z Adriatic' zavarovalna družba d.d. S viiiii C 11 L 1 ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik VII - št. 1 -15. januar 1998 - cena 150 SIT NE Z N I K TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica l< Banka Koper Gostovanje Komornega dekliškega pevskega zbora iz Ilirske Bistrice v Berlinu NAVDUŠENI BERLINČANI Komorni dekliški zbor, katerega Petje nas je 20. decembra navdušilo v cerkvi sv. Jurija v Ilirski Bistrici, in ki ga od začetka uspešno vodi prof. Marija Slosar Lenarčič, je gostoval Za božične praznike v Berlinu. Prepevali so v slovenski in nemški župniji sv. Elizabete, ki jo upravlja gospod Izidor Pečovnik. Nastopi našega zbora so bili izredno lepo sprejeti in pohvaljeni. Del nastopov so posneli tudi za berlinsko televizijo (za slovenske TV oddaje na odprtem kanalu berlinske kabelske televizije) 'n radio (Berlinski forum - oddaja rytu Iti kulti). Iz Nemčije so pevke dobile že pohvalne odmeve. Bivanje v Berlinu je bilo zelo dobro organizirano in gostoljubnost VSeh rojakov iz Slovenije in njihovih nemških prijateljev je bila na višku. Martin Lenarčič je obogatil njihove koncerte z igranjem na klavir in ?rgle. S flavto jih je spremljala Breda tembergar in s petjem sopranistka Janja Konestabo. Zbor, ki deluje pod okriljem Zveze kulturnih društev iz lurske Bistrice, je hvaležen vsem, ki 50 mu pomagali realizirati te nastope, posebno pa gospem Nadi lašler, Vidi Kovačič, Alenki Abram m vsem prijateljem iz Berlina, nepozabnemu gospodu župniku sv. Elizabete in organizatorju gospodu I rancu Pukmeistru z družino. KM. Komorni dekliški zbor med svojim nastopom v Berlinu. Njihove nastope so preko radia in televizije spremljali po večjem delu Nemčije. f N Del programa Komornega dekliškega pevskega zbora, ki je navdušil obiskovalce in poslušalce koncertov v cerkvi sv. Elizabete v Berlinu: F. Schubert. AVE MARIA (flavta - Breda Štembergar, klavir, orgle - Martin Lenarčič) J. P. Gallus: RESONET IN LAUDIBUS J. Arcadelt. AVE MARIA Anonymus: ENGEL HABEN HIMMELSLIEDER Stare slovenske božične. MED OSLEKAM, MED VOL E KAM CESARJA RIMSKEGA DANES PO VSEH KRAJIH ZEMLJE ENA ZVEZDA GORI GRE NIKAR NE DREMAJTE J. Hoybye. SOON THE SAVIOR Nemška božična: O SMREČICA (O TANNENBAUM) J. H. Hopkins: WE THREE KINGS Angleška božična: GOD REST YOU MERRV GENTELMAN K. Portener. IN GNADEN UNS BEHUTE T. Reiser. JETZ FANGEN WIR ZUM SINGEN AN Francoska božična: LES ANGES DANS NOS CAMPAGNES j. F. Handel: LARGETTO TRADICIJA NA NAŠI MEJI ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA, COLOR, GORENJE, FRUCTAL, LUKA KOPER-B, EMONA OBALA KOPER-B IN C, 1NTEREUROPA-B-C, DROGA-B. ISTRABENZ-B * posredujemo na borzi * upravljamo portfelje ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva 2 Tel.: 067/41-935 UVODWJ( Ne more se zgoditi, da bi bil pesimist prijetno presenečen. (Coit - Murphyjevo stališče o moči negativnega pristopa) Smo vas presenetili, kaj? Spremembe se dogajajo vsepovsod in v vsakem trenutku: vreme se nenehno spreminja, okusi so vsak dan različni, da o modi ne govorimo. Spreminjajo se zakoni in ustave, šolski sistemi in vlade. Spreminjajo se mnenja o pravilni prehrani in zdravem načinu življenja. Znanstveniki nas vsak dan bombardirajo z edino pravimi načini negovanja kože, las in nohtov. Spreminjajo se televizijski programi, limiti bančnih računov in naše poznavanje sveta. Spremembe so tiste, ki so nam prinesle in nam še vedno prinašajo napredek. Spremembe vrtijo naš svet. Spremembe so del nas in nam prinašajo solze ter smeh in delajo naše življenje zanimivejše in pestrejše. Spremembe oblikujejo paleto naših razpoloženj. V tej paleti se je na Bistriškem znašel tudi časopis Snežnik, ki že sedmo leto na takšen ali drugačen način prebuja vaše zanimanje. Doslej je bilo to enkrat, odslej bo dvakrat mesečno. Novic je dovolj, zanimanje bralcev je iz dneva v dan večje in želja uredništva vašega in našega časopisa je, da bi vam v največji meri ustregli ter potešili vaš radovednost o tem in onem, o vsem, kar se dogaja križem kražem ilirskobistriške občine in še dlje. Spremembe, ki so se zaradi zamenjave uredništva od preteklega septembra odražale v podobi časopisa, so se s prvo številko v letošnjem letu zaokrožile. Odslej nas pričakujte dvakrat mesečno - okoli 15. in 30. v mesecu po novi, nižji ceni. Pustite se presenetiti! Do poslednjega diha in še naprej se za vas trudi časopis Snežnik. Bodite naši tako, kot smo mi vaši. KM. P. S.: Za uvod v prijetno branje naj poskrbi tale pogovor med vnukom in babico. Janezek vpraša svojo naglušno babico, ki si je po dolgih letih otepanja vendarle dovolila vnesti spremembo v svoje življenje in si kupila slušni aparat: 'Stara mama, kako se kaj počutiš, odkar imaš slušni aparat?' 'Odlično/ odvrne babica, 'odkar ga imam, sem že dvakrat spremenila oporoko.' ■ USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA Med božičnimi in novoletnimi prazniki je bilo tudi letos radicionalno srečanje na mejnih črtah med Slovenijo in Hrvaško. y-1 2.1 997 so se na mejnih Prehodih Starod in Jelšane ter asjak in Rupa srečali zaposleni P°licisti in cariniki obeh mejnih Prehodov, da bi si voščili praznike. azmenjali so si darila in si zaželeli ^se najboljše v prihodnjem letu. rečanju so s slovenske strani prisostvovali: predstavnika policije '*an Tavčar in Mirko Kapelj s sodelavci, vodstvo carine Jože ■panje, Joško Iskra in Janko Frank, župan Ilirske Bistrice Stane Prosen ln tajnik občine Ivan Barba. S hrvaške strani so prisostvovali komandir obmejne policijske postaje Rupa Jakov Čorič in njegov pomočnik Elvis Vlah s sodelavci, predstojnik carinskih izpostav Rupa in Pasjak Vinko Mijatovic z namestnikom Duškom Debeličem in sodelavci, načelnik oddelka za turizem primorsko-goranske županije Ranko Vlatkovič ter namestnik načelnika iz občine Matulji Harold Lučin in predsednik občinskega sveta Matulji Mario Cirkovič. Obe strani sta poudarili kvalitetno sodelovanje med hrvaškimi in slovenskimi delavci na mejah. Tekst in slika: P. Nikolič Prva letošnja krvodajalska akcija, ki jo je v sodelovanju z Zavodom za transfuzijo krvi Ljubljana organiziral Rdeči križ Ilirska Bistrica, je uspela. V prostorih okrepčevalnice Baša je po zaslugi delavcev RK Ilirska Bistrica 69,6 litrov dragocene tekočine darovalo 174 prostovoljnih krvodajalcev, kar je več, kot so načrtovali. Naslednjo večjo krvodajalsko akcijo bo RK Ilirska Bistrica organiziral v Izoli; udeležili pa se je bodo tudi pripadniki slovenske vojske. Tekst in slika: P. Nikolič DVE MUHI NA EN MAH - DUE PUCCIONI CON UNA FAVA Ne samo z dvema muhama na en mah je opravil Bistričan, nekdanji profesor romanskih jezikov na beograjski in ljubljanski univerzi Sergej Šlenc, ko je pri ljubljanski založbi DZS v začetku decembra izdal Veliki italijansko-slovenski slovar. To zares obsežno delo bo izpolnilo pričakovanja vseh, ki se z italijanskim jezikom srečujejo pri svojem delu in študiju, ljubiteljem italijanske kulture, obiskovalcem Italije in še komu. V mesto pod Snežnikom pa je zaneslo pridih večnosti. Najdemo jo v besedah, ki so nastajale skozi evolucijo razvoja človeštva vse do modernih dni, večnosti, ki se je dogajala pred nami, ki se dogaja sedaj in ki bo obstajala še dolgo potem, ko nas več ne bo. Delo je nastajalo v zadnjih dveh desetletjih, Janko Šlenčev (kot poznamo avtorja v Bistrici) pravi, da sta ga v to prisilili velikanska želja in potreba, ki jo je občutil vsa leta svojega delovanja kot učitelj in profesor romanskih jezikov. V pogovoru se je večkrat dotaknil pomembnosti znanja, vedenja; moti ga odnos družbe do znanja, do ljudi, ki jim je znanje ter posredovanje le-tega osebna in poklicna ambicija. V takih razmerah je zelo težko delati, raziskovati in ustvarjati. Rezultati so velikokrat pičli. Vse to pa je za razvoj naroda in njegov obstoj zelo slabo. Generacija, ki se je v šoli in družabnem življenju pred maternim najprej srečala s tujim jezikom, ve in zna ceniti vse, kar je dobrega in našega. Odraščali ste v času italijanske vladavine nad Primorsko. Zakaj italijanščina? Veliko ljudi se čudi zakaj italijanščina. Od nas, ki smo stari 60 let in več in ki smo odraščali pod italijansko vladavino, v njenem totalitarnem fašističnem režimu, vsi pričakujejo, da bomo vse, kar je italijanskega, zavračali. Vendar ni vedno tako. Naše generacije sta oblikovala italijansko šolstvo in italijanska kultura. Ne glede na to, da je bila takratna šola za naše pojme nesprejemljiva (urejena in strukturirana je bila v času italijanskega ministra za šolstvo Giovannija Centilea, ki je bil po svojem prepričanju blizu fašistični ideologiji), je bila zelo dobra in vsi, ki so jo obiskovali, so dobili solidno kulturno izobrazbo. S svetovnimi klasiki smo se seveda srečevali izključno v italijanskem jeziku, kar so nam omogočale tudi poceni broširane izdaje, katerih prevodi v italijanščino pa so bili večkrat slabi kot dobri. Italijanščina je bila torej prvi jezik, s katerim sem se srečal v šoli in vse, kar je italijanskega, mi prav zaradi tega nikoli ni bilo tuje. Italijansko osnovno šolo ste končali doma v Ilirski Bistrici. Kaj pa ostalo šolanje? Takrat je osnovna šola trajala 5 let in je bila obvezna za vse. Šolanje na nižji srednji šoli ali nižji gimnaziji je trajalo tri leta. Množičnega vpisa v srednje šole, kot ga poznamo danes, ni bilo. Srednjo šolo so povsod - v Italiji in seveda tudi pri nas na Primorskem -obiskovali samo izbranci, otroci iz premožnih družin in nadarjeni. V Bistrici so za slednje skrbeli duhovniki, ki so otroke zaradi njihovih sposobnosti pošiljali v nižja semenišča in podobno. Sam sem obiskoval nižjo srednjo šolo v jezuitskem samostanu na Reki. Leto in pol, ki sem ga tam preživel, in ki se je zaključilo s kapitulacijo Italije septembra 1943, je bilo zame zelo naporno. Prekiniti ste morali šolanje... Da, vendar samo za kratek čas, saj so sestre Notre-Dame iz bistriškega samostana že v oktobru leta 1943 ustanovile 1. slovensko nižjo gimnazijo na Primorskem. Bile so izredno sposobne in dobre učiteljice in to, da so poučevale v slovenskem jeziku, je kazalo na njihovo narodno zavest. Zato je še toliko bolj obsojanja vredno dejanje povojnega komunističnega režima, ki jim je odvzel pravico do poučevanja, prostore in jih za cela desetletja skoraj popolnoma osamil. Po letih italijanske vladavine in italijanskih šol ste končno začeli spoznavati slovenščino. V tistem času sem