Politicen list za slovenski nárocl
P« polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 prid. 40 kr. V administraciji prejema» velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 ffid., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 yld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 pld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne.
ey. O.
V Ljubljani, v torek 8. januarija 1889.
Letnili X VI I.
Katoliško novinarstvo.
ii.
Morda poreče kedo: To je zakrivila sedanja družba sama. Ni istina! To družbo so šele utvorili židovsko-liberalni časopisi sami. Orožje njihovo je navadno: 1. Ugajanje smiselnosti; 2. podajanje strupa v obliki pikantnih poročil; 3. posmehovanje veri; 4. zasramovanje vsega, kar je resnega in svetega, in ščit jim je 5. liberalnost, novi ta cvct, za kojim se skrivajo vselej vsi oni, kedarkoli jim kedo stopa na prste in jih hoče poraziti in 6. oklep njih je drznost, s kojo postopajo.
Katoliški časopisi se povsem no poslužujejo takega orožja in tudi ne morejo — njih edino orožje je: resnica, pravo in nravnost, zaradi tega tudi sedaj ne zmagujejo.
Ali zbog tega v kot postavljati orožje, bilo . bi otročje in ne možato. Pritiskati moramo tem po-gumneje in stalueje in se ne strašiti. Resnica povsodi zmaga, bodi si še tako teptana. Doslej je povaljena 6koro na tla, a tudi s teh se dvigne.
Jefte je zmagal s 800 bojevniki, oboroženimi z bakljaini, zoper tisočero sovražnikov, in vsled tega i mi moremo zmagati, bodisi krdelo naše še tako majheuo in naj bi drugi dremali v tminah.
Kakim načinom neki? Pred vsem treba se trdno spojiti v jedno celoto. Ti, kateri imajo dobro voljo, podajo naj si vzajemno rokč; dopisnikov, ki preskrbujejo časopise katoliške z orožjem, ne manjka. In vendar je še mnogo duhovnikov, koji bi lehko pisali v katoliške liste, nadarjeni so in imajo zmožnost, a so preveč mlačni, da bi pcprijeli za pero. Guje se tu i tam: Kdo se bode vtikal neki v to? kaj pa opravimo? saj nas le premalo itd. Dosti nas je, treba samo volje, požrtvovalnosti'
To vedno tarnanje o skaženosti sveta in samo ginljivi govori s propovednice, to še ne zadostuje. — Tu treba ofenzive in se ne vedno le braniti. Z
jokom in toženjem nad spačenostjo še nihče ni zmagal.
Zaradi tega pa treba edinosti, bratske ljubezni, kakor je bilo to prej med svečeništvom.
Oe duhovščina hoče, da zmaga, mora časopisom svojim pridobiti novih naročnikov, mora spodbujati, in ne nebrižoo gledati, kako ji ginejo tla pod nogami. Duhovščina mora vzgajati k starim naročnikom nove, potem stoprav more reči, da je nekaj izvršila.
Tisk je šesta velesila. Te so se polastili liberalci in židi, in duhovščina mora napeti vse sile, da v tej velemoči tudi ona zadobi prava svoja in trdih tal.
Kako? To vsak sluti vže sam. S složnim delom, pa tudi požrtvovalnostjo, z naročevanjem in razširjevanjem svojih novin in časopisov ter sotrud-ništvom. Vsak ima svoj vpliv — vsak more ž njim koristiti v prospeh dobri stvari katoliški. Sedanji položaj katoliškega časopisja je krivda duhovnikov in nikogar druzega. — Kaj ima ona vže tako malo oblasti in sile v sebi? če je temu tako, morali bi se zjokati sami nad seboj.
Ako se tedaj poslužuje židovsko liberalno novinarstvo vseh možnih nepoštenih sredstev, posluževati se mora katoliško časopisje vsega poštenega in pravičnega orožja, s kojiin se ima boriti.
Pričnimo torej nov boj s pomlajeno silo in ne-upognenostjo v novem letu, s tem odbijamo vsaj divje napade neprijateljske, akoravno ne zmagamo takoj v začetku.
Panamski prekop.
Smelo podjetje prekopavanja morske ožine panamsko in založenje preplava, kjer štrle gore v nebo, in s kojim Lesseps hoče spojiti dva okeaua, Tihi in Atlantišk, postalo je v poslednjem času politično vprašanje. Ves svet se tdaj zanimlje za panamsko podjetje. Srečno izvršenje tega vprašanja
pomenilo bode tudi velik vspeh Francije, v nasprotnem slučaji pa usodni nevspeh te dežele.
Vsled podatkov in proračunov Lessepsovih loči panamska morska ožina, ki spaja severno in južno Ameriko ter ju deli samo ozek pas zemlje 75 Mm širok, širni morji, Tihi in Atlantiški okean; ta ožina ima biti prekopana in prirejena za trgovske in vojne ladije do meseca junija leta 1890.
Misel, združiti neizmerni morji, ni nova. Po-mišljali so že na to v šestnajstem stoletji za ddbe Filipa II. Resneje se je lotila te misli leta 1830 kolonnska republika, toda nedostajalo je tu podjetnih mož. Stoprav leta 1875 bila je uresničena na mej-narodnem kongresu v Parizu, in takoj so se lotili pripravljalnih del. Dne 15. maja leta 1879 bil je potrjen načrt, kojih je bilo doposlanih sedem. Na čelo temu podjetju postavil se je ženijalni Lesseps, koji je izvršil sueški prekop, o katerem je svet takrat tolikanj dvojil.
Na jedni strani morske ožine panamske stoji mesto Panama, na drugi Kolonna, kateri spaja železnica, dolga 75 hhn
Načrt prekopa bil je trasovau deloma ob železnici, deloma pa tudi po nji, toda vedno po njenem zemljišči. Železnica bila je delniško podjetje; kako torej izvršiti tu idejo prekopa? Lesseps, skoro sedem-insedemdesetletni starina, vedel si je takoj pomoči. Pokupil je skoro vse železniške deluice sam in ko-nečno leta 1881 železnico za sto milijonov frankov! Takoj prihodnje leto pričelo se je s prekopavanjem čez reko Chagres; in motike in dleta pričela so prodirati skozi pogorje kordiilijersko.
Pač je bilo to ogromno delo, katerega se je lotil priletni a podjetni Lesseps. Prekop imel bi biti 75 leni (nad 10 milj) dolg, 8l/2 m pod morsko gladino, in sicer v širini 22 m, na površji pa je bila širina ustauovljena 45 do 50 m. (Sueški prekop je dolg 160 km, 150 do IGO m širok in 8 m globok.) Troški bili so proračunjeni za panamski prekop na 674 milijonov frankov.
