' dol vetrovne mline. Baje pri Trunku ne drži, če pred tako «u£enostjo" in takim Katoliška Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST -—vsem slovenskim društvom in organizacijam, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila. —Naročila izdeljujemo lično, točno in hitro, —naie cene so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte se. - —Nas a ipecijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, In vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško In obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO: Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 'BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) ŠTEVILKE GOVORE! s Kranjsko - Slovenska Katol. Jednota S SEDEŽEM V JOLIET, ILL. je že izplačala od svoje ustanovitve do 1. novembra 1925. skupnih podpor v znesku: $2,618.213 Slovenci in Slovenke! Pristopajte torej v PRVO NAJSTAREJŠO IN NAJVEČJO slovensko kat. podporno frganizactjo v Ameriki! • Za ustanovitev novega krajevnega društva zadostuje 8 članov (ic). Nagrada za ustanovitev takega društva znaša $20.00. Za pojasnila in drugo se obrnite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR-JA, 1004 N. Chicago Street, Joliet, 111. svobodomiselc kaj trdi, zato pravi, da mora držati, če isto pove kak "lasten bratec v Kri-stu." Hm. . . hm. . Je gospoda z malim zadovoljna!! Jaz nikakor ne. Meni ni na tem, in ne požerem, kdo kaj pove, ampak kaj kdo pove. Samo pred "Very Rev.", in naj bi bilo tudi "Right ali Most Rev.", če gre za kako trditev, jaz nimam prav nobenega rešpekta. Ta "Very Rev." in svobodomiselna avtoriteta je William Ralph Inge, dekan katedrale sv. Pavla v Londonu. Lahko bi bil magarf kak anglikanski nadškof. To so muhe. Kaj pove ta "cerkvenjak ?" Pač, "da obstaja med krščanstvom in znanostjo še vedno vojno stanje." Pove toraj, kar jaz zanikujem. Kdo ima prav? Trunk je samo nek fajmošter v koloradskem gorovju, "Very Rev." pa — dekan in celo na katedrali in v Londonu. Ne samo njegovo visoko dostojanstvo v anglikanski hierarhiji, tudi to, kar pove, je od muh ,dasi se sklicuje na ifnič ne mislijo, ali pa namenoma zapirajo oč£. že. Halo. razumevanjem biblije! Tako krščanstvo in taka vera, ki ima pekel in nebesa za zemljepisne izraze, toraj misli, da je pekel »lekje spodaj, nebesa pa nekje zgoraj, mora seve biti v boju z znanostjo, gotovo, ker to je farca krščanstva, ne pa krščanstvo. Tako krščanstvo in cerkev, ki ima take pojme, naj le hitro kapitulira, a Glas Svobode naj ne meša moje skromne osebnosti s takimi "učenjaki" —■ thanks — in še manj naj ne meša katoliškega krščanstva s takim vodenim anglikanskim krščanstvom. Sledijo za vrlo zanimivo svobodomiselno vedo — vakanci — počitnice duhovnikov. Rev. Zakrajšek v Florido, potem v Evropo, Trunk "slučajno ne vemo kam," o več "slovenskih duhovnikov smo brali!" Ko bom jaz potreboval počitnic, kakor jih je n. pr. Rev. Zakrajšek po pljučnici, potem si jih bom jaz vzel, in naj svobodomiselna gospoda v Chica-gu od samega zgražanja "čez sredo" poči. Vsak bolan ali u-lo so stare baj-(trujen pes ima rad mir dru_ | go naj si vsakdo misli, to je nekaj za svobo- "In Bunde der Dritte" je -— domiselca. . . in takoj udari. !jeea. Nek protestantovski pri-ne mish' ali zapira oči," čar je bil zašit. . . oh to je žav-to se nanaša na Trunka. a se • ba za svobodomiselna srca, po-past, ker pravi: sebno ker ravno za zdaj ni no-t i. . i in bene katoliške maže pri rokah. Nekaj je boljši ko nič, je rekel Kajti Trunk precej misli tudi do"bro pozna resnico. "Nič.ne mislijo in zapirajo oči," se nanaša na Trunka, ki pa "precej misli, in pozna resnico,". kaj takega more spraviti v sklad samo kak svobodomiseln mislec, ki misli pač — pro- Ribnčan, ko je crknjenega pesa ubil. Širite «amer. Slovenca." NA PRODAJ 160 akrov zemlje v okolici Greaney, Minn., zapuščina pokojnega Anton Lozekarja. Na temu svetu je $800.00 deželnega posojila, katero se lahko prepiše na kupca, ki bi kupil zemljo. Za vsa pojasnila se obrnite na: John LamutH, Administrator, 104 E. Spruce St., Chisholm, Minn. ft ■ LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. PREMOG Pripeljem na dom premog, drva, led po dnevnih cenah. Razvažam pohištvo ob času selitve. Pokličite me na telefon: Canal 2686. Priporočam se rojakom v na klonjenost. joe papesh Phone: Canal 4340. VINKe ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogrebi, šopke za neveste in vsa v to -troko spadajoča dels izvršujem točno. Po naročilu dostav Ijam na dom. Cene zmerne. 143d E. 95th St. .OH,O.