se v šoli prvič srečal s slovensko pisano besedo in kulturo. To je bilo zame... Naj uporabim prispodobo iz svetega pisma: kot razodetje Savlu, ko se mu je na poti v Damask prikazal Bog, in je zatem postal apostol. Tako močno sem doživljal in sprejemal vse, kar je bilo slovenskega. Mogoče je k temu pripomogla tudi moja mladost in vsekakor velika požrtvovalnost sester. Še dolgo zatem, ko smo obiskovali gimnazije in srednje šole ter kasneje odšli na univerzo, je naše v samostanu pridobljeno znanje slovenščine in slovenske književnosti močno odstopalo od znanja učencev iz ostalih šol po Sloveniji. Na tisti čas po letu 1943 in do osvoboditve me vežejo lepi spomini. Med drugim tudi spomin na srečanje s Franom Šaleškim Finžgarjem v Ljubljani, ki je bil takrat že star gospod in za nas prava slavna osebnost, saj smo vsi z užitkom prebirali povest 'Pod svobodnim soncem'. Vsem učencem je dal svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom. Takrat bi se morali srečati tudi z Župančičem, vendar so nam odsvetovali, češ da je preveč 'rdeč'. Po osvoboditvi smo morali prenehati z obiskovanjem šole sester Notre-Dame. V Ljubljani smo vsi njihovi gojenci z izredno velikim uspehom naredili izpite, ki smo jih potrebovali za nadaljnje šolanje. Bistričani, bili smo kar velika skupina, smo tako kot večina primorskih gimnazijcev do leta 1947 obiskovali slovensko gimnazijo v Trstu, po letu 1947 pa smo se prepolovili. Polovica je ostala v Italiji in se kasneje raztepla po svetu; z vsemi imam še dandanes stike. Druga polovica, v kateri sem bil tudi jaz, se je vrnila domov in nadaljevala šolanje na postojnski gimnaziji. Leta odraščanja so vam minila v zelo burnem obdobju. Za gimnazijo je prišla na vrsto univerza in študij na filozofski fakulteti. Preden sem se odločil, da bom študiral italijanščino, sem se poskusil v marsičem. Najprej sem se vpisal na strojno fakulteto, toda ugotovil sem, da strojništvo nikakor ni moja ambicija. Živeti je bilo treba, denarja ni bilo in tako sem se zaposlil. Delal sem razna dela: kot tehnični risar v ladjedelnici, na občini, v tiskarni, ki se je nahajala v trnovskih kasarnah, in nazadnje kot skladiščnik na OKAP-u (sedanji Transport). Ko je v meni dozorela odločitev, sem se ponovno vpisal na fakulteto, tokrat na filozofsko, in študij uspešno zaključil leta 1957. Kot profesor sem se najprej zaposlil na bistriški osnovni šoli, kjer sem zaradi pomanjkanja učiteljev učil slovenščino, nemščino, srbohrvaščino in, čeprav zelo redko, tudi matematiko. Moji učenci so bili med drugimi tudi Kirn, Iskra, Šajn, Blokar, Tatjana Kalčeva, Anica Fajdiga, Tomo Šajn.... Neurejene razmere so me prisilile, da sem iz Bistrice za 12 let odšel v Beograd na Filozofsko fakulteto. Od leta 1973 pa vse do upokojitve sem bil predavatelj na Filozofski fakulteti Ljubljanske univerze. Ali vas je poklic profesorja in učitelja zadovoljeval? Kako ste se razumeli z mladimi? Biti profesor ali še bolj natančno biti učitelj je zelo naporno. Biti dober v tem, kar delaš, pa še toliko bolj. S svojimi učenci in študenti sem se izredno dobro razumel in sem jim skušal dati oziroma nuditi vse, kar je bilo v moji moči. Učitelj je frustrirajoč poklic z ogromno odgovornostjo, ki zahteva zase celega človeka. Na žalost se je vsa leta po vojni dogajalo velikansko nazadovanje v našem šolstvu, saj se je na račun kvantitete slabšala kvaliteta poučevanja. Rezultati so takšni, kot jih danes poznamo. Porazni! Znanje se vsekakor premalo ali skoraj nič ne ceni. Temu primerno je nagrajevanje učiteljev in profesorjev od osnovnih šol pa vse do fakultet. Tisti, ki se odloči za akademsko kariero, se prej ko slej sooči z vsemi temi omejitvami, ki mu jih nalagata družba in šolski sistem. Posledica tega je, da rotacij kadrov na fakultetah skorajda ni, da se ne pišejo knjige, ki bi se sicer lahko, da profesorji ne raziskujejo ipd. Vse to je za znanje uničujoče. Kako ste se kljub vsemu odločili, da napišete italijansko-slovenski slovar? To je zelo zahtevno strokovno delo, ki poleg časa potrebuje tudi veliko finančnih sredstev. Slovarji so prvo, kar jezikoslovci potrebujemo pri svojem delu. Slabih slovarjev je na pretek, le redko kateri "Še veliko let po osvoboditvi se je pri nas vse, kar je bilo italijanskega, zavračalo. Skorajda so te obtožili za narodnega izdajalca, če si se preveč ukvarjal z italijansko kulturo. Ciril Zlobec je šele v začetku šestdesetih let prvi prevedel moderno italijansko literaturo, toda zaradi tega mu res ne gre očitati izdajstva." je resnično dober. Prvi italijansko-slovenski slovar sta s prihodom Italijanov v Ljubljano napisala Anton Bajec in Pavle Kalan. Ta slovar so večkrat ponatisnili, vendar je bil precej nepopoln. Profesor Kotnik je kasneje izdal slovar, ki je bil sicer dober, vendar še vedno pomanjkljiv. Tako je v začetku osemdesetih let v meni dozorela velika želja, da bi napisal nov slovar in s tem zapolnil vrzel, ki smo jo občutili vsi, ki smo se na tak ali drugačen način ukvarjali ali srečevali z italijanščino in italijansko kulturo. Moja zamisel je bila, da bi ta slovar zajel sodoben pisni in pogovorni jezik, da bodo uporabniki v njem lahko našli naj novejše izraze za tehniko, kulturo, gospodarstvo... Sem praktik in ne leksikograf, zato so bili začetki težki. Takrat sem še predaval; tu je bila tudi družina, ki je zahtevala svoj čas. Da sem si lahko privoščil ustrezno literaturo in tu in tam kakšen obisk v Italiji, sem moral veliko delati kot prevajalec. Vse to mi je vzelo ogromno časa in energije. Z letom 1986, ko mi je Znanstveni inštitut nakazal določena sredstva, sem lažje pisal. V veliko pomoč mi je postal tudi računalnik, ki sem ga takrat pričel uporabljati in ki je še danes velika opora mojemu delu. Založbi sem rokopis oddal februarja leta 1994. Iskanje ali izbiranje ustreznih besed, izrazov ali pregovorov in fraz je bilo zaradi že omenjenih pomanjkljivih slovarjev, pomanjkanja sredstev pa tudi časa dolgotrajen proces, ki se je zaključil po dvanajstih letih. Tudi sedaj, ko delam na slovensko-italijanskem delu, mi iskanje odvzame največ časa. Naj povem, da za slovenski pregovor 'Kovačeva kobila je vedno bosa' v italijanskem jeziku ne najdem ustrezne zamenjave. Rezultat vsega tega je Veliki slovar italijansko-slovenskega jezika, ki je izšel pri ljubljanski založbi DZS. Da, slovar je resnično velik, saj na 1300 straneh obsega prek 90.000 gesel in upam, da se ga bo z leti izpopolnjevalo in posodabljalo. Na začetku slovarja je poglavje o pravorečju, na koncu pa bodo uporabniki lahko našli najpomembnejše italijanske kratice, seznam vseh nepopolnih glagolov in spregatve. Ob tej priložnosti bi rad pohvalil tudi založbo, ki je dala slovarju zelo lepo grafično podobo in mi v vseh teh letih od začetne zamisli pa do izdaje vedno stala ob strani. Dobrodošlo je tudi dejstvo, da bo slovar izšel na računalniških disketah in na CD-ROMU. Sedaj, ko je to za vami... Sedaj, ko je to za mano, čutim veliko olajšanje, vendar ne mirujem, ampak pospešeno delam še na slovensko-italijanskem delu. Vendar še ne morem povedati, kdaj bo končan. Hitim, veste, leta so tu in zdravje ni > vedno tisto pravo. Trenutno sem pri črki 3 'm'. V veliko pomoč pri tem slovarju | so mi tudi izkušnje iz obdobja F nastajanja prvega dela. Pri besedah, ki j so novejšega izvora, si pomagam tudi fe z znanjem tujih jezikov (angleščine, j francoščine in nemščine). Mislim pa, ■ da bom za ta slovar porabil manj časa kot za italijansko-slovenski slovar, katerega sem delal dobrih dvanajst let. "Menim, da moramo zaradi dobrih sosedskih odnosov, spoznavati svoje sosede in jih na podlagi njihove kulture tudi spoštovati in ceniti. Ne razumem ljudi, ki imajo še dandanes o italijanski kulturi in Italijanih | nasploh neutemeljeno negativno ^ mnenje. Italijanska kultura je , izredno bogata in obsežna ter \ izredno cenjena. Dejstva, da so , umetniki, ki so ustvarjali na področju Italije vse od antike pa do moderne dobe, pustili v _ zgodovini človeštva neizbrisljiv , pečat, se ne da in ne sme prezreti. Res pa je, da razni skrajneži in marginalci v Italiji izkoristijo vsak I trenutek za razne nacionalistične izpade, ki jim niso v čast. Takšni ljudje so povsod, tudi med nami!" Uradne predstavitve slovarje še h bilo. I Res je, uradne predstavitve še ru < bilo, toda to me ne moti, ker nisem1 človek za tiskovne konference in dolg® t govorance. O promociji in prodaji na) c razmišlja založba. Moj odnos ali č® I hočete dolžnost do Bistrice H z Bistričanov pa mi narekuje, da 5 r soglasjem založbe in ob povabil11 [ Zveze kulturnih društev ozirom3 I, njenega tajnika gospoda Dimitrij3 ) Bonana predstavim knjigo v svojem j domačem kraju ne glede na čas uradne L predstavitve založbe. V skladu i z dogovorom naj bi bil slovar bistriški F publiki predstavljen v okviru 21- X meseca kulture, to je že konec teg3 z meseca ali v začetku naslednjega. Ves ta čas vam je stala ob stran1 tudi družina. Kakšen je njen odziv? L Vse, kar se mi je dogajalo v letih, > ki sem jih porabil za nastanek slovarja j je občutila tudi družina. Če me ne b' podpirala, verjetno dela ne bi n i kol’ g dokončal. Lahko rečem, da sta nje11 i* odziv in veselje ob izidu knjige še večj3 \i od mojega. Ksenija Montaž _____________________________________ J fr 30. letnik planinskih večerov PLANINSKO DRUŠTVO “SNEŽNIK” ILIRSKA BISTRICA H vabi k v četrtek, 22. januarja 1998, ob 18. uri na predavanje vrhunskega slovenskega alpinista Vikija Grošlja z naslovom: “JUŽNO OD VSEGA - Antarktika, 97” v četrtek, 19. februarja 1998, ob 18. uri na predavanje znanega slovenskega botanika dr. Toneta Wrabra pod naslovom: “O SNEŽNIKU TAKO IN DRUGAČE.” Predavanji bosta v Domu na Vidmu. Vstop je prost. Vabljeni! PARTIZANSKI HRIB JE POSTAL DELOVIŠČE * 7 y w - ■ is 8|i3FW, :yi l[ I 11 ti “ f 1 llMm: S! §epW Prebivalci Partizanskega hriba, Stritarjeve in Tavčarjeve ulice ter vsi, ki jih ° Pot v prihodnjih dneh zanesla tja, bodo opazili, da je ta bistriški hrib postal pravo delovišče. Podjetje Teles iz Ilirske Bistrice je namreč pričelo z rekonstrukcijo aela električnega in telefonskega omrežja. Istočasno bodo položili tudi cevi oz. kable za kabelsko televizijo. Dela se bodo ob ugodnih vremenskih razmerah nadaljevala do konca februarja. Poleg podjetjaTeles dela sofinancirata tudi podjetji elekom Slovenije in Elektro Primorska. Glede na obsežnost in trajanje del bo promet v omenjenih ulicah precej oviran, zato izvajalec del vse prebivalce Partizanskega hriba in ostale občane prosi za razumevanje. Slika: Petar Nikolič STARI OBIČAJI BLAGOSLOV KONJEV .. V Harijah sedaj živi več kot j .Svoj čas je bila vas znana po p 1 skupine bratov Boštjančič. , Danes pa je vas znana j tradicionalni turistični prireditvi. I cerkveni praznik sv. Štefana, ki je va ' k°nJ'56 je v neposredni bližini cer . zbralo poleg vaščanov tudi več kot I Radovednežev s cele Primors i eževno vreme ni oviralo lastni i , 0ni> saj se jih je zbralo 33. Medi i ' ?kSO Se Z^'rale skupine "konjenike , *e ° d a v cerkvi sv. Štefana maša. Po , Uri ie začel obred. Kolona konjenii j f,Zas|avo na čelu je šla po glavni u V|a','j- Med prisotnimi je bil t | Vladimir Čeligoj, poslanec Državn °ra Slovenije. Gledalci niso skri’ svojega zadovoljstva in so kolono pozdravili z aplavzom. Konje, ki sojih razvrstili na travniku, je blagoslovil kaplan Lojze Suban. Po ceremonialu so prijazne gospodinje iz Harij postregle goste s svojimi dobrotami. Ni šlo brez dobrega vina in znane brkinske slivovice. Ivan Boštjančič iz Jablanice je dejal: "Izhajam iz kmečke družine. V konje sem zaljubljen in jih imam tudi sam. V čast si štejem, da lahko sodelujem na tej prireditvi. To leto je bilo 33 konj, upam da jih bo v bodoče še več, kajti v naših hlevih je vedno več konj. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil našim Harijcem za dobro organizacijo in gostoljubnost." Tekst-foto: Petar Nikolič P an Lojze Suban blagoslavja konje. DEDEK MRAZ JE OBISKAL TUDI BISTRIŠKO MLADINO Dedek Mraz ima v prednovoletnem času ogromno dela. Obiskati mora vse otroke v vrtcih, šolah in ostalih ustanovah. Svoj obhod pa mora zaokrožiti še s sprehodom po mestnih ulicah in z rajanjem za najmlajše. Bistriško Društvo prijateljev mladine, ki je pred kratkim s polnimi jadri ponovno začelo z delom, je lanski december pripravilo bogat program praznovanj, ki so v nedeljo, 28. decembra 1997, zaokrožila svojo podobo s prihodom dedka Mraza in njegovega spremstva. Pred tem je dedek Mraz obiskal šole, vrtce in ustanove po vsej občini. Dom na Vidmu je bil to nedeljo priča otroški ustvarjalnosti, veselju in sreči ob prihodu dedka Mraza in zadovoljstvu ob skupnem ogledu lutkovne predstave. Kasneje se je dogajanje preselilo na prosto. Dedek Mraz je opravil svoj tradicionalni sprehod po mestnih ulicah in skupaj z otroki rajal na 'Plaču', kjer jih je obiskala tudi plesna šola babice Zime. Vedno pravijo, da je dedek Mraz samo za majhne otroke. To ni res. Dedek Mraz je za vse otroke. Tako so tudi za najstnike tisti dan pripravili plesno zabavo v Johnny baru v Trnovem. Vse prireditve so bile za otroke brezplačne. K. M. Radodarnost dedka Mraza ne pozna meja. (Slika: P. Nikolič) PISMA BRALCEV ČLANOM SVETA OBČINE IL. BISTRICA JAVNO VPRAŠANJE O OPROSTITVI OZIROMA VIŠINI NADOMESTILA PRISPEVKA ZA STAVBNO ZEMLJIŠČE PODJETJA LESONIT D.D. V občini Ilirska Bistrica se že nekaj let ukvarjamo z izgraditvijo obvoznice. Vprašujem, zakaj se ob rekonstrukciji regionalne ceste II. Bistrica-Podgrad ni upoštevalo možnosti, da bi cesta od železniškega mostu pri Topolcu presekala cesto čez zareški most nad reko Reko v dolžini cca. 200 m. Z realizacijo omenjene variante bi občina II. Bistrica s sredstvi republike Slovenije pridobila že del obvoznice mesta II. Bistrica v smeri: - železniški most (pri Topolcu) - Podgrad - Kozina - železniški most (pri Topolcu) - Podgrad - Hrvaška - železniški most (pri Topolcu) - Dobrepolje - (v bodočnosti pa še Dobrepolje Koseze oziroma Mala Bukovica v dolžini 2 do 3 km). Omenjeni predlog se navezuje tudi na del obvoznice pred Transportom, ki povezuje šembijsko cesto z glavno cesto Postojna - Reka. Z omenjenim predlogom bi pridobila tako občina II. Bistrica kot delniška družba Lesonit. Del ceste od križišča v ulici Nikola Tesla do zareškega mosta se prepiše na d.d. Lesonit, Lesonit pa odstopi del zemljišča na relaciji zareški most (povezava s topolško cesto). V zadnjih desetih letih postaja izgraditev obvoznice nujna potreba, saj se zlasti v poletnih mesecih vali skozi mesto truma tranzitnih vozil, ki poleg ostalih nevšečnosti povzročajo zastoj v mestnem prometu. Dostavljeno: - članom sklada stavbnih zemljišč - članom sveta Občine II. Bistrice - predstavnikom d.d. Lesonit - sredstvom javnega obveščanja GRLJ VILJEM ČLAN KOMISIJE SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ SVETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA JANUAR 1997 LUČ MIRU IZ BETLEHEMA "Luč miru v Sloveniji" je letos potekala v okviru skupnega sodelovanja med Združenjem slovenskih katoliških skavtov in skavtinj ter Zvezo tabornikov Slovenije. To sodelovanje je za akcijo pomembno, saj se lik katoliškega skavta in tabornika sklada s poslanstvom luči - to so mir, strpnost in toleranca, hkrati pa v javnost podira tabuje nesodelovanja med obema organizacijama. Zgodovina luči miru sega v leto 1986, ko so to akcijo prvič izpeljali v Avstriji, kasneje pa se je začela širiti po vsej Evropi. Od leta 1991 slovenski skavti skrbijo, da luč miru prihaja tudi v Slovenijo. Vsako leto jo spremlja posebna poslanica in tako je le-ta v 1997: Objemi vse. Luč miru je prišla v Slovenijo v soboto, 20. decembra 1997, zvečer in je nato v nedeljo krenila po Sloveniji. Luč miru je zagorela tudi 21. decembra 1997 ob 17.00 uri v Ilirski Bistrici na Plaču. Skavti in taborniki so že od 16.30 vneto pričakovali prihod sprevoda, ki je nosil luč miru iz Ljubljane. Na Plaču se je zbrala kar velika množica ljudi in občudovala zbor skavtov in tabornikov, ki so v krojih prepevali himno luči. Sledilo je sporočilo za javnost in kulturni del slovesnosti. Ko se je program končal, so skavti delili lučke gruči ljudi v upanju, da bodo spoznali poslanstvo luči in razumeli pomen besed, kot so strpnost, toleranca, notranji mir. Luč, ki je zasijala v Betlehemu, je objela vse. Nikogar ni izpustila. Dala se je vsa za vse. Tako preprosta je, ko stopa v temo, kot so preprosta dela naših rok. Razdati se v celoti - objeti vse - je bolečina neprestanega izgorevanja. V malem, v velikem, v vsem. Pustimo se objeti in objemimo vse. V Njegovi luči se spoznamo, v Njegovi luči prepoznamo v pravi podobi vse stvarstvo, v Njegovi luči to zmoremo. Objeti vse, pomeni deliti vse in postati luč. Monika Urh V NOVO LETO Z NOVIM DIMNIKARJEM Novoletne voščilnice so bile velikokrat polne štiriperesnih deteljic, pujskov in dimnikarjev, ker naj bi le-ti prinašali srečo. Če to drži, je občinski svet na svoji seji tik pred prazniki, 23.12.1997, občanom ilirskobistriške občine s podelitvijo koncesije za opravljanje dimnikarskih storitev prinesel dimnikarja in z njim srečo. Na razpis za podelitev koncesije z izključno pravico opravljanja lokalne javne službe za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov na območju občine Ilirska Bistrica, ki je bil objavljen v Primorskih novicah 9.9.1997, so se prijavili štirje kandidati. Po pregledu vseh ponudb je Odbor za komunalo in promet predlagal najugodnejšega ponudnika. Po sklepu občinskega sveta je koncesijo za opravljanje dimnikarskih storitev v občini Ilirska Bistrica kot najugodnejši ponudnik za dobo dveh let z možnostjo podaljšanja dobilo Dimnikarstvo Kukovec iz Komna. Občina Ilirska Bistrica se je kar nekaj časa otepala s pomanjkanjem dimnikarjev. Nazadnje je te storitve precej neredno in v omejenem obsegu opravljalo podjetje EKO energetika iz Ormoža. Po podpisu pogodbe z novim koncesionarjem in z uskladitvijo, dokumentacije naj bi novi dimnikar Milan Kukovec pričel z delom konec januarja ali v začetku februarja. Kot je navedel v svoji ponudbi, ima 15 let delovnih izkušenj in je dimnikarski delovodja. Prvih šest mesecev bi dimnikarsko dejavnost opravljal sam predvsem zato, da spozna okoliš in opravi analizo potreb. Po potrditvi programa dimnikarskih storitev in potrditvi cenika v skladu z normativi bi v soglasju z ilirskobistriške občino zaposlil dodatne delavce (pri tem morajo imeti prednost usposobljeni dimnikarji s stalnim bivališčem v občini Ilirska Bistrica). Kot koncesionarje pripravljen občini plačevati nadomestilo za podeljeno koncesijo v višini 3,5 odstotka ustvarjenega in registriranega prometa prvo leto in najmanj toliko ali več v drugem letu koncesije. POKUKAJMO SKOZI OKNO 90 LET ČEBELARSTVA NA BISTRIŠKEM RAZSTAVA "LJUDJE IN MEDVEDJE" V tržaškem naravoslovnem muzeju je do 25. februarja odprta zanimiva razstava o življenju in življenjskem okolju v kvartarni dobi, ki obsega ledeno dobo (pteistocen) in geološko sedanjost (holocen). Velike pleistocenske klimatske spremembe so povzročale ohladitve in otoplitve, zaradi katerih so bili v gorskih predelih občasno ledeniki tudi pri nas, na obrobju pa podobne razmere s podobno vegetacijo kot danes daleč na severu. Iz tega časa so znani različni sesalci, kot so jamski medved, bober, svizec, orjaški jelen, mamut, jamski lev, jamska hijena, nosorog, povodni konj, bizon in še marsikaj, kar hranijo tudi v tržaškem muzeju. Dragoceno gradivo, pokazano na omenjeni razstavi, je v veliki meri iz Medvedje jame pri Cabrovici nedaleč od Zgonika (Crotte deli' orso, imenovane tudi Gabrovška pečina). Ob izkopavanjih so tam našli ostanke pleistocenskih živali pa tudi kamnito orodje in keramiko iz mlajših obdobij. Razstavi so dodali dve imenitni publikaciji. Prvo so napisali R. Calligaris, S. Mizzan in E.M. Kokelj, nosi pa naslov "Uomini e orsi" (Trst, 7997). V njej so strokovni opisi, bogata bibliografija in katalogi muzejskih Sviščaki, jesen 1994. Po grobi oceni v snežniških gozdovih stalno domuje vsaj stotnija medvedov. Z malo sreče je moč srečati rjavega kosmatinca. Pred nekaj leti ga je v bližini Sviščakov srečal in ujel v svoj fotografski objektiv dr. Tomi Triler, strokovni sodelavec Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. predmetov obravnavanih področij. Druga knjiga je ponatis razprave prvega raziskovalca Medvedje jame Carla Marchesettija iz leta 1980. Razstava v Trstu je vsekakor vredna ogleda. Rajko Pavlovec DO KAM SEŽE NAŠ POGLED KJE SO NAŠE LADJE? Evropska unija bo kmalu začela pogajanja s Slovenijo glede njene priključitve. Vem, da to ni ravno novica, ampak nekako pač moram začeti pisanje o temi, ki se navezuje na to dejstvo. V Evropski uniji se namreč očitno zavedajo, da čas izredno hitro teče in da bo kar naenkrat treba poskrbeti za to, da se 