Kaj se vse pred pustom lahko zgodi.
(Iz življenja g. nadlogarja, zapisal y.)
(Dalje.)
Tako je minol celi mesec december. Zdaj so ga klicali iz sobe, zdaj je zopet odhajal na lov, v družbi ali sam. Do novega leta ni pogledal več knjig. Pač ga je včasih vest pekla, da toliko dra-zega časa potrati; ako knez nenadoma pride, nebo vprašal, koliko je nastrelil ali kaj je vse druzega počel, hotel bodo imeti natančen račun. A znal so je potolažiti. Gospoda ne zapusti po zimi mesta, kjer je polno šumečih veselic ; knez pa ima zraven tega še drug posel, kaj bode delal v samotnem gradu na kmetih ! Lov je zdaj tako minol, do Velike noči ga gotovo ne bo, torej imam časa na ostajanje. Če bi pa tudi knez hotel iz mesta, ima še tri druge graščine, kjer že ni bil pol leta; tjo bode šel, saj vč, da pri nas je tako vse v redu. Kaj bodem pa tudi jaz počel, ko na lov ne bom smel hoditi, takrat bom skoraj prisiljen delati račun. Tako jo naš adjunkt samega sebe tolažil.
Po novom letu jo prišlo pa drugo življenje za našega Adolfa. Predpust bil je kratek, zato ga je hotel mladi svet tolikanj bolj užiti. Da kaj no za-
mude, napravljali so veselice in plese prav pogosto. Malo mesto bilo je komaj uro hodil od graščine, na drugi strani dva trga tudi blizo. Oskrbnik sam je šel večkrat v družbo z ženo in hčerjo, kako bi tudi mlad človek izostajal?
Kjer se je ustanovil odbor za kako večerno zabavo, gotovo so njega volili odbornika, ker je znal ?se tako lepo vravnati; tudi dober pevec je bil, ki ga ni bilo treba prositi, naj pride točno k pevskim vajam. Vse to mu je dajalo opravka dovolj, in nekaj dni po veselici ni bila glava za pregledovanje pustih številk; rojilo jo vse polno drugih spominov v možganih, n. pr. kaj bi se bilo lahko še drugače vravnalo, kuj naj se drugje izpusti itd. Ni bil še gotov, kako naj se prihodnje vse vredi, že je prišlo drugo povabilo na večerno zabavo. Tako je bil prvi dan v mestu, drugi dan je moral v trg, tretji večer je bila veselica na drugem kraji, s kratka: pred pustom nikakor ni bilo časa za račune. Kar je storil prva dva dneva, pri tem je ostalo. Ni imel sicer druzega pokazati, kakor kopico knjig in na boli poli malo opazk.
Predpust naj mine, v postu veselice nehajo iu resno delo se začne, tako je sklepal Adolf, ko ga je prišedšega v sobo obložena miza spominjala na njegovo dolžnost.
Plesal je pa največ z oskrbnikovo hčerjo. Plesalci mu tega niso zavidali, ker so videli, da sta
skoraj enega stanu. Tudi oče ni prepovedaval hčeri, naj se vedno z enim ne vrti. Bil je sam navzoč, torej se ni bal, da bi iz tega kaj napačnega izviralo. Rad je privoščil svoji Mariji veselo uro, bila jo tako celo leto večjidel v samoti, in mož druzega otroka ni imel. Adolf je ob tej priliki povedal svoji plesalki, kako nalogo mu jo odkazal knez, in tudi kaj mu je obljubil, ako delo dobro izvrši. Nemirna je bila Marija, in to je mladega adjunkta toliko osrečilo, da je opomnil dalje, kaj bode moral kot logar storiti. Sam ne bode mogel vsega opraviti, gospodinje mu bode treba in . . . Razumela sta se. „Prašajte očeta in mamo", mu je odgovorila. Tako je bil Adolf gotov, da posebnih zaprek no bode.
Predpust bližal se je svojemu koncu. Pustni ponedeljek bila je zadnja veselica v mestu. Da je bil tudi on navzočen, ni treba omenjati. Minula je tudi ta, kakor druge.
Vračajoč se na dom opazil je Adolf, da se je sicer dobro zabaval ta predpust. da pa je tudi nazaduje vesel, da je vseh veselic že eukrat konec. Malo spanja, preveč pijače, poti sem in tje, skrb, da bi se kaj ne skazilo, vse to ni ugodno vplivalo na zdravje. Čutil se je zelo utrujenega; dober teden bode treba počitka in precej spanja, da pride zopet v prejšnji normalni položaj.
Druga skrb je nastala, ko je bil v svojem sta-

Kako ogromno delo se je til izvrševalo, dokazuje to, da je bilo tu nameščenih nad 400 inženirjev z mesečno plačo 400 do 1200 frankov in več tisoč delavcev (12.000), koji so bili skoro sami tujci. Mesto Pauama ima samo 18.000 in mesto Kolonna 13.000 prebivalcev. Vsi delavci so povsem zamorci z Jamajke, koji so dobivali na dan v našem denarji po 2 gold. 50 kr. do 3 gold. 50 kr., nadziratelji pa 250 do 260 gold, na mesec. Mezde so se jim morale zvišati zaradi tega, ker potrebujejo delavci izdatne hrane, ki je dosti draga, da bi se mogli ustavljati tu razsajoči groznici, smrtni m&lariji.
Tekom prekopavanja giuol je očividno kapital; početkom leta 1886 potrošeno je bilo 700 milijonov frankov, a dela bilo je stoprav izvršenega četrt. V izvršenja prekopa trebalo je pa še 2000 milijonov frankov.
Odkod vzeti novcev, a tako ogromno svoto? Kdo jo bode pa tudi dal? Tu šine duhovitemu Les-sepsu ženijalna misel v glavo: zgraditi pet vodnih komor. Ko ladije priplujejo v komoro, zapro se vrata, komora se napolni z vodo iz gorovja reke Chogres, iu ladije se dvignejo v drugo komoro, in tem načinom v tretjo, četrto in peto, odkoder se zopet spuščajo nižje in uižje, do okeana. Vsled tega bi ne trebalo prekopati kordillijerskega grebena 75 m visoko, nego samo na 34 m. In dokler bi se z upo-rabljenjem prekopa ne dobila potrebna svota, poglobila bi se najvišja komora in bi vsled tega iz treh postala jedna, itd. postopno, da bi se prišlo do morske gladine.
Do leta 1886 in 1887 je delal Lesseps z ¡zbornim vspehom, seveda s posojenim kapitalom, iu je zdaj zopet prosil za dovoljenje posojila 600 mil. Samo 600, koje mu je francoska vlada tudi dovolila z vpi-savanjem ali potom subskripcije.
Toda Lessepsovi protivniki so mu neprestano delali nove zapreke, tako da je bilo vpisanih samo 400 milijonov frankov. Ko se je pa trosila po Parizu vest, da se je velikansko delo ponesrečilo in b tem izpodkopavalo zaupanje v Lessepsa, objavil je Lesseps ves proračun. Kakor le-ta kaže, treba bode blizu 1850 milijonov frankov, na koje je doslej vpisanih 1500 milijonov frankov. Na amortizacijo trebalo bi na leto 107 milijonov frankov. Prodana zemljišča, železnica, carina, doplačilo, pristojbine itd. douašala bi na leto 125 milijonov frankov (ako se plača za eno bečvo 16 frankov preplavnine), ostane torej na režijo 18 milijonov frankov na leto. Preplavnina je sicer visoka, tako bode na pr. ladija za 1000 bačev ali ton blaga morala plačati 16.000 frankov preplavnine, in vendar je to še prospešno, ako se uvažuje, da si ladije, ploveče iz Londona v Bombay, prikrajšajo pot za 24 dni, iz Trsta v Bombay za celih 37 dni, ako se računi 200 morskih milj na dan, ko bi morali pluti okoli južne Amerike.
Da se dohodek podjetja s časoma poviša, sklepati se d;i iz sueškega preplava ali prekopa, koji je preplulo prvo leto 486 ladij in je bilo dohodka 6 milijonov frankov, drugo leto 17 milijonov frank., leta 1874 že 29 milijonov frankov, leta 1886 celo 68,500.000 frankov dobička, dasi je režija in elek-
novanji. Še nič ui dovršenega. Ako gré tako počasi, predno človek vse prebere in pregleda, koliko truda bode še-le, ko bode skupni račun sestavljal? In iz tovarne ni še vzel nobene knjige. Bog sam vé, koliko sitnosti ga še-le tam čaka! Danes na pustni torek ni kaj za delo. Hodi po sobi ter si očita, koliko ur je zabil. Kaj bode, če knez nenadoma pride in vidi, da še skoraj pričel ni svoje naloge?
Res bi bil Adolf tudi v tem času vsaj nekaj lahko storil. Ko bi bil zgodaj vstajal ter delal, ko ga še nobeden motil ni, bilo bi že nekaj izgotov-Ijenega, a naš mladenič je imel med drugimi to dobro lastnost, da mu je spanje izvrstno teknilo iu zgodaj iz gorko postelje vstajati ni bil vajen. Saino kedar ga je posebno važen opravek klical, vzdignil se je še v temi, navadno pa je čakal dneva v svojem gnezdu. Tudi dopoludne se mu ni še nič kaj mudilo. V lepem jutru je tako rad gledal skozi okno in največ se je na kviško oziral, menda kako bode vreme. Trezen opazovalec bi se bil čudil, kako je naš mladenič čudovito zdrav in trden v vratu in glavi. Vedno se je oziral v prvo nadstropje. Tam se je velikrat prikazala oskrbnikova Marija. Pospravljaj« po sobi je prav pridno stepala prah s preprog skozi okno.	(Konce sledi.)
trična osvetljava stala 30,700.000 frankov, pri kojem se je poobrestoval ustauoviški kapital 488 milijonov frankov s 7% odstotka! In po tem vspehu soditi, je možno, da bode tudi panamski preplav poobrestoval kapital vsaj s 5%.
Vsled objavljenja tega izvestja oživilo se je zopet zaupanje v novo podjetje, in delnice (nomin. 500 frankov), koje so stale meseca marca na parižki borzi 275, stopile bo na 400. Toda zdaj zopet padajo. Francoska vlada je, kakor znano, predlog za podporo tega podjetja odklonila; družba pa, zaupajoča v pričeto podjetje, pomaga si zdaj sama.
Niideja je, da so podjetje Lessepsovo vendar srečno dovrši, in vsak pač želi, da bi zdaj 83letni, toda vedno bistri Lesseps učakal dovršeno zgradbo veleimenitnega spomenika, koji je s tem prekopom postavil sebi za vse veke.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. januarija. Notranj« dežele.
Ogerskl naudni minister grof Cz;iky je, kakor znano, izdal naredbo, v kateri naglaša potrebo znanja nemščine ter v tem smislu ukazuje vodstvom srednjih šol, naj strožje pazijo na izvrševanje dotičnih predpisov. Tem povodom piše dunajska Židinja „N. F. P.": „Na Ogerskem je ma-djarščina državni jezik, vendar (!) pa je nemščina obligaten predmet na srednjih šolah ter zahteva minister, da se morajo še povišati zahteve glede nemščine. V Avstriji pa je nemščina več kot sto let državni jezik, in vendar imamo mnogo srednjih šol, na katerih je nemščina le neobligaten predmet . . ." itd. To je zopet prava židovsko-libe-ralua bistroumnost! Ravno zaradi tega, ker je na Ogerskem madjarščina državni jezik, ne preti jej nobena nevarnost zaradi nemščine kot obligat-nega predmeta na srednjih šolah. Ko še ni bilo tako na Ogerskem ter so hoteli dunajski centralisti tudi onstran Litave razširjati nemščino, s koliko energijo so se tu branili Madjari! Enako se je godilo v Galiciji, odkar ne velja več nemščina kot državni jezik. — Tem povodom je tudi „N. Wr. Tagblatt" pokazal svoje sorodstvo z „N. F. P." Piše namreč: „Sprava je v Avstriji le tedaj mogoča, ako se bo posrečilo našim državnikom sprijazniti nasprotnike z nemščino. Toda to je nemogoče, kajti od Riegra do Gregra, od Poklukarja do Šukljeja, vsem tem politikom je nemščina Gesslerjev klobuk, pred katerim se nočejo odkrivati." No, kar 6e tiče navedenih mož, tem 6e pač ui treba še-le spraviti z nemščino, kateri so gotovo bolj vešči, nego marsikak dunajski židovski časnikar. Naravno pa je, kar seveda ne umevajo „prosvetni" liberalci, da se sploh zaveden človek ne odkriva pred „Gesslerjevim klobukom".
Dobro poučeni krogi trdijo, da jo liallay-evo stališče omajano. Ob enem s to vestjo se je z nova začelo razpravljati vprašanje, da se izroči uprava Bosne in Ercegovine vojnemu ministerstvu.
Tnnnje države.