2 milijona Slovencev ne bo počutilo odrinjenih na stranski tir. Zato je torej treba poskrbeti, da bo v Uniji dovolj sposobnih prevajalcev in tolmačevf*) za ustrezen prenos vseh besed, ki jih bodo izrekle pametne evropske in slovenske glave v evropskih ustanovah. Urad za izmenjavo informacij o tehnični pomoči pri Evropski komisiji je povabil k sodelovanju slovenske prevajalce in jih po opravljenem poizkusu konec prejšnjega leta poslal na dvomesečno usposabljanje v Bruselj. Prevajalska enajsterica (v glavnem strokovnjaki za angleški, pa tudi nemški in francoski jezik) si je v belgijski prestolnici pobliže ogledala delovanje institucij Evropske unije in na svoji koži preizkusila, kako se tolmači (simulativno in konsekutivno) pri tako pomembnih dogodkih, kot so zasedanja evropskega parlamenta. In zakaj naj bi bilo vse to pomembno za bralce Snežnika? Iz enega samega razloga: ker smo bili Bistričani močno in izbrano zastopani - četudi smo tja poslali predstavnike iz diaspore. Maja Meh (prej Knafelc) in Helena Biffio Zorko, obe zdaj živita v Ljubljani, sta namreč v dobro vseh nas urili svoje sposobnosti prenašanja slovenskih besed v evropske jezike; Maja v francoščino, Helena v angleščino. Moram omeniti, da je običaj v državah Evropske unije tak, da tolmači, ki jih izobrazijo univerze, tolmačijo samo v svoj materni jezik. Slovenci si tega seveda ne moremo privoščiti, saj za slovenščino med tujci ni pretiranega zanimanja. Zato se morajo naši tolmači, ki mimogrede v Sloveniji niso deležni nikakršnega šolanja, ker kaj takega pač ne obstaja, izuriti za prevajanje v tuj jezik, ki bo nekoč postal nekakšen vmesni jezik med originalom - slovenščino in ciljnim jezikom posamezne države članice. Ne bom se spuščala v podrobnosti tečaja. Naj bo dovolj, da sta bili Maja in Helena navdušeni nad njim. Obe, kljub odličnemu znanju jezika, prej nista imeli pravih izkušenj s tolmačenjem, zato se zavedata, da je lahko belgijska izkušnja dober začetek. Da bi povsem obvladali to hitro in koncentrirano aktivnost, ki se ji reče tolmačenje, pa bi potrebovali še nekaj mesecev podobno intenzivnega urjenja - zanj pa bi morala poskrbeti slovenska država, ki se bo kmalu znašla pred veliko zadrego, saj vključevanje v mednarodne institucije pomeni tudi to, da moraš kdaj kaj povedati in kaj razumeti - za to pa seveda nujno potrebuješ tolmače. Tega se seveda dobro zavedamo vsi Bistričani, ki nas je odneslo v tujino - pa naj bo to Ljubljana, London ali Bruselj. Kot sta lepo rekli Maja in Helena: "Pogosto so naju vprašali Qu'est-ce gue vous parlez comme longue? ali Kateri jezik govorita? Odgovor je seveda bil: Bistriško." Iz Bruslja preko londonskega ovinka, Metka Čeligoj. (*) Tolmačenje je ustno, simulativno ali konsekutivno, za razliko od prevajanja, ki je pisno. Knjigo Agathe Christie je prevedla prevajalka, tista, ki ob srečanjih s tujimi politiki šepeta Drnovšku ali Kučanu v uho, pa je tolmačka. Maja (desno) in Helena pred stavbo Evropske komisije v Bruslju. Ivan Šuštar, dolgoletni predsednik čebelarskega društva Ilirska Bistrica, je bil slavnostni govornik na prireditvi ob visokem jubileju čebelarstva na Bistriškem. (Slika: P. Nikolič) Spominsko ploščo na rojstni hiši Antona Žnideršiča sta odkrila najstarejši in najmlajši čebelar Jože Renko in Gregor Čeligoj. (Slika: P. Nikolič) Ivan Šuštar, predsednik bistriških čebelarjev, je spregovoril o delu in liku Antona Žnideršiča ter predlagal, da bi eno od ulic Ilirske Bistrice poimenovali po njem. Poleg tega so bistriški čebelarji Čebelarski zvezi Slovenije predlagali, da^ bi poleg Janševe ustanovila tudi Žnideršičevo nagrado za inovacije na področju čebelarstva. Slovesno priložnost je društvo Svečane seje v dvorani OŠ Antona Žnideršiča se je poleg ostalih udeležil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle. (Slika: P. Nikolič) 20. decembra 1997 so bistriški čebelarji v sodelovanju z osnovno šolo Antona Žnideršiča slovesno obeležili svoj visoki jubilej ter počastili spomin na Antona Žnideršiča, čebelarskega izumitelja, ustanovitelja društva, velečebelarja in svojega vzornika, literata in gospodarstvenika, ki je umrl leta 1947. V jubilejnem letu pa si je bistriško čebelarsko društvo nadelo tudi njegovo ime. Uvod v lepo prireditev je bilo odkritje spominske plošče na rojstni hiši Antona Žnideršiča (odkrila sta jo najstarejši in najmlajši čebelar Jože Renko in Gregor Čeligoj). Prireditev se je nadaljevala na osnovni šoli Antona Žnideršiča; udeležili so se je tudi Žnideršičev! potomci, predstavniki čebelarskih društev iz Slovenije in Hrvaške, bistriški župan Stane Prosen in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle. Slednja sta slavljencem tudi čestitala. izkoristilo za podelitev spominskih priznanj in plaket članom, ustanovam in posameznikom. Celotno dogajanje se je zaokrožilo z bogatim kulturnim programom, ki so ga sestavili učenci osnovne šole, Pihalni orkester Ilirska Bistrica, pevska skupina 'Vasovalec' in ansambel 'Bistre'. Piko na i je dala izredno bogata čebelarska razstava in razstava o življenju in delu Antona Žnideršiča, ki so si jo mnogi z zanimanjem ogledali. Svojevrsten pečat visokemu jubileju pa je bila izdaja priložnostne razglednice in žiga, plakata, vabila in priponke, ki jih je za bistriške čebelarje oblikoval Romeo Volk. asttf'0 K. M. PRIMORSKO NUMIZNATIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA DRUŠTVENI SESTANKI IN SREČANJA V LETU 1998 Numiznatični krožek hotela Turist v Ilirski Bistrici med 9- in 12. uro: V nedeljo, 25. januarja, srečanje ob 25-letnici društva. Nedelja, 22. februarja. Nedelja, 22. marca Nedelja, 26. aprila - spomladansko srečanje. Nedelja, 17. maja. Nedelja, 28. junija. Nedelja, 27. septembra. Nedelja, 25. oktobra, jesensko srečanje s piknikom. Nedelja, 22. november. Nedelja, 20. december 1998. Povabite v društvo tudi svoje prijatelje in znance, zbiralce starega denarja, kartofile, filateliste in zbiralce drobnih zgodovinskih predmetov. Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica, /Numismatic Society/ p.p. 41, SI 6250 Ilirska Bistrica Žiro račun št. 52210-678-94269 Letna članarina, člani: 1000.- SIT, mladina: 500.- SIT, podmladek: 300.- SIT. POKROVITELJ: BANKA KOPER PE ILIRSKA BISTRICA Ob svoji 25-letnici se Primorsko numizmatično društvo zahvaljuje vsem ustanovam, društvom in posameznikom, ki so v teh letih društvu stali ob strani in podpirali njegovo dejavnost. * Ker žmjENrn potrebuje varsost N - > fi) CQ * %nic» postojna Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067181-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dragica Prosen, dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ivko Spetič /predsednik/ Urednik in novinar: Ksenija Montani Lektor: Nevenka Ujčič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: “GA commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1400 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415/1433/97 z dne 2. 12. 1997, se časopis SNEŽNIK šteje med proizvode, za katere se na osnovi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa■ ZAKAJ SPREMEMBE ŠTEVILA DELNIČARJEV V PODJETJIH Podjetja, ki so se privatizirala z metodo javne prodaje in so se že uvrstila na Borzo, so ob izdaji razdelila premoženje med zelo različno število Slovencev. Petrol, kot družba z največ delničarji, je dobil več kot 95.400 lastnikov, RTC Krvavec, kot družba z najmanj delničarji, pa vsega 115. Na število delničarjev °b izdaji je vplivala tako višina kapitala, ki ga je bilo treba razdeliti, kot tudi Popularnost in ugled posameznega podjetja. Ugled podjetja je pripomogel k precej večji razpršitvi delnic, saj je naval delničarjev pri teh podjetjih povzročil, da so podjetja vzela sorazmeren del certifikata vsakega vlagatelja, poleg tega pa je narasla še prodajna cena njihovih delnic. Razumljivo je, da se število lastnikov delnic spreminja. Razlogi, zakaj ljudje g Prodajo delnice in se tako odpovejo lastništvu, so dokaj različni: večino je v tako dejanje prisilila ekonomska situacija, ker resnično potrebujejo denar, drugi Ptt spet ne zaupajo vrednosti delnic - domnevajo namreč, da bo le-ta v Prihodnosti padla. Tretjih lastništvo delnic enostavno ne zanima in se jim zdi naložba denarja v banko varnejša od posesti vrednostnih papirjev. Je pa res, da le prodaja delnic včasih tudi posledica neinformiranosti ljudi, saj niti ne vedo, kaj prodajajo in kaj bi od svoje naložbe lahko pričakovali. S podobnimi ugotovitvami se srečujemo tudi pri vprašanju, čemu ljudje Porabijo dobljena sredstva. Anketa je pokazala, da pridobljena sredstva porabijo za tekoče nakupe, naložbo v banko ali pa enostavno za plačilo počitnic. Pa poglejmo, kako so se odločali delničarji velikih podjetij v mesecih, ki so sledili pridobitvi delnic. Imamo podjetja, ki jim je čas oklestil število delničarjev kar za polovico. Med velikimi je najznačilnejši primer Mercatorja, ki je imel ob izdaji delnic 63.020 delničarjev, ob koncu leta 1997 pa le še 31.727. Dinamika upadanja števila delničarjev je bila izrazita predvsem na začetku, v zadnjem obdobju pa se je upadanje dodobra umirilo. Seveda pa osip delničarjev pri večini podjetij ni tako izrazit. Ponekod je v zadnjem obdobju opazen celo ttasproten trend. Namesto koncentracije lastništva lahko zasledimo spet razpršitev ittstništva - takšno je na primer podjetje Marina Portorož. Tabela nam nudi vzorčen prikaz gibanja števila delničarjev v slovenskih podjetjih. Podjetje št. delničarjev ob izdaji delnic št. delničarjev 1.11.1997 Odstotna sprememba PS Mercator 63020 31727 - 49,7% Lek Ljubljana 46305 27116 - 41,4% Petrol Ljubljana 95443 78255 -18,0% Krka Novo Mesto 90734 74921 -17,4% Grosist Gorica 947 956 1,0% Intertrade ITA 129 133 3,1% Marina Portorož 774 814 3,2% Vir: KDD Opazen je trend, da je osip v večjih podjetjih odstotno višji. Razlog lahko Ucemo v dejstvu, da so delničarji manjših podjetij vlagali v firme, ki jih Poznajo in so z njimi tako ali drugače povezani, med delničarji velikih podjetij P.a Je precej takih, ki jih na podjetje ne vežejo nobene vezi in si želijo čim višji (ali pa Spiap kakšen) iztržek. Delnice podjetja tako obdržijo tisti delničarji, ki verjamejo viziji podjetja in °Cenjujejo trenutno iztržlijivo vrednost delnice kot prenizko. Kot so poudarjali str°kovnjaki, stanje tako množičnega delničarstva, kot smo ga imeli nekaj časa v Sloveniji že zaradi različnih osebnostnih lastnosti ljudi, ne more obstati. Delničarji bodo v prihodnje pač tisti, ki se jim naložba v vrednostnih papirjih zdi razumna oblika varčevanja in si od take naložbe obetajo tako donose v obliki dividend kot tudi rast vrednosti delnic. Predvidevanja kažejo, da bo v prihodnosti še prihajalo do koncentracije lastništva, vendar pa bodo tovrstni trendi vse šibkejši. Matjaž Tomažin Ilirika Borznoposredniška hiša d. d. DROBNO GOSPODARSTVO FRIZERKE SE IZOBRAŽUJEJO Konec lanskega decembra so se bistriške, postojnske in pivške frizerke udeležile enodnevnega izobraževanja v frizerskem salonu Ane Križman v Ilirski Bistrici. Izobraževanje je potekalo v sklopu predstavitve Axenijinih proizvodov s kombinacijo demonstracij tehnik striženja in barvanja las ter praktičnega dela na modelih. Vodil gaje priznani slovenski frizer, gospod Marko Pliverič, ki se je v lanskem letu seznanjal z modnimi novostmi tudi na znani frizerski akademiji Sanrizz v Cambridgu. Ustanovitelji akademije bratje Riccard, Tony in Ozzie Rizzo so znani po svojevrstni tehniki striženja in barvanja las v obliki trikotnika, imenovani "TRIANGULARV". Še posebej znan je Tony, organizator humanitarne prireditve The Alternative Hair Shovv, ki združuje frizerske mojstre z vsega sveta. Za seboj ima veliko družinsko tragedijo, saj mu je zaradi levkemije umrl sin. S prireditvijo zbira denar za raziskave te hude bolezni in za pomoč otrokom, obolelim za levkemijo, med katerimi je tudi triletni sin brata Riccarda Rizza. Letos je gostoval tudi v Ljubljani na Ilirijini prireditvi v Cankarjevem domu "London po Londonu". Te dni prejemam nešteto telefonskih klicev v zvezi z zdravjem in počutjem naše podpredsednice, frizerke Ane Križman. Zahvaljujem se za skrb in lepe želje. Gospa Ana dobro okreva, žal pa obiskov še ne more sprejemati. A. Penko Izobraževanje je vodil priznani slovenski frizer gospod Marko Pliverič. Izobraževanje je porok za uspeh. Stojan Bubnič, upokojeni gostinec, (foto: A. MARAŽ). BOLEZEN SE NE OZIRA NA LETA Slovenci smo sicer nekam otožen narod, vendar imamo radi mesec december, zaznamovan z nakupovanjem in obdarovanjem. Decembra gostinski lokali še bolj zaživijo, ljudje si nesebično izmenjujejo voščila. Vsako leto ob tem času obiščemo upokojenega gostinca Stojana Bubniča v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici, ki ga je kruta bolezen prikovala na invalidski voziček. Tudi tokrat vam prinašamo njegove tople pozdrave in najlepše želje. A. Penko ZAPUSTIL NAS JE LEOPOLD VIČIČ >P°ld V'čič, sedlar iz Dolnje Bitnje, (foto: A. MARAŽ) 2S , sedemdesetem letu starosti nas je s cernbra lani zapustil upokojeni ar Leopold Vičič iz Dolnje Bitnje. Ri« e^°V'm oc*hodom se poslavlja na s nškem tudi sedlarstvo, ena izmed '^umirajočih obrti na Slovenskem, ohranitev dela niepnvepa živlienia in dela so s fotografijami poskrbeli v Fotografskem ateljeju Maraž. Nekatere izmed fotografij pa so bile lansko leto na ogled v sklopu razstave "Izumirajoča obrt" v gostilni "Pri Davorju" v Merečah. A. Penko NAJLEPŠE KMEČKE HIŠE NA SLOVENSKEM Gostilna "Pri Davorju" v Merečah je znana po odlični kuhinji, domačnosti in prijaznosti. Leži ob glavni cesti Ilirska Bistrica - Postojna, pomembni prometni povezavi med Jadranom in osrednjo Slovenijo, zato sta njen videz in ponudba še toliko večjega pomena za sliko našega kraja. Tokrat je odprla vrata bistriškemu slikarju Rajku Kranjcu, ki se s slikarstvom ljubiteljsko ukvarja že vrsto let, širši javnosti pa se prvič predstavlja. Razstavo, ki bo do konca januarja na ogled vsak dan razen torka, je poimenoval "Najlepše kmečke hiše na Slovenskem". Poleg motivov starih kmečkih hiš je na ogled tudi nekaj portretov v črno-beli tehniki. A. Penko Prva razstava domačina Rajka Kranjca. (Foto: L.Petrovič). Simon Urbančič iz Trnovega v prostem času izdeluje jaslice. VESELI DECEMBER PRI URBANČIČEVIH V TRNOVEM Okrepčevalnica Trnovo, ki jo od leta 1988 dalje vodi samostojni podjetnik Peter Urbančič, se ponaša s stodvajsetletno tradicijo. Vse do leta 1950 so v takratni gostilni "Pri Matetu" vsako leto pripravljali miklavževanje. Prav zato so se pred tremi leti odločili za oživitev običaja. 22. decembra je dedek Mraz s starko Zimo in številnim spremstvom postal za kratek čas pred trgovino Diskont v Trnovem. Ob rajanju in petju snežink, palčkov in drugih pravljičnih bitij je dedek Mraz najmlajšim razdelil pakete in obljubil, da jih ponovno obišče naslednje leto. Že tretje leto zapovrstjo Simon Urbančič postavlja pred vhodom v okrepčevalnico Trnovo jaslice na prostem. Izdeluje jih iz lesa, tekstila, slame, maha in drugih materialov. Vsako leto jih dopolnjuje in veča in tako naj bi bilo tudi v bodoče. Čeprav postavlja jaslice na precej izpostavljenem mestu, ga še posebej veseli, da jih v vseh teh letih še nihče ni poškodoval. A. Penko Snežnik - strem 6 ■ IUKI A W% | IILII UČENCI GLASBENE ŠOLE NAVDUŠUJEJO PREDSTAVLJAMO VAM BISTRIŠKO ČEBELARSKO DRUŠTVO Iz leta v leto boljši bi bila kratka ocena nastopa bistriških učencev, ki so nam v decembru pripravili tradicionalni božični koncert. Poslušalci dvorane Doma na Vidmu so lahko spremljali 24. točk obsežen glasbeni program, ki je predstavil celotno delovanje naše glasbene šole. Spremljali smo lahko solistične nastope in nastope skupin. Med solisti so predvsem izstopali učenci violine: Gregor Volk in Primož Šajina (mentor Ljuba Meleščenko), Rok Hrvatin in Laura Zafred (mentor Tina Balazs). V bistriški glasbeni šoli že nekaj let vzpodbujajo igranje v komornih sestavih oziroma v skupinah. Na koncertu smo lahko spremljali: trio kitar - Miha Kavčič, Andrej Šircelj in Miha Jenko (mentor Franjo Penko), duo flavt - Aljaša Jenko in Nataša Mršnik (mentor Dimitra Colja Peloza), klavirski trio - Rok Hrvatin /violina, Sanja Bekrič / violončelo in Marijana Fidel /klavir (mentor Laszlo Balazs), kvartet harmonik - Urška Čekada, Alenka Lukač, Ivan Surina in Branko Poklar (mentor Mirjam Jaksetič Dolgan), baročni kvartet - Andreja Grahor / flavta, Nika Jenko /oboa, Kristina Skrt /čembalo in Sanja Bekrič / violončelo (mentor Adnan Zubčevič) in godalni trio - Rok Hrvatin /violina, Laura Zafred /violina in Sanja Bekrič /violončelo (mentor Mauro Šestan) ter duo violin -Laura Zafred in Rok Hrvatin (mentor Tina Balazs). Zaključek koncerta je pripadal Pihalnemu orkestru glasbene šole pod vodstvom Josipa Crgasoviča, ki je dve skladbi tudi sam aranžiral. Učence sta na klavirju spremljala prof. Bojan Glavina in Eva Favento. (Nastopi klavirskega tria, baročnega kvarteta in godalnega tria so bili na žalost zaradi bolezni učenke Sanje okrnjeni.) S predsednikom bistriškega čebelarskega društva Ivanom Šuštarjem smo se zmenili za pogovor. K njemu smo se odpravili nekega oblačnega, neprijaznega dne, zato smo bili še bolj veseli prijaznega sprejema in pogostitve. Že takoj na začetku smo se posladkali z domačim medom in medenjaki. Gospod Ivan nas je najprej seznanil s čebelarjenjem in nam ob tem odkril čisto nov svet. Iz njegovega pripovedovanja se je dalo razbrati veliko ljubezen do čebel in nekaj te je prenesel tudi na nas. Potem pa smo se osredotočili na delovanje društva. Kako se imenuje to društvo? Od letos naprej se imenujemo Čebelarsko društvo Antona Žnideršiča. Kdaj je bilo ustanovljeno? Prva podružnica je bila ustanovljena 21. julija 1907. Med vojno je njegovo delovanje zamrlo, zato so ga leta 1947 obnovili. Letos smo torej obeležili 90-letnico ustanovitve, 50-letnico obnove društva in 50-letnico smrti Antona Žnideršiča. Kje imate sedež? Zaenkrat je to kar pri meni doma (na Partizanskem hribu, Kidričeva 22). Z vašo ravnateljico pa se dogovarjamo, da bi dobili kakšen prostor na vaši šoli. Koliko članov ima društvo in koliko je star najmlajši? Društvo ima 101 člana (od tega 10 žensk), najmlajši pa je star okrog 17 let. Ali so vsi čebelarji člani društva? Le pet čebelarjev ni včlanjenih, vendar društvo pomaga tudi tem. Tradicionalni božični koncert učencev Glasbene šole Ilirska Bistrica. Na sliki Orff skupina pod vodstvom Nade Zubčevič. BOŽIČNICE OTROK CELE DEKANIJE Krajani vasi Bregarje so bili v cerkvi sv. Lovrenca gostitelji tradicionalne božičnice otrok dekanije Ilirska Bistrica. Sodelovalo je 80 otrok vseh starosti iz Ilirske Bistrice, Jelšan, Podgraj, Knežaka in Pregarij. Pri maši, ki jo je vodil župnik iz Podgraj Peter Pipan, so otroci zapeli božične pesmi (na sliki). Po končani maši pa so vsi skupaj zapeli priložnostne pesmi. Tokrat so bile božičnice na Pregarjah, naslednje leto pa bodo po dogovoru dekanije v drugem kraju občine. P.B.NI. NOVOLETNO PRAZNOVANJE V JELŠANSKEM VRTCU Petek: Otroci pritiskajo nosove na okenske šipe in nestrpno pričakujejo prihod staršev. Starši prihajajo. Z njimi so tete, dedki, babice, sosede. Otroci jih objemajo in vlečejo v igralnico. Slovesno je okrašena. Ugasnemo luči, prižgemo lučke, ki so jih naredili otroci, in sveče. Počasi se umirimo. Gostom ponudimo kavo, sok in predstavimo program druženja. Letos pečemo piškote. Testo smo zamesili pred prihodom vabljenih. Otroci se gnetejo okrog mize. V rokah držijo modelčke: zvezdice, ribice, lune... Aleševa mama pomaga. Valja testo. Otroci tekmujejo v odtiskovanju piškotov. Pomočnica Marica drži namazane pekače. Hitro se polnijo. Starši premažejo piškote z beljakom in jih posipajo z barvnimi drobtinami. Medtem ko se piškoti pečejo, z malošolarji zaigramo Mojco Pokrajculjo. Samanta igra glavno vlogo, ostali so živali. Kako so se vživeli v svoje vloge! Gostje ploskajo. Tudi najmlajši zaplešejo in zapojejo. Aplavz. In potem - zlatorumeni kolački prihajajo. Kako dišijo. Planemo. Vsi bi jih radi poskusili. Kako hrustljajo! Čas druženja je kar prehitro minil. Otroci izročijo staršem voščilnice. Zaželimo si mnogo lepega, dobrega in se razidemo. Nasvidenje! V torek pa nas bo obiskal dedek Mraz. Hura! VVE pri OŠ Jelšane Kako se člani društva srečujete, povezujete med sabo? Enkrat letno imamo občni zbor, organiziramo eno ali dve predavanji, strokovne izlete (letos smo bili na primer na svetovni čebelarski razstavi v Belgiji). Vsako pomlad povabimo v naš kraj strokovnjaka, ki pomaga pregledati čebele. Vsaj enkrat na leto priredimo družabno srečanje; žene spečejo različna medena peciva, najboljša med njimi tudi nagradimo. Obstajajo kakšna tekmovanja? Čebelarska zveza Slovenije organizira tekmovanje mladih čebelarjev, pomerijo se v znanju in praktičnih