Srbsko ministerstvo Krističevo je vendar vzlic vsem belgrajskim poluuradnim preklicem odstopilo. Nadaljeval bo sedanji kabinet svoja dela toliko časa, da se bo kralj odločil za nove ministre, in to se bo zgodilo po grških praznikih. Vprašanje je sedaj, kakovo bo ministerstvo. Kot predsednika se imenujeta radikalec Tavšanovic in liberalec Ristio, slednji le v tem slučaji, ako sklenejo radikalci z liberalci kompromis, inače bo ministerstvo strogo radikalno. „Egyetertes" in „Srbski Dnevnik" trdita baje na podlagi zanesljivih poročil, da bo ministerstvo nastopno sestavljeno: Tavšanovic predsedstvo, Vuič finance, Milan Kristic zunanje zadeve, general Gruič I ali Ko.sta Prostič vojna. Isti madjarski list trdi, da | kandiduje kralj za portfelj notranjih zadev Pera Todoroviči, nekdanjega strastnega radikalca, ki je bil že na smrt obsojen ter je pozneje prestopil v naprednjaški tabor. Radikalci so seveda odločno zoper to, da bi se takemu možu izročile notranje zadeve, vendar pa se zatrjuje tudi z druge strani, da bodo radikalci skoraj gotovo tudi v tej točki izpolnili kraljevo željo. Umevno je, da pri teh razmerah zdi h uje neki odlični madjarski list: „Sedaj se pričenja kritična ura, v kateri se mora izkazati naša vshodna politika!" — Dunajsko ministerstvo je naznanilo srbski vladi, da nima ničesa zoper to, ako se nadomesti dunajski poslanik in odločni pristaš Krističev Bogičevič s Petronjevicom. — Iz Be-legagrada se z nova poroča, da bo v kratkem odpoklican avstrijski poslanik Hengelmuller.
Čuden poluuraden preklic iz nemške prestolnice objavlja neki peštanski list, v katerem čitamo: „Italijanski listi pripovedujejo, da je knez Bismarck nevarno bolan iu da to prikrivajo v Berolinu ter hočejo prikrivati toliko časa, da ne bode več upanja glede njegovega okrevanja. Ta bajka je popoluoma izmišljena, kajti Bismarck ima sicer lahke živčne bolečine, vendar ga to nikakor ne ovira pri delu." Ta preklic je sumen zaradi tega, ker zgorajšnje no vice ni objavil nobeden večji italijanski list, k večjemu le kakov zakoten, nemško-italijauski zvezi sovražen
listič. Nekaj resničnega mora biti tedaj vendar na tem, da Bismarckovo zdravje ui tako čvrsto, kakor trdijo berolinski listi. — Geflcken je sedel v zaporu ravno devetindevetdeset dni, to je toliko časa, kakor je vladal cesar Friderik. Minolo soboto dopoludne je zapustil ječo ter se odpeljal naravnost v Hamburg k svojim sorodnikom. Časopisje se seveda obširno bavi s tem dogodkom. „Berliner Tagblatt" pravi, da je ta zadeva pokazala v najlepši luči neodvisnost nemškega sodniškega stanu, na drugi strani pa je očistila spomin na cesarja Friderika vsakega madeža, in njegovi dnevniki bodo dragoceno volilo nemškemu narodu.
Francoski bonapartovski osrednji odbor je sklenil svetovati svojim pristašem, naj glasujejo za Boulaugerja, ker je to kandidatura odločnega protesta zoper malovredno upravo in nesrečno politiko vlade. Dn^ 27. t. m. se bode tedaj bil volilni boj le za Boulangerja in njegovega protivnika, republikanskega kandidata Jacquesa, ker, kakor znano, tudi rojalisti ne bodo postavili nobenega kandidata zoper generala. — Na sv. treh kraljev dan je bil v Amieusu izvoljen v zbornico rojalista general Montaudon in ne Oontaudon, kakor je napačno poročala včerajšnja brzojavka.
V Lutihu so imeli na novega leta dan belgijski katoliki shod, pri katerem so temeljito obsodili Mlado-Italijane iu njihovo dozdevno veljavo. Vodje temu shodu so bili vseskozi resni in duševno odlični možje. Predsedoval je lutiški škof Dontre-loux. Navzočih je bilo tudi mnogo poslancev. Glavni govornik, lutiški vseučiliščni profesor Kttrth, je rekel, da jo Italija postala združena s pomočjo zarot, vstaj, umorov in obrekovanj. Italijanska vojna je krdelo roparjev. Belgijskim liberalcem seveda ni nič kaj po godu ta shod, posebno pa se hudujejo, ker so se ga vdeležili tudi belgijski državni uradniki. V Bruslji se govori, da se bo pri belgijski vladi zaradi teh izjav pritožil italijanski poslanik.
Govori se, da se bo rumunski prestolonaslednik princ Ferdinand Hohenzollernski zaročil k princesinjo iz evropske vladajoče hiše. V bodoče bo princ stalno stanoval v Rumuniji. — Konservativcem v zbornici se ni posrečilo pridobiti večino za to, da bi se izrekla nezaupnica junimističnemu ministerstvu. Zaradi tega nameravajo neki vsi konservativni poslanci, na čelu jim zbornični predsednik, Laskar Catargiu, zapustiti zbornico.
Iz Novega Yorka brzojavi Reuterjevo izvestje: V Panami je velika razburjenost zaradi prekopa. Delo postaja vsak dan manjše, ter se bojijo, da se bode popolnoma ustavilo, vsled česar bi na tisoče delavcev izgubilo zaslužek. Kolumbijska vlada je naznanila konzulom z okrožnico, da odvrača od se vsako odgovornost, ako bi bila primorana, v skrajnem slučaji izdati najostrejše naredbe, da tako na vsak način vzdrži v deželi mir in red.
Izvirni dopisi.
Iz gorenje krške doline, 4. januarija. Naša dolina od izvira Krke do Rudolfovega je, kar zadeva poštue zveze z drugim svetom, zelo zapuščena in zanemarjena. Ž njo se postopa prav po pasterski. Zasluži li to preziranje? Nikakor ne! Prometa je pri nas več, kakor marsikje drugje, kjer so kraji kar omreženi z raznimi poštami in poleg še z železnicami. Ob Krki je polno žag, iz katerih se izvozi na tisoče vozov vsakovrstnih desk; muogo obrta je v Žužemberku ; v Dvoru livarna za železo; v Toplice dohaja poleti na stotine gostov iz Kranjske, Štajerske, Istrije, Koroške in druzih krajev. Vsi ti državljani, ki pošteno plačujejo svoje davke, nimajo jedne poštene poštne zveze. Samo par stranskih, po katerih se silno počasi in težko občuje z zunanjim svetom. Kdor je katerikrat služboval po teh krajih, je vže skusil, kako je prijetno, ako nujna poročila prejme še le tretji ali četrti dan potem, ko so mu bila odposlana. Koliko škodo imajo pri tem obrtniki, kup-čevalci! Ali to ni velika nebrižnost za naše davkoplačevalce? Zakaj bi se naši dolini tudi ne dala vožnja pošta, po kateri bi naravnost dobivali pošto, ne pa po ovinkih? Po državni cesti skozi Trebnje na Rudolfovo drdrajo vsak dan po dve pošti, pri nas pa tolika zapuščenost!
Temu bi se lahko v okom prišlo brez vsacih večjih stroškov za državo in škode druzih prebivalcev. Pošta, ki vsak dan prihaja iz Ljubljane v Rudolfovo, naj bi redno vozila z Grosupljega skozi krško dolino. Ta pot je krajša in lepša, torej na vsak način bolj pripravna za vožno pošto.
Za Višnjo Goro, Zatičino in Št. Vid napravi se druga vožnja pošta, katera bi se prav lahko vzdrža-vala z denarjem, ki bi se prihranil s tem, ker odpadejo štiri stranske pošte v krški dolini. Dalje od Št. Vida do Rudolfovega je vožnja pošta nepotrebna zaradi vožnjo pošte, ki dohaja po tej cpsti iz Litije v Rudolfovo. Na ta način bilo bi pomagano krški dolini, oškodovan pa nihče drugi, kakor nekateri vodje pošt ob veliki cesti.
Višje poštno ravnateljstvo na Dunaji je vže ■spoznalo čudne sedanje razmere in hoče biti pravično tirjatvam uašim. Ali nekateri možje, katerim d& vožna pošta ob cesti precej dober zaslužek, mislijo, da imajo sami privilegij za vožno pošto, drugi nihče. Oni si prizadevajo na vso moč, da bi zavlekli to za nas prepotrebno premembo. Kaže se menda tudi na pomanjkljivosti naše ceste. Res, da naša cesta sedaj ni v dobrem stanu. Kdo je temu kriv, da ui? Nebrižnost in zaspanost onih, v katerih rokah je oskrbovanje. Med temi so veliko krivi cestni odbori sami. O jeduem se sploh govori, da navlašč neče veliko skrbeti za to cesto, češ, potem bodo vozniki primorani, Višujanom na ljubo (teh je največ v imenovanem odboru) voziti po daljni poti skozi Višnjo Goro, kakor skozi Krko. To se mi zdi prav verojetno. Če bi se bil kdo peljal pred tednom po tej cesti, gazil bi po njej večje blato, kakor po najgrši hribovski poti. Pri resni volji dale bi se kmalu tako pomanjkljivosti odpraviti. Upamo tudi, da postane naša cesta kmalu deželna, potem se bode vže bolje zsinjo skrbelo. Drugače je cesta ob Krki veliko bolje izpeljana od državne. Na celi poti ni nobenega hudega klanca, izvzemši oni kratki ravno na Krki, ta bi Be dal z malimi stroški odpraviti, dočim državna cesta nima skoro druzega, nego klance. Ce hočejo vse te odpraviti, treba bode marsikaterega tisočaka. Lahko rečem, kar bi se tam storilo s tisoči goldinarjev, stori se pri nas lahko s stotaki.
To omenjam le mimogrede zaradi onih, ki se protivijo, da bi naša doliaa dobila njej toliko potrebno vožno pošto. Tirjajmo le stanovitno svoje pravice, gotovo nam jih bodo tudi dali. Posebno bi moralo biti Zužemberčanom in Topličanom veliko na tem, da dobijo direktno pošto, ki jo toliko potrebujejo. Vse, kar je namenjeno v Žužemberk, mora najprej v Trebnje, potem še le nazaj, zastonj gotovo ne vozi trebanjska pošta Zužemberčanom namenjenih reči. Še bolj potrebna'_bi bila za Toplice. Gostjo, ki dohajajo v topliško kopelj iskat si zdravja, posluževati se morajo, če se hočejo s pošto voziti, sedanje zanje silno neprilične pošte. Še zdravega vtrudi dolga vožnja v poštnem vozu, koliko bolj bolehnegn. Koliko je pa več stroškov? Veliko se jih tudi daljne drage poti ustraši in si poiščejo pomoči raje kje drugje.
Pošta skozi krško dolino privozila bi prav lahko od Ljubljane do Toplic v šestih urah. To so res razmere premisleka vredne. Zato se trdno nadejamo, da glavno poštno ravnateljstvo kmalu vstreže željam prebivalcev krške doline in prenaredi dosedanje sebi in nam škodljive naredbe in ukrepe.
Iz Liburnije, 4. januarija. Te dni smo brali v tržaškem listu „Naša Sloga" lepo pohvalo našemu rojaku, dobro znanemu gospodu Antonu Belcu iz j Šent Vida nad Ljubljano. — Radujoč se, da je tudi v Istri svojim delom osvetlil svoje ime, donašamo tu vest doslovce iz imenovanega hrvatskega lista: „Piše nam prijatelj iz Veprinea. U mjesecu septem- ; bru god. 1888 izpunila se je naša davna želja, da ] se je popravio i na novo pokrio zvonik podružne j crkve sv. Petra u Poljanah, kako je to bilo i uci-njeno pred trimi godinami kod župne crkve u Ve-princu. Crkva i občiua dogovorno su pokrile trošak; a)djelo je izveo g. Anton Belec iz Šent Vida kod 1 Ljubljane. Kako smo bili posve zadovoljni njegovom prvom radnjom u Veprincu tako smo podpunoma zado- ! voljni i ovom učinjenom u Poljanah. On je ne samo vrlo sposoban u toj slruci, nego jo čovjek vriedan i čestit u svakom obziru. Kod pogodbe posve urnje-ren, a u izradbi zdušan i točan. Mi mu na tih radnjah srdačno zahvaljujemo — i svakomu, koji bi trebao slične raduje, toplo preporučaino s dodatkom, da on nepreuzmo samo radnju lisnarsku pokrivanje sa bakrom ili sličnom tvarju — nego iz-radja sam i radnju tesarsku, u koju se veoma dobro razurn'je. Još jednom hvala mu — čestitomu slo-venskomu bratu.
Opazka vredništva „Naše Sloge": I nam je od drugod poznat gosp. Anton lielec ne samo kao pravi strukovnjak u pokrivanju zvonika, suša, kuča itd. nego i kao uzor narodnjak, pa ga zato vruce preporučamo voleč. svečenstvu. Živio!
Iz Prage, dne 4. januarija. Včeraj so se zopet zbrali naši poslanci k završevalnemu deželnozbor-skemu zasedanju, koje je bilo dne 10. oktobra 1888 odročeno. To zasedanje je poslednje in bode trajalo štiri tedne. Izvoljen je bil deželni zbor leta 1883, in letos bodo zopet nove volitve pokazale in odločile lice bodočega deželnega zbora.