opravilih. Vsako leto se tudi izbere najlepši čebelnjak oziroma stojišča (ČEBELNJAK - stavba za panje, vanjo lahko tudi vstopiš. STOJIŠČE -panji, zloženi eden na drugem, pokriti s streho, vendar ni prostora, v katerega bi se dalo vstopiti). Ali veste, koliko čebelarjev je v naši občini? Čebelnjakov je okrog 10, stojišč pa je veliko več, kakšnih 80. Nekateri čebelarji pa imajo panje kar na kamionu ali avtomobilski prikolici. Ali je v ilirskobistriški občini zanimanje za čebelarstvo večje ali manjše kot v sosednjih občinah? V Sloveniji je kakih 200 društev, naše spada po aktivnosti med prvih 20. Veliko imamo družabnih srečanj in izletov, na katerih se nam pridružijo tudi člani drugih društev. Kako je razširjeno čebelarstvo v Sloveniji v primerjavi s sosednjimi deželami? Prav nič ne zaostajamo; leta 2003 se bo pri nas odvijal svetovni čebelarski kongres - APIMONIA; naši strokovnjaki vedno sodelujejo na takih kongresih. Načrti za prihodnost? Predvsem smo se pripravljali za praznovanje letošnjih obletnic. Radi bi se oddolžili Antonu Žnideršiču. Leta 1974 smo odkrili njegov doprsni kip. Leta 1991 se je po njem poimenovala nova šola. Letos pa mu bomo postavili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši (Levstikova 12); predlagali smo tudi, naj se po njem imenuje kakšna ulica. Radi bi, da bi na vaši šoli začel delovati čebelarski krožek. Takrat bi postavili v bližini šole stojišče s panji. Drugače pa je naša prva skrb zdravje čebel; še naprej bomo gojili družabna srečanja. Čebelarska zveza Slovenije (njen predsednik g. Lojze Peterle) si prizadeva, da bi čebelarstvo postalo pomembnejša gospodarska panoga Če se bo med dobro prodajal, se bo širilo tudi čebelarstvo. (MEDEX uvaža med za svoje izdelke iz drugih držav; celo iz Rusije!) Kdaj ste se vi včlanili v društvo in kdo vas je navdušil za to dejavnost? Včasih sem se čebel zelo bal! Moj tast s Topolca si je zelo želel, da bi tudi jaz čebelaril. Nekoč mi je dal držati sat poln čebel, in te so mi začele lesti po rokah. Ustrašil sem se in sat kar spustil na tla. Tast me je posvaril, da ne smem tako. Podaril mi je dva panja. Še isti večer, ko sem ju odpeljal domov, so me čebele pošteno popikale. Ker s čebelami nisem znal ravnati, mi je vedno pomagal prijatelj. Ko se je ta odselil, sem moral začeti sam. Šele takrat sem začel uživati! Sedaj mi je žal, da nisem začel čebelariti še kdaj prej. ČebeKce so prinesle v našo hišo veliko veselja! G. Ivan, najlepša hvala za pogovor in srečno pri čebelarjenju! Marija Slavec, Erik Dovgan, Matej Grahor, Aleš Božič, 6-b ČAJANKA TABORNIKOV 19. decembra 1997 so taborniki iz Ilirske Bistrice za svoje najmlajše organiziral' že tradicionalno čajanko v prostorih avtošole Breza. Zabava se je začela ob 18.30/ ko so si taborniki veselo prepevali razne taborniške pesmi. Vsak vod je pripravil točko, ki jo je potem predstavil zbranim. Naučili so se mnogo stvari: novih čarovnij/ zanimivih pesmi, skečev in vicev. Nekje na sredini programa je tabornike obiskal tudi dedek Mraz, ki je vsem zaželel srečno, predvsem pa miru polno novo leto-Na koncu so se še vsi skupaj poveselili ob toplem čaju in piškotih ter vsi zadovolji odšli domov. Monika Url1 \ V b si 8 P 2 P Vi k Ji 'j P d is P š< ž B P Sl ž c Z------------------------------------------------------ ~\ Na Premu se bo v nedeljo, 18. januarja, na predvečer rojstnega dne pesnika Dragotina Ketteja in v organizaciji Zveze kulturnih društev pričel tradicionalni > MESEC KULTURE Mesec kulture, ki se že 21 let zapovrstjo dogaja na Bistriškem, bo tako kot vsako leto slavnostno pričel moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske 3 Bistrice. Dogajanja na Bistriškem bodo tako od konca januarja pa vse do ' konca prvega tedna v marcu v znamenju kulture, predvsem pa v znamenju umetnikov iz Ilirske Bistrice in njene okolice, saj je poglavitni namen meseca 3 kulture prav v predstavitvi umetnikov, ki živijo med nami in v predstavitvi 3 umetnosti, ki jo negujemo na bistriških tleh (pogrešamo samo predstavitve 'I mlajših in modernejših zvrsti umetnosti). Vsebinsko bi lahko mesec kulture razdelili na dva dela. V prvem in večjem delu sodelujejo domači ustvarjalci, drugi del pa je namenjen gostujočim umetnikom. Po številu in obarvanosti prireditev se letošnji mesec kulture ne bo veliko razlikoval od prejšnjih, vendar pa bo po besedah tajnika Zveze kulturnih društev Ilirska Bistrica Dimitrija Bonana letošnji mesec kulture za spoznanje bolj literarno obarvan. Med drugim se dogovarjajo za predstavitev »Velikega slovarja italijansko-slovenskega jezika« bistriškega avtorja Sergeja Šlenca ter predstavitev knjige »Microcosmi« italijanskega pisca Claudia Magrisa (knjigo smo v članku »Slavospev Snežniku« predstavili v našem časopisu oktobra lani). Tudi letos je glavni organizator meseca kulture bistriška ■ i ! ZKD, ki pa se po besedah tajnika Dimitrija Bonana vsako . j leto srečuje s pomanjkljivo koordinacijo in nejasnimi j ■ pristojnostmi, kar seveda zelo otežuje delo pred in med ! samim mesecem kulture. Od vidnih bistriških umetnikov, ki bodo sodelovali v letošnjem mesecu kulture, omenimo Srečka Srebota, ki bo imel svojo jubilejno 10. samostojno razstavo in ansambel lllyricus, ki bo z nastopom v okviru meseca kulture zaokrožil svoje 5-letno delovanje. Organizatorje sodelovanju pritegnil tudi bistriško Glasbeno šolo. Njeni učenci bodo 9. februarja priredili tradicionalni večer slovenskih avtorjev. Obeta se nam vsekakor pestro in zanimivo, dober mesec dolgo kulturno dogajanje, ki bo poskušalo privabiti ne samo običajne obiskovalce kulturnih prireditev ampak tudi širšo publiko, kar bi bila lepa podpora domačim in gostujočim umetnikom. Dogajanja in sodelujoče na 21. mesecu kulture bomo predstavili v prihodnjih številkah. Ksenija Montani Trenutki, ki nam bogatijo življenje VEDNO ZNOVA -KOMORNI DEKLIŠKI ZBOR Komorni dekliški zbor Ilirska Bistrica, ki pod skrbnim vodstvom Marije Slosar Lenarčič že nekaj let uspešno razveseljuje domačo in tujo publiko, se je na koncertu 20. decembra ponovno predstavil v vsem svojem sijaju.Večer užitka, ki so ga hvaležnemu občinstvu v cerkvi sv. Jurija pripravila mlada dekleta skupaj s svojimi gosti, člani Mešanega pevskega zbora Vrtojba in njihovim zborovodjo Zdravkom Lebanom, bo še dolgo časa odmeval s kvalitetno izvedbo, lepim nastopom in raznovrstnim, božičnemu času primernim repertoarjem. Niti medsebojnega razumevanja in poznavanja so se med Komornim dekliškim zborom Ilirska Bistrica in Mešanim pevskim zborom Vrtojba stkale na skupnem nastopu v Tolminu. Posledica prijateljevanja je tudi dogovor o ponovnem skupnem nastopu, tokrat pri nas v Bistrici. Cerkveni prostor je dal programu še zadnjo piko na i. Poslušalci so lahko prisluhnili tujim in domačim večinoma nabožnim pesmim, ki so jih dopolnjevale božične pesmi. Bistriška dekleta so občinstvu predstavila dela tujih avtorjev z izjemo skladbe Marija ziblje Jezusa slovenskega avtorja E. Adamiča. Njihovo petje je na klavirju spremljal Martin Lenarčič; pri izvajanju skladbe Odrešenik prihaja (J. Hoybye) pa se mu je pridružila tudi članica zbora, flavtistka prof. Breda Štemberger. Gostje so svojim delom programa predstavili pretežno domače avtorje. Celotno podobo izjemno lepega in dobrega koncerta je sklenil dovršen in učinkovit pozdrav - Večerni a ve avtorja A. Foersterja. GLASBENI DECEMBER Izredno bogato glasbeno dogajanje na Bistriškem je minuli december naredilo še bolj svečan in prazničen, glasbeni ponudbi smo lahko poslušali veliko različnih izvajalcev iz več glasbenih zvrsti in v organizaciji bistriške Glasbene šole, Zveze kulturnih društev Ilirska Bistrica ter ostalih. Glasbeni december sta pričela, kot Sn>o zapisali v prejšnji številki Snežnika, Pihalni orkester Ilirska Bistrica z gosti (Dom na Vidmu, 7.12.1997) in §°dalni kvartet Ars (cerkev svetega Jurija v Bistrici, 14.12.1997). Komorni dekliški pevski zbor je P°d vodstvom Marije Slosar - Lenarčič 0-12.1997 z gostujočim Mešanim Peyskim zborom iz Vrtojbe pod y°dstvom Zdravka Lebana navdušil s °ocertom v bistriški cerkvi svetega Urija. Naslednji dan so prišli na vrsto jubiteljj ansambla Slapovi, ki je ogrel P°lno dvorano Doma na Vidmu. Nekaj dn| zatem, 23.12.1997, smo lahko v 'st' dvorani prisluhnili mladim Poustvarjalcem in šolarjem iz Glasbene °le Ilirska Bistrica.V sodelovanju z Tj Pni jami Knežak, Jelšane in Ilirska lstfica pa je Zveza kulturnih društev Popravila sklop treh koncertov, ki so e 26. in 28. decembra odvijali v uPnih cerkvah Knežaka, Jelšan in v erkvi svetega Jurija v Ilirski Bistrici. (KNEŽAK, JELŠANE, ILIRSKA BISTRICA - Tradicionalni božični koncerti v organizaciji Zveze kulturnih društev so tudi letos privabili ljubitelje zborovskega petja. Pestra skupina nastopajočih, svečano cerkveno okolje in praznični čas so poslušalcem teh treh koncertov pripravili prijetne trenutke. Že nekaj let v bistriški glasbeni šoli negujejo in vzpodbujajo igranje v komornih sestavih in nekaj le-teh se ie predstavilo tudi na koncertih v Knežaku in Jelšanah. Izbrane točke učencev glasbene šole so požele velik uspeh in izreden odziv pri občinstvu, zato jih lahko pričakujemo tudi na naslednjih tovrstnih božičnih koncertih. Kaj pa ostali nastopajoči? Nekdaj (mogoče tudi sedaj) največja slovenska vas Knežak ima bogato pevsko kulturo, saj so bili kar štirje nastopajoči zbori ali pevske skupine doma iz Knežaka: Kvintet 'Prijateljice' z umetniškim vodjem Vinko Majeričem, otroški cerkveni pevski zbor župnije Knežak -vodita ga Katja in Petra Turk, cerkveni mešani pevski zbor Knežak pod vodstvom staroste Jožeta Tomšiča in mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869' Knežak - vodi ga Vinko Majerič. Najbolj zaseden je bil vsekakor Dimitrij Grlj, ki je na koncertih vodil kar tri skupine: mešani pevski zbor upokojencev Ilirska Bistrica, pevsko skupino 'Vasovalec' iz Rečice in pevsko skupino Doma starejših občanov Ilirska Bistrica. Poleg otroškega cerkvenega zbora iz Knežaka je nastopil tudi otroški pevski zbor OŠ Dragotina Ketteja pod vodstvom Kristine Poln. Nepogrešljivi pa so vsekakor bili: moški pevski zbor 'Dragotin Kette' pod vodstvom Evgena Prinčiča, 'Hrušiški fantje' z vodjem Sebastjanom Mavričem, Kvintet bratov Boštjančič, ki jih umetniško vodi Alojz Boštjančič, 'Bistriške škuorke', cerkveni mešani pevski zbor Podgrad pod vodstvom Stanka Čeha in pevska skupina 'Resa' - vodi jo Silvana Gombač. Gostje so bili tokrat pevska skupina 'Flora' iz Begunj pri Cerknici, ki jo vodi Katarina Turšič ter 'Fratellanza', pevski zbor italijanske skupnosti z Reke pod vodstvom Vinka Badjuka. Koncert v župni cerkvi Marije Vnebovzete v Knežaku, 26.12.1997. Na sliki duet violin iz Glasbene šole Ilirska Bistrica: Laura Zafred in Rok Hrvatin - mentor Tina Balazs. NOVOSTI V KNIIŽNICI STROKOVNA LITERATURA ZA MLADINO COOTE, R.: Vse ved ni k za dekleta; COOTE, R.: Vsevednik za fante; ARDLEV, N.: Spoznavajmo znanost. Barva; ARDLEV, N.: Spoznavajmo znanost. Zrak; ANGERER, T.: Pismo naslednji generaciji; ARDLEV, N.: Spoznavajmo znanost. Stroji; HOLZ, E.: S kočijo od Alp do morja; HEDERIH, D.: Male sive celice. LEPOSLOVJE ZA MLADINO AMOS, E.: Amazon rally; APPELGATE, Ku Disney's Zgodbe iz Agrabaha; BEER, H. de: Beli medvedek in zajček; BENJAMIN, A. H.: Čisto majhna račka; BENJAMIN, A. H.: lahko bi bilo slabše; BRANK, S.: Mala kraljestva; BRUCKNER, K.: Sadako hoče živeti; CAJNKO, M.: In vendar je sreča, če si Mavriček; COLLINS, A.: Island for šale; DALLAS, D.: The clever shoemaker; DALLAS, D.: Kidnapperd!;DICKENS, C.: Oliver Tvvist; ESCOTT, J.: The climb; ESCOTT, J.: Lost in New Vork; GAUTHIER, G.: Velike težave malega Marka; GRIMM, j.: Bremenski mestni godci; GRIMM, J.: Janko in Metka; BANEL, W.: Prihaja Ana Nas; HEBERT, M.