Z ozirom na le kratko ddbo tega zasedanja vendar čaka važna vloga parlamentarne zastopnike češkega ljudstva; nič manj nego 85 poročil deželnega odbora in 46 poročil odsekovih je pripravljenih, koja se imajo rešiti parlamentarnim potom. Med temi mnogoštevilnimi predlogami, ki se tičejo prevažnih podjetij in vseh javnih zadev deželskih, so tudi take, kojih rešenje ljud hrepeneče pričakuje.
Pred vsemi drugimi pečal se bode deželni zbor v tem zasedanji z uresničenjem ustava, koji je nov dokaz plemenite požrtvovalnosti češke in koji za vselej ostane stalen spomenik našib let. Mislim namreč češko akademijo ved in umetnostij, koja je i na Najvišjem mestu načelno že potrjena. Deželni zbor bode pa obravnaval pravilnik akademije in gmotne pogoje in uvete. In kakor je akademija v duševnem oziru in družbinskem, istotako je važen ustav za celo deželo v gospodarskem oziru deželna banka, za kojo bode v tem zasedanji iz-gotovljen štatut in dotični deželni zakoni. Brez pomena tudi ni prenaredba občinskega reda pražkega, za kojim pride na vrsto reforma občinske vredbe na Češkem v obče. A tudi vprašanju glede zboljšanja gmotnega položaja učiteljev bode važen predmet. V socijalnem oziru bode pa sklenon zakon o ustanovljenji dež. zavarovalnega zakona za delavce in manjše obrtnike.
V šolskem in narodnem oziru pripravlja se jako važna predloga, koja se tiče ustanovitve ljudskih šol za narodne manjšine. Sedanji boj za šolo v namešanih pokrajinah je, kar je žal, še preveč znano, glavna ost skoro vseh narodnostnih sporov na češkem. Boj za šolo manjšine, za vsak razred in oddelek traja vselej šest ali več let, in vse preiskave in zaslišanja so nepretrgana veriga razburjenih borb, in konec njim je: grob miru in sprave celih občin. Že mnogo let oglašajo se glasovi zoper to persekucijo starišev in mladine, koja je v humanitarnem in vzgojevaluem oziru madež sedanjemu stoletju. Posreči li se deželnemu zboru zadovoljivo ] rešiti to vprašanje in izpuliti glavuo ost tem raz-: porom, hvaležnih bode na tisoče stanovnikov v na-| mešanih pokrajinah in vse bodoče pokolenje.
Zaradi tega pa tudi „Matica školskii" konci ; osmega leta svoje blagodejne čiuosti pozivlje vsacega j Ceha, naj bi po svojih močeh iu razmerah pomagal k daljšemu razvoju „Matice školske" in jo smatral ' za uredbo, koji pristoji mesto v prvi vrsti čeških rodoljubnih institucij, da bi delovanje njeno se širilo in cvelo v čast in blagor vsega naroda. Baš „Matica školskA" postala je uteha čeških deželanov, živečih po občinah z nemško večino ali pa na narodnostnih mejnikih, kjer so si nemški sosedje znali vzdržati nadoblast i nad češkimi večinami.
(Konec sledi.)
Dnevne novice.
(Ljubljanski „Sokol") je imel v nedeljo XXVI. občni zbor, kateremu je predsedoval g. I. Hribar. Predsednik se je v daljšem govoru spominjal preteklega leta, v katerem se je praznovala 25letnica tako sijajno, da Ljubljana take slavnosti še ni videla. Za ta vspeh mora se društvo v prvi vrsti zahvaliti mestnemu zastopstvu ljubljanskemu in gospodu ž u p a n u, narodnim damam, na čelu jim gospej M. M ur ni ko vi, čitalnici iu njeuim pevcem. Slavnost je zahtevala mnogo troškov, toda primanjkljaj bode poravnan iz društvenega premoženja. „Sokol" je sklenil, da si zgradi „Sokolski dom", za kateri je častni član g. Josip Gor up da! na razpolaganje 30.000 gld.; 10.000 gld. upa društvo nabrati. V „Sokolskem domu" se bode ustanovila javna slovanska knjižnica in napravil tečaj za učenje slovanskih jezikov. Prečitala sta nato svoji poročili tajnik Kersnik in blagajnik g. Skale. V minolem letu je imelo društvo troškov 4291 gld. 31 kr.; slavnost je stala 2497 gld. 50 kr., v blagajnici je ostalo 245 gld. Na predlog gosp. Zagorjana je bil per acelamationem kot starosta izvoljen g. Ivan Hribar, ki je volitev prevzel in obljubil, da bo i v prihodnje delal po svojih močeh za društvo. V odbor so bili izvoljeni gg.: No Ili, Skale, Kersnik, Mulaček, Vilhar, Mejač, Hanuš, dr. Dereani. — G. Zagorjana predlog, da se mora vsacega izleta vdeležiti vsaj 25 članov, je obveljal. Blagoslovljenja zastave „Dolenjskega Sokola" bode se „Sokol" vdeležil, če le mogoče, „in corpore". Kakor prejšnja leta je tudi letos društvo naročilo 10 izvodov „Mira", 10 gld. pa odločilo društvu „Rudečega križa"'
(Umrl) je dnd 6. t. m. v Križevem pri Kostanjevici čast. gosp. Franc Demšar, tamošnji kape-lan za osepnicami v 30. letu svoje starosti. Bil je tih in blag značaj, ki je prominol kot žrtev svojega poklica. Naj v miru počiva!
(Umrl) je danes zjutraj v Ljubljani č. g. Urh Zupan, umirovljeni farni oskrbnik. Rojen 1. 1823. v Begunjah bil je posvečen 1. 1846. Zadnja leta zaradi bolezni ni mogel več iz hiše. R. I. P.
(V okrajne šolske svčte) imenovani so od pre-čast. knezoškofljstva kot udje za prihodnjih šest let naslednji p. n. gospodje: Za Ljubljano kauonik And. Zamejic; za ljubljansko okolico dekan šmarijski Andr. Drobnič; za Črnomelj dekan semiški Anton Aleš; za Kočevje častni kanonik Martin Skubic v Ribuici; za Kamnik tamošnji dekan Janez Oblak; za Kranj dekan Ant. Mež-narec; za Krško dekan dr. Jurij Sterbenec v Leskovcu; za Litijo dekan Jakob Rus v Šent Martinu; za Logatec dekan Jan. Koprivnikar na Vrhniki; za Novo Mesto prošt Peter Urh; za Postojino častni kanonik in dekan Janez Ev. Hofstetter; za Radovljico Jos. Razboršek, dekan na Bledu.
(Slovensko gledališče.) V nedeljo se je predstavljal izvirni igrokaz „Otok in Struga" na korist g. Borštnika. Gledališče je bilo razprodano, in s tem je občinstvo pokazalo, da znil ceniti zasluge g učitelja dramatičnega društva; odlikovalo ga je tudi s tremi lepimi venci. Glavne vloge 60 bile v rokah gg. Borštnika, Kocelj a, Verovška in Danila ter gospodičin Zvonarjeve in Gostičeve. Posebno hvaležno nalogo je imel g. Kocelj. Ker je novela „Otok in Struga" več ali manj znana, ne bodemo obširneje govorili o igrokazu, ki je po njej draraatizovan. Usojamo si le to opomniti, da je v igri, osobito v prvem dejanji, primerno preveč epike, kar dolgočasi poslušalca.
(Burja.) Poroča se nam iz Trsta: Burja, naša stara znanka, se je zopet oglasila. V torek zvečer je začela peti svoie melodije v Trstu in po Krasu. Mešani vlak, ki je vozil isto noč iz Ljubljane v Trst, jo je posebno čutil. Od sv. Petra do Nabre-žine je burja ugasnila vse luči v vozovih, da je bil vlak v temi. Čez dan se je navadno polegla, tem huje je razsajala ponoči. V mestu je bilo več nesreč, pa tudi na morji, ki je bilo včasih tako razburkano, da se je kar kadilo in penilo. Ponoči od petka na soboto je na tukajšnjem kolodvoru podrla poslopje za železniške stroje. Akoravno je bilo več ljudij v poslopji, vendar ui nikdo ponesrečil, ker so še za časa ubežali. Da je podrla tudi več dimnikov in razbila mnogo oken, to je njena stara navada.
(Kranjske hranilnice) občni zbor je sklenil v zadnji seji, da prevzame še 50 delnic po 200 gld. krajevne železniee Ljubljana-Kamnik. V ravnateljstvo so bili izvoljeni gospodje: Jos. Luckmann predsednikom; dr. pi. Schrey podpredsednikom; Ferd. Mahr, Emerik Mayer, Artur Muhleisen in V. Stedry kuratorji; Ottomar Bamberg, Anton vitez Gariboldi, Jos. Kordin, Peter Lassnik, Henrik iiaurer, dr. A. Pfefferer, Albert Sa-mass a in dr. Schaffer, ravnatelji; J. Baurn-gartner, J. Plautz in Mat. Treuu, računski pregledniki; dr. Emil Bock kot društveni član.
(V novem odborn „Krškega bralnega društva") so gg.: E. Ferk, predsednik; S. Križ man, namestnik iu tajnik; dr. Pučko, blagajnik; Frank in Lončar odbornika.
(Loška prostovoljna požarna hramba) priredi v nedeljo dne 13. t. m. v čitalničnih prostorih sreč-kanje s plesnim venčkom. Čisti dohodek je namenjen požarni hrambi. Vstopniue za neude 1 gld., za ude 30 kr., gospe in gospice proste. Začetek ob 7. uri.
(„Pedagogika ili uzgojoslovje.") Pod tem naslovom napisal iu izdal je profesor zagrebškega vseučilišča g. dr. Martin Štiglič pedagogijo za slušatelje bogoslovnih in učiteljskih šol (preparandij), katerim je glavni namen vzgajati mladino. Knjiga sestavljena je po nekaterih slovečih pedagogih ter v njej veje krščanski duh kot prava podloga prave ljudske omike. Naglaša se v tem novem delu učenega profesorja složno delovanje duhovenstva z uči-teljstvom, ker oba ta stanova poklicana sta v prvem redu, da delujeta pri vzgoji mladine. G. dr. Štiglic piše izredno popularno; pa bi knjiga vrlo dobro došlR tudi Slovencem, katero vsem našim duhovnikom in učiteljem in sploh vsem, kateri se z od-gojo mladine pečajo, najbolje priporočamo. Knjiga
stoji DO kr. Kdor priloži šo 10 kr., dobi jo frauko. Kdor pa priloži še 20 kr., dobi jo krasuo vezauo v pol ehagriu-koži. Dobiva se pri pisatelju, profesorju bogoslovja iu pedagogije ua kralj, zagrebškem vseučilišču.
(V kraujsko hranilnico) je vložilo minoli mesec 1967 strank 446.410 gld., 1654 straukam so izplačali 428.381 gld. 34 kr.
(Razpisano) je mesto deželnega nadsvetovalca pri c. kr. deželnem sodišči v Ljubljani. Prošnjo do 24. t. m.
Raznoterosti.
— Prijatelji in sovražniki pijač. „British Medical Assoeiatiou" je pred daljšim časom izročila posebnemu odboru ualog, naj preišče, kako vplivajo pijače na dolgost človeškega življenja. Odbor je razdelil ljudi v pet razredov, in sicer: 1. osebe, ki čisto nič ne pijo; 2. zmerni pivci; 3. pivci, ki ne pazijo nise; 4. pivci, ki ne poznajo mej; 5. odločni pijanci. Na podlagi te razdelitve je zgorajšnji odbor pri 4234 umrlih osebah dognal uastopuo povprečno starost: 1. razred 5122, — 2. razred 63 13, — 3. razred 59-67. — 4. razred 57 59, — 5. razred 53.03 leta. Doživel je tedaj oni, ki ni pil nobene opojne pijače, najmanjšo starost, največjo pa oni, ki je zmerno pil. Tudi tukaj se tedaj kaže resničuost prislovice: Srednja pot, zlata pot.
—	Prebivalstvo v Evropi se je tekom sedanjega stoletja skoraj podvojilo. Leta 1800 je imela Evropa 175 milijonov prebivalcev, danes jih ima 350 milijonov. Nastopne številke kažejo, kako se je množilo prebivalstvo:
Leta 1800 1830 1860 1880 1888 175 216 289 331 350
milijonov.
—	Konceptni uradniki v avstrijskih m i n i s te r s t v i h. Zanimivi so nastopni podatki, ki so posneti iz „Beamtenkalender 1889" : V mini-sterstvu zuuanjih zadev je 155 uradnikov, 63 meščanskih, 92 plemičev; v državnem finančnem mi-nisterstvu 9 uradnikov, 6 meščanskih, 3 plemiči; v ministerstvu notranjih zadev 61 uradnikov, 13 meščanskih, 48 plemičev; v naučnem ministerstvu 60 uradnikov, 22 meščanskih, 38 plemičev; v pravo-sodnjem miuisterstvu 26 uradnikov, 9 meščanskih, 17 plemičev; v finančnem ministerstvu 82 uradnikov, 41 meščanskih, 41 plemičev; v trgovinskem ministerstvu 73 uradnikov, 21 meščanskih, 52 plemičev; v domobranskem ministerstvu 8 uradnikov, 4 meščanski, 4 plemiči; v poljedelskem ministerstvu 29 uraduikov, 7 meščanskih in 22 plemičev. Vseh 9 ministerstev ima tedaj 503 konceptne uradnike, izmej teh 186 meščanskih in — 317 plemičev.