-F.: Čarovnica v juhi; ITALIJANSKE pravljice; JAKLIČ, F.: Nevesta s Korinja; JURČIČ, J.: Jurij Kozjak; LEBLANC, L.: Zofija počne neumnosti; LEVSTIK, F.: Martin Krpan; LEVVIS, C. S.: Zgodbe iz Narnije. (Del 5); LEVVIS, C. S.: Zgodbe iz Narnije. (Del 6); LEVVIS, C. S.: Zgodbe iz Narnije. (Del 7); MACDONALD, A.: Pazite se medvedov!; MACLEAN, A. C. : Escape from castle Czarka; MELVILLE, H.: Mornar BiIly Budd; 0'DELL, S.: Otok modrih delfinov; PIZANTE, R.: Ali and his camera; PIZANTE, R.: The lost tvvin; RABLEV, S.: Maisie and the dolphin; RABLEV, S.: The Troy Stone; SCHEFFLER, U.: Kdo ima čas za medvedka; SKRINJAR-T., V.: Na drugi strani mavrice; SMITH, B.: The lost photo; SVVINDLE, L: Fire in the forest; TRATAR, N.: Kaj je v srčku; TRUDEL, S.: O fantu, ki si je želel postati junak; UMEK, E.: Radovedni taček v galeriji; VELTHUJIS, M.: Žabec in ptičje petje; VELTHUJIS, M. : Žabec je junak; VINCENT, M.: Girl against the jungle; VVENINGER, B.: Mandi dobi sestrico; ZIDAR, P.: Glavne osebe na potepu; ZUPAN, D.: Trnovska mafija drugič. STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE JEAN, G.: Govorica znakov; MOHORIČ, L: Firbec pa tak; PREŠERNOV koledar 1998; BARRETT, D. V.: Grafologija; BARRETT, D. V.: Sanje; BARRETT, D. V.: Tarot; GAVEZ, G.: Mala enciklopedija ezoterike; COLEMAN, D.: Čustvena inteligenca; KRISHNAMURTI, J.: Dialog s samim seboj; KRISHNAMURTI, J.: Meditacije; KRISHNAMURTI, J.: Notranje cvetenje; KRISHNAMURTI, J.: O ljubezni; KRISHNAMURTI, J.: O pravilni vzgoji in izobraževanju; MATTHEVVS, A.: Bodi srečen; PEALE, N. V.: Živeti vse življenje; ROBBINS, A.: Sporočilo prijatelja; TRIEBEL-T., A.: Feldenkrais; TVSOE, M.: Ljubezen ni dovolj; BESEDA: Jezusove prilike; BESEDA, V. de: Spev siren; VVILKINSON, D.: O Bogu in znanosti; ANDERSON, J.: 50 korakov od teorije do prakse dobre šole; BIZJAK, H.: Ustvarjalna pedagogika za tretje tisočletje; GRČAR, L. A.: Jaslice; KOCBEK, M.: Zakon o prevzemih; KURET, N.: Marijo nosijo; KVRIACOU, C.: Vse učiteljeve spretnosti; M URŠ EC, Z.: Izvozno tveganje pod nadzorom; PLAVŠAK, N.: Zakon o prisilni poravnavi; SMRTNA kazen; SPLICF1AL, S.: Javno mnenje; VRHUNEC, M.: Svet na razpotju; BEAUMONT, E.: Podobe živali; KUZMAN, J.: Opal; PLUT, D.: Slovenija nakrižpotju; RAZSTAVA mineralov, poldragih in dragih kamnov; VELIČASTNE stvaritve narave; AIDS ne pozna meja; BRAND, U.: Evtonija; BRINOVEC, L: Poklicni voznik; COVEY, S. R.: Najprej najbolj pomembno; DIAMOND, H.: Živeti zdravo; INTERNA medicina; KRUGER, U.: Zelenje v stanovanju; OXFORDOVA ilustrirana enciklopedija izumov in tehnologij; RUDIGER, M.: Občutljiva mesta; STUBER, H. M.: Pomagam ti kuhati; VERHOEF-V., E. J. J.: Enciklopedija psov; VOLLMAR, K.: Barve in njihova zdravilna moč; VVILLFORT, R.: Zdravilne rastline in njih uporaba; GROM, B.: Bogdan Grom; JAKOMIN, D.: Od prvih korakov na snegu do zavojev po paralelni poti; KARPOV, A.: Šahovski priročnik; OHRANJENI zakladi človeštva; PESEK, A.: Otroci v svetu glasbe; PLEČNIK, J.: Josip Plečnik; VARL, B.: Maske; VARL, B.: Mimične lutke; VVOODS, G.: Moj slikarski atelje; MY first vvord book; ŠEGA, L.: Veliki moderni poslovni slovar; ŠLENC, S.: Veliki italijansko-slovenski slovar; ATLAS sanjskih krajev; BRATOŽ, R.: Grška zgodovina; ČOHAT, Y.: Vikingi, vladarji morja; DU B., P.: Veličastni Johann Sebastian Bach; ELUERE, C.: Kelti, prvi gospodarji Evrope; MARINŠEK, M.: Astrid Lindgren; MAURY, J.-P.: Nevvton in nebesna mehanika; TUMA, H.: Iz morja življenja; ZBORNIK Primorske; ŽIGON, T.: Planinsko polje; ORTNER, G.: Nove pravljice, ki so otrokom v pomoč. LEPOSLOVJE ZA ODRASLE CLARK, M. H.: Kje sta otroka; APULEIUS M., L.: Zlati osel; ARTMANN, H. C.: Sonce je bilo zeleno jajce; BECKER, J.: Lažnivec Jakob; BENN, G.: Dvojno življenje; BIZJAN, L: Ogovarjanje deklet na ulici; BRULC, T.: Argentina; CANKAR, I.: Cankarjeva kratka pripovedna proza; CHRISTIE, A.: Smrt na Nilu; DODLEK, T.: Vsak srček ima svoj smrček; DONEVA, T.: Jutro, proga in pes; DOSTOJEVSKI, F. M.: Zločin in kazen; ESTES, C. P.: Vrtnar duše; FELC, j.: Divje jezero ali življenje in smrt lepe Vide; GARCIA M., G.: Sto let samote; GOETHE, j. W. von: Trpljenje mladega VVertherja; GOGOLJ, N. V.: Revizor; GOMBAČ, B.: Prostorček in minutka; IHAN, A.: Hiša; KOS, V.: Eseji z japonskih otokov; KURJA juhica za žensko dušo; KING, S.: Izterjevalec; LAGERLOF, S.: Kristusove legende; LAINščEK, F.: Mož v pasijonki; LINHART, A. T.: Ta veseli dan ali Matiček se ženi; LOVRENČIČ, J.: Karnska kraljica; LOVŠIN, P.: Pankrti; MANN, T.: Čarobna gora; MERC, D. : Sarkofag; MILIČINSKI, F.: Preprosta ljubezen; MILOSZ, C.: Življenje na otokih; MČERNDORFER, V.: Nekatere ljubezni; MOLIERE, j. B. P.: Tartuffe; PANGERC, B.: Črno zlato; PODLOGAR, G.: Naselitve; TABUCCHI, A.: Poslednje povabilo; TIKKANEN, M.: Ljubezenska zgodba stoletja; VIDMAR, J.: Pisma Karmeli Kosovel; ZUPANČIČ, M.: Obiskovalec; SIMBOLISTIČNA lirika; STAREJŠA slovenska nabožna književnost; BIRSA, N. : Kresnice in pesnik. ______________________________________ ODMEV SLAPOV MED BISTRIČANI Da so meščani iIirskobistriške občine ljubitelji kvalitetne glasbe, je potrdil tudi koncert ob koncu prejšnjega leta. Organizirala ga je Zveza kulturnih organizacij in vodstvo Radia 94. V Domu na Vidmu je namreč gostovala popularna skupina "Slapovi" (na sliki). Njihovo popularno narodno glasbo je poslušalo več kot 350 obiskovalcev. Koncert je dosegel vrhunec v trenutku, ko so na odru v nabito polni dvorani zaplesali tisti, ki so tega dne (21.12.) slavili rojstne dneve. Tokrat so gostovali "Slapovi", januarja 1998 (obljuba organizatorja) pa bo v Bistrici gostoval eden od znanih ansamblov Slovenije. Tekst-foto: Petar Nikolič Knjiga o Krasu DOSLEJ NAJPOPOLNEJŠI OPIS KRASA Znanstveno raziskovalni center SAZU, njegova Založba in Inštitut za raziskovanje Krasa v Postojni so pravkar izdali obsežno, 250 strani obsegajočo knjigo velikega formata Kras - Slovenski klasični kras. Pisalo jo je kar 24 avtorjev in sodelovalo 28 fotografov. Finančno sta izid omogočila Slovenska komisija za UNESO in Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Sedanja izdaja je v angleščini, namenjena predvsem tujini. Obljubljajo tudi slovensko izdajo. Na kratko lahko rečemo, da je na enem mestu zbrano obsežno gradivo o pokrajini Kras, deželi med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino ter med Sočo in Brkini. Večina tega ozemlja je v Sloveniji, manjši del je v Italiji. Strokovno pretehtana besedila dopolnjujejo okrog 200 večinoma barvnih slik, skic in zemljevidov. Najprej je geografski pregled Krasa. Nekaj je zgodovinskih podatkov in slik, pri čemer se seveda ni mogoče izogniti krutostim prve svetovne vojne ali italijanski zasedbi med obema vojnama. Zvemo tudi, da prihaja beseda Kras od predindoevropske besede "kar(r)a/ ga(r)a", kar pomeni kamen, in da so se že pred skoraj dvema tisočletjema zanimali, če je Timav nadaljevanje Reke. Geologi popeljejo bralce skozi dolgo geološko zgodovino in pojasnijo nastanek kamnin. Vrsto značilnih plasti (formacij) so poimenovali po domačih krajih Brje, Povir, Repen, Kopriva, Komen, Sežana, Lipica, Tomaj. Na slikah je nekaj zanimivih fosilov s Krasa. V geomorfološkem poglavju zvemo o žlebičih, udornicah in drugih oblikah. Nekatere so tudi prikazane na dobro izbranih fotografijah. Knjiga o Krasu ne more mimo burje, za katero so bile zapisane največje hitrosti v Ajdovščini (1 70 km na uro) in v Divači (kakih 10 km manj). Površinski, predvsem pa podzemni vodni pretoki so tudi na zemljevidu. Na drugem zemljevidu so prepustne in neprepustne kamnine na Krasu in še drugi hidrološki podatki. Govora je še o onesnaževanju in zaščiti voda. V dokaj obsežnem poglavju so opisi kraških jam. Navedeno je njihovo število, povezanost človeka z jamami; vse to pa spremlja nekaj zgodovinskih slik. Nadalje beremo o raznih kapniških oblikah, o sigi, sedimentih v jamah in njihovi sestavi pa tudi o zanimivih tvorbah v posameznih jamah. Pisci knjige se potem vrnejo na površino in najprej opisujejo prsti, med njimi najznačilnejšo rdečo prst, jerovico ali jerino. Omenjajo vpliv vegetacije na nastajanje prsti. S peloidnimi analizami so ugotovili razvoj vegetacije v Slovenski Kras se prav s Snežniško planoto dvigne najvišje. Kraški motiv: pogled s Planinca (1460 m) s Snežnikom (1796 m) v ozadju. (Slika: V. Čeligoj) KRONIKA OD 15. 12. 1997 DO 10. 1. 1998 NEPRIMERNA HITROST - V preteklem mesecu so policisti policijske postaje Ilirska Bistrica obravnavali 24 prometnih nezgod. 26. 