—	Napad, a ne nevaren. Ko je papež po sklepu jubilejne slavnosti zapustil tako, kakor je prišel, cerkev sv. Petra, padel je najedenkrat za-bojček pred njega na tla. Strah in groza obide navzoče ! Konečno pobere neki stražnik zaboj, odpr(5 £a in vidi v njem — dragocen naprsen križ. čudni darovatelj je še danes neznan.
Telegrami.
Dunaj, 8. januarija. „Fremdenblatt" izjavlja iz zanesljivega vira: Odločilni krogi pravijo, da so popolnoma izmišljene vesti dunajskega poročevalca „Tribuni" o cesarjevem pismu kardinalu Simoru, naj so ne skliče katoliški shod, in pismu belgijske kraljico prestolonaslednici Štefaniji z naznanilom o bližnji zaroki italijanskega prestolonaslednika s princesinjo Klementino. — „Uradni list": „Poslanik v Rio Janeiru baron Seiller jo prestavljen v Berno, grof Rudolf Welsersheimb je imenovan poslanikom za Brazilijo. —
—	„Armee-Verordnungsblatt": Cesar je podelil kornim poveljnikom fml. grofu Grüne-ju, baronu Szveteney-u in pl. Braumiiller-ju dostojanstvo tajnega sovetnika.
Umrli mo :
4.	januarija. Ana Premru, železničnega sprevodnika lu"i, 5 nies., Poljanski nasip št. 48, kron. katar v črevih.
5.	januarija. Marija Wonea, gostija, 71 let, sv. Petra eesta št. 23, vodenica.
6.	januarija. Ana Fermentin, črovljarjova hči, l1/» leta, sv. Petra eesta št. IG, škarlatica.
V bolnišnici:
4. januarija. Anton Reich, gostač, 73 let, pneumonia.
Tujci.
5. januarija.
Pri hlalid.u : C. Uranitsch, lastnik tovarne, iz Gradca.
—	Pisk, trgovec, z Dunaja.
Pri Slonu : J. Sehirnbeek, stotnik generalnega štaba, s soprogo, iz Gradca. — Domladiš iz Ilir. Bistrice. — Freud, trgovec, z Ogerskega.
TremeiiNko sporočilo.
o « O	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		irakoroer. ▼ turo	toplomer» po Celziju			
7.	7. u. zjut. 2. u. poç. 9. u.zveo.	744-4 743-0 743 2	-6-6 -5 o; -8 2	si. szap. si. svzh.	oblačno del. jasno jasno	0-00
Srednja temperatura —6 6° C., za 4 0° pod normalom.
Ounajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 8. januarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl. 25	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16* „	82	„ 05	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ 45	„
Pap rna renta, davka prosta......97	„ 80	„
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	881	„ —	„
Kreditne akcije ..........310	„ 50	„
London.............121	„ —	„
Srebro..............—	„ —	„
Francoski napoleond....................9	„ 50	„
Cesarski cekini......................5	„ 69	„
Nemške marke	........59	„ 27'/,„
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna
po nizkej ceni.
ggBSgBjBmBffiBaBagBBMBBSMBBBBaifflMMMi
Za domačo rabo!
Tkano sukno najfinejše in najmočnejšo vrste, platno od bele preje in polbeljeno platno za črevljarje in sedlarje, modro platno, fino sivo platno, močno dvojno platno za požarne brambe, belo platno za posteljno perilo, damast in dvojtkanino (cvilih), platnen in volnat kanafas, beljeno polplatno, gorsko platno, močno platno za vreče, kakor tudi izgotovljene vreče, platnene robce od oksforta in širtinga, dvojtkaninske in damastne oprtače, servijete in namizne garniture od damasta priporoča po najnižjih cenah	(8)
društvo tkalcev v Vali pri Dobruški na Češkem.
Cenilniki in obrazci na zalitevanje zastonj in ira il ko.
Naše platno je po katoliško-obreduih predpisih popolnoma pripravno za c«Erlc.^eno iu	-a"»i*n«» peril«».
**XXXXH*XX**nK*XUU
h ISnafsi 131»erl, *
#C izdelovalca oljnatih barv, ilrnežcr, lakor ÎC in napisov.
2 Pleskarska obrt za stavbe in meblje. JJ
5	..BLiJ an B» B J sans»,	X
J «a Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. *
5 priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^^ znano reelno fino delo in najnižjo cene. aa Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ft v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boljšo nego vse te vrste v prodajalnah.
aa jpf Conilfo un ziihteranje.
Izvrstno sredstvo
zoper kašelj, liri pa vos t, kakor tudi izborno hranilno sredstvo zoper davico, bolezni v grlu,, pljučnih vejah in pljučali so	(20—9)
proti krti a miline kiogljice,
koje izdeluje lekarnar ■•! «*c*«» I 1 -w JEjJ-m. B® I.gMOM.JL, Dunajska cesta. Njemu naj se pošiljajo tudi zunanja naročila, koja izvršuje proti povzetju izneska. Skatljica 20 kr.
Krogljice iz sladnega ekstrakta, salmiaka, eks-trakta sladkih korenine, sleznega testa, poprove mete in santonina v škatljicah po 10 kr. Pri večjem nakupu rabat.

Prodaja.
V Malem Meilgsi je tako imenovana
j j i & E 0 V S ** mm mws JJ
s prostornim stanovanjem, novim zidanim gospodarskim poslopjem, ograjenim dvorom in gozdom na prodaj.
Pripravna je posebno za kakega obrtnika, ki potrebuje obilno prostora.
V Mengši, dno 4. januarija 1889.
(3-3)	Ivan Zoreč.

S5151PH5151PS&15]PÎ5151PÏS15 yivjgJ[Sl2gjgj gjirtvffa SLftvjg SliilfS
s proste roke v 1'ollioveill (niarici (Srednja Vas hiš. št. 2) lepo arondirano
posestvo,
ki meri z mladim prostornim gozdom nad 41 oralov in leži tik kantonske ceste.
Polovica kupnine sme ostati vknjižena.
V Mengši, dne 4. januarija 1889.
(3_3)	Ivan Zoreč.
m
CEBELN0 -V0SCENE SVEČE