12.1997 je v bližini vasi Trpčane do prometne nezgode s smrtnim izidom. Vzrok je bila tudi tokrat vožnja z neprimerno hitrostjo in pod vplivom alkohola, zato vse ponovno opozarjamo na pametno in preudarno vožnjo. V zadnjem času so več prometnih nesreč povzročili pešci, ki v nočnem času niso uporabljali odsevnih teles. Opozorilo velja še posebno za otroke in šolarje. TATOVI SO MED NAMI - Kriminalisti policijske postaje so v istem obdobju obravnavali tatvino drv in električne instalacije, vlom v lovsko kočo Brkini in stanovanjsko hišo na Starodu., odvzem in požar na odvzetem avtomobilu v Šembijah in eno goljufijo. Na regionalni cesti Ilirska Bistrica - Podgrad pa so našli v gozdu skrit osebni avtomobil CLIO 16V, ukraden v Italiji. O najdbi vozila je bil preko Interpola obveščen lastnik, ki je vozilo prevzel že naslednji dan. PREPRODAJALI SO HEROIN - V prvih dneh novega leta so kriminalisti obravnavali tudi štiri preprodajalce heroina iz Ilirske Bistrice. S kazensko ovadbo so jih izročili preiskovalnemu sodniku, ki jih je po zaslišanju izpustil. KRŠITVE IN PRETEPI - Policisti so obravnavali še devet kršitev javnega reda in miru v zasebnih prostorih in dva pretepa v gostinskem lokalu. Zoper vse kršitelje so podali predloge za uvedbo postopka občinskemu sodniku za prekrške. Do iztreznitve so bile pridržane štiri osebe. POŠKODOVANI OTROK - V času božičnih in novoletnih praznikov je policija izvajala odmevno preventivno akcijo 'DOVOLJ JE POKANJA' vendar se je s pirotehničnimi sredstvi vseeno poškodoval otrok, ko je odvrgel petardo v plastično kanto polno bencinskih hlapov. Takoj po eksploziji je bil poškodovani prepeljan v zdravstveni dom in zgolj izjemni sreči gre zahvala, da po prvih zdravniških izvidih ne bo imel trajne okvare vida. POŽAR IN PASJI UGRIZ- V Šembijah je pogorela nenaseljena hiša, v Račicah pa je nekoga ugriznil nezavarovan pes. Delavci policijske postaje Ilirska Bistrica želimo srečno in uspešno novo leto vsem našim občanom ter čim manj prometnih nesreč. Kolektiv policijske postaje Ilirska Bistrica --------------------------------------------------x Izpojnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo časopisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli: 1. nagrada: DARILNI BON papirnice Linea Art v višini 1.500 SIT 2. nagrada: 3 mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK 3. nagrada: majica časopisa SNEŽNIK Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do ponedeljka, 26. januarja 1998. V---------------------------------------------------------------------------/ preteklosti. Potem preidejo na današnje rastlinje. Na odličnih fotografijah vidimo kosmatinec, potonko, trave in še marsikaj. Ne manjkajo podatki o gozdovih in njihovi zgodovini ter o rastlinskih združbah. Pomembno je poglavje o varstvu narave in naravnih spomenikov. Žal so danes edino Škocjanske jame med vsemi naravnimi posebnostmi pri nas pod varstvom UNESCA. V vrsti poglavij o človeku se srečamo najprej z najstarejšo zgodovino. V kamnolomu pri Črnem Kalu so dobili ostanke mousterjenske kulture iz stare kamene dobe. Mlajše so najdbe v Roški špilji v Škocjanskih jamah, še mlajše - iz srednje kamene dobe - so iz Triglavce pri Divači. Beremo o še mlajših naselitvah iz bronaste, železne in drugih dob. Človek dolgo intenzivno posega v Kras, saj je bilo to področje obdelovano že v predrimski dobi. V knjigi so podatki o ovčereji in živinoreji, o poljedelstvu, vinogradništvu, industriji, prometu in turizmu. V etnografskem delu so prikazani načini gradenj, opreme v hišah, kamnite hiške, ki so služile kot zaščita ob slabem vremenu. Niso pozabili na različno orodje, posode, na stiskanje grozdja, na obdelavo kamna in še marsikaj. Arhitekti so prispevali znanje o gradiščih pa o stavbah današnjih dni. Naštevajo vrsto domačih imen, kot so porton, borjač, spahnjence in druga. Celo gradov je na Krasu več, kot marsikdo misli. Knjiga Kras je vsebinsko zelo bogata. Podatki niso zbrani le na enem mestu, ampak je nekaj tudi novih. Res smo je lahko veseli tudi zato, ker je za tako obsežno in bogato opremljeno izdajo zelo poceni. Cimprej pa si želimo slovensko izdajo. Rajko Pavlovec Radio 94 d. o. o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/25-123 in 24-150 RAZGLASITEV OSEBNOSTI LETA 1997 V mesecu decembru so poslušalci Radia 94 izbirali [ in izbrali osebnost leta 1997. Največ glasov so namenili ; nekomu, katerega ime bo ostalo skrivnost vse do ’ slavnostne razglasitve osebnosti leta 1 7. januarja ob 20. i uri v Jamskem dvorcu v Postojni. Prireditev, ki jo bo 1 povezovala Silva Bajc, bo hkrati tudi zaključek akcije j zbiranja sredstev za postojnsko Bolnišnico za ženske : bolezni in porodništvo in razglasitev najbolj priljubljene J slovenske politične osebnosti preteklega leta. Z glasbo j bodo večer polepšali Stanka Kovačič, Damjana J Golavšek, Vita Mavrič, Nina in Franc Kompare i n Rafko i Irgolič, pričakujemo pa tudi visoke goste s slovenskega ' političnega prizorišča. Če vas zanima, KDO so osebnosti, ki so po mnenju poslušalcev Radia 94 najbolj zaznamovale preteklo leto, in če bi tudi vi radi ujeli vsaj delček sobotnega dogajanja v Jamskem dvorcu, ne zamudite neposrednega prenosa prireditve na Radiu 94-17. januarja ob 20. uri! NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA PO SEDEMDESETIH LETIH SREČNO ZAKLJUČENA CRNODOLSKA ZGODBA V torek, 2. decembra 1997, je s težko pričakovanim sklepom ilirskobistriškega občinskega sveta bila vendarle popravljena krivica domačemu planinskemu društvu. Črnodolska koča s pripadajočo parcelo, ki so jo italijanske fašistične oblasti društvu zaplenile 8. oktobra 1927. leta, je bila tako znova po polnih sedmih desetletjih vrnjena nekdanjim lastnikom - domačim planincem. Planinskemu društvu bo zato jubilejno 90. leto ostalo v še lepšem spominu. Črnodolsko kočo uspešno ohranjajo domači taborniki. Ilirskobistriški planinci so že ob ustanovitvi društva 12. avgusta 1907 med svoje sklepe zapisali, da želijo zgraditi planinsko kočo na Snežniku. Tedanji lastnik snežniških gozdov princ Schoenburg-VValdenburg jim tega ni dovolil, izletnikom pa je celo omejeval dostop na Snežnik. Domači planinci, •d jih je tedaj vodil notar Miroslav Martinčič, so se za organizirane obiske Snežnika posluževali stare črnodolske k°če, katere lastniki so bili gozdni upravičenci tega dela še nerazdeljenih gozdov. Ko pa so bili leta 1912 razdeljeni tudi gozdovi na področju črnega dola, je planincem pretila nevarnost, da kočo odkupi kakšen tujec ln j'h prehiti. I italijanske zasedbene oblasti pa so vse očitneje kazale svoje sovražne namene. Planinsko dejavnost so kmalu začeli vse bolj ovirati in le vprašanje časa je bilo, kdaj jo bodo prepovedale v celoti. Slovenski jezik je že bil prepovedan v javnih ustanovah in šolah, postopoma so zapirali slovenske prosvetne organizacije in društva, tudi športna. Potem, ko so italijanske oblasti že pregnale iz Bistrice v Jugoslavijo kar tri društvene predsednike Miroslava Martinčiča, dr. Frana Kovčo in Lojzeta Zajca ter tajnika Antona Kraigherja, je v začetku oktobra 1927 sledila tudi pisna prepoved društvene dejavnosti in zaplemba premoženja. Reško /9/9 fi/a. GZ?! < , A! ?-U , >5 -tžsOZv.:# • tiV 'G . KčjrtAOo. , Zaco,, Tfc&CČ zaUZvce /K^oC^čaAZ-OcAyž Ar >1*-oZ/ŽaK /< Z-7 A srux/ČlA /ZlOa-u " s dj. . 3 . /s. n 1914. Tudi sicer hrani planinsko društvo vso dokumentacijo o gradnji in oskih te svoje prve planinske koče. ist ob<"nem zboru leta 1913 so še ko^3 ^6ta oc^hupili staro črnodolsko 2 ?..-in ^ arov pripadajočega ko^ za 500 kron. Zal pa je bila io Cd j'/ 'zredno slabem stanju. Zato so m V etu 1914 podrli in na njenem n Su Postavili na betonskih temeljih t| V.° 'sedanjo) leseno kočo v izmeri nsa 8 x 5 m. Delo je opravil tesarski Zr?*St?f ^nton Logar iz Vrbovega. skreSe^ ^ kron je presegel možnosti ornne planinske blagajne. Društvo z.air, nam pove že dejstvo, da so na Pjern sodelovale ekipe:'A. C. MILAN, dADOVA CALCIO, S. V. SPITAL, yiLLACHER S. V., NK KOPER in druge. Sežansko tehnično vodstvo je prijavilo svoje ekipe in zaprosilo za pomoč člane nogometne šole ŠD "BISTRC". Tako se je pet izbranih fantov, ki igrajo za bistriške selekcije mlajših dečkov, dobro vključilo med sežanske sovrstnike. Skupaj so delovali kot močna, homogena in uigrana ekipa. Z veliko odgovornostjo in resnostjo je sežansko-bistriška ekipa odigrala vse tekme na turnirju. Premagal jih je le zmagovalec turnirja, ekipa PADOVA CALCIO. Čeprav so premagali slovito moštvo A.C. MILAN, so bili uvrščeni "šele" na tretje mesto, saj so imeli slabšo razliko v zadetkih. Z nekoliko športne sreče bi ekipa zasedla celo drugo mesto. Pohvaliti velja celotno ekipo sežansko-bistriških nogometašev, bistriški fantje pa so odigrali pretežni del iger in tako veliko pripomogli h končnemu uspehu. Posebno priznanje sta dobila dva bistriška nogometaša: Uroš Jenko - priznanje za najboljšega^golmana turnirja in Klemen Čeligoj - priznanje za najboljšega obrambnega igralca NK TABOR Sežana. Čestitamo! K celotnemu uspehu so pripomogli tudi starši, ker so poskrbeli za prevoz fantov in jih vzpodbujali na tekmah. Hvala! Končni vrstni red: 1. PADOVA CALCIO, 2. A. C. MILAN, 3. NK TABOR, 4. NK KOPER... Marijan Čeligoj Peterica Bistričanov: Klemen Čeligoj, Jernej Čeligoj, Uroš Jenko, Joško Štembergar in Doša Lazarevič. Novoletni turnir Prijateljstva v malem nogometu SEŽANA PREPRIČLJIVO PRVA Po dolgoletnem premoru se je na P°budo nogometnih delavcev iz ežane, Košane in Ilirske Bistrice 0rganiziral turnir v malem nogometu P°d imenom Turnir prijateljstva, na aterem so sodelovale mlajše selekcije ' c,cibani. Turnerja v športni dvorani OŠ nt°na Žnideršiča v Ilirski Bistrici so ^deležih: dve ekipi iz Sežane, ena 0r, °šane in dve iz Ilirske Bistrice. Za . ganizacijo je popolnoma zaslužen 'sthški športni delavec in trener v NK lrska Bistrica Vojko Kalc. Enodnevna u°§°metna manifestacija je v celoti skl 3 'n nien c'lj " druženje in i ePanie novih prijateljstev - je bil e|S° nien- Ob koncu turnirja so vodstva 'P javno pohvalila organizatorja in GaM Ve?a pomočnika Borisa bi kovica. Dogovorili so se, da naj trarj-. na vrsta turnirja postala , 'cionalna, turnir pa vsako leto v drugem kraju. Čeprav na turnirju prijateljstva niso bili pomembni rezultati (bolj pomembno je bilo, da je več kot 60 cicibanov uživalo v nogometni igri), jih vseeno preglejmo: Ilirska Bistrica II: Sežana II 0 : 3 Ilirska Bistrica I: Sežana I 0 : 4 Sežana II: Sežana 14:1 Košana: Ilirska Bistrica I 0: 0 Sežana I: Košana 6:0 Ilirska Bistrica I: Sežana I11 :4 Košana: Ilirska Bistrica 10 : 5 Ilirska Bistrica II: Sežana 11:3 Ilirska Bistrica I: Ilirska Bistrica II 8 :1 Sežana II: Košana 8 : 0. Prvo mesto z 12. točkami je zasedla ekipa Sežane II pred Sežano I z 9. in Ilirsko Bistrico I s 6. točkami. Tekst in slika: Petar Nikolič ud' ,0 mogoče! V OŠ Antona Žnideršiča je bilo občinsko šolsko prvenstvo v lal