Lete. Vil, it. 99.
PoStnSna (staSama w g©S©wlral.
V Ljubljani« v 4©f@& 24» a^rSi® 1923»
P®mm* 54.1 Din.
HflPREJ
dlasilo SedallstKne strank« Ittflpsinvile.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljiibljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 min 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Za sporazum.
Naši 4 zastopniki so prinesli iz Zidanega mosta precej dobre volje, skoro bi lahko rekli, da so prepričani o uspehu za-počete akcije. Mariborčani so baje pokazali. da si sporazuma odkritosrčno žele. Sklepi so sicer stilizirani precej nejasno, pa tega so se na konferenci vsi zavedali m je posebno sodr. Bahun to izjavil, češ, da se od ročnih delavcev ne more priča-kovati. da bi znali v kratki obliki izraziti točno vse, kar se je reklo in mislilo.
Iz vseh točk žari odločna voija po enotnem kongresu, čigar sklepi morajo veljati za vse enako po enotnem tisku, ki morajo zanj delati vsi in proti osebnostim ter osebnim napadom, ki morajo brezpogojno prenehati. Da ne bo tega kdo napačno razumel, bodi povedano, da s tem nikakor ni kršeno stališče javnosti, niti se ne zahteva, da bi o organiziranih članih ne smel razpravljati tudi tisk. če zagreše kai takega, kar bi stranki škodovalo — toda treba je povedati točno, kaj so zagrešili ne pa jih pavšalno blatiti. Le eden izmed udeležencev je nastopil proti načelu javnosti, ko se je pa vprašanje pojasnilo. se ie tudi on strinjal z nazorom vseh drugih.
Mnogim izmed naših najboljših se bo zdela nesprejemljiva posebno prva točka — toda to le na prvi mah. Njena misel ni v nasprotovanju proti pravilniku, temveč v zedinjenju, če bi se zaradi pravilnika imeli raziti bomo rajši dogovarjali se o njem toliko časa, dokler ne najdemo za to ali ono sporno določbo boljše določbe. Sicer pa ni sporna nobena točka razen § 6. Pa tudi o tej točki so Mariborčani izjavili, da neka določba mora biti; prepričani smo. da bo javna diskusija o
tej točki prav lahko sezidala tisti most, ki je potreben med nami, ali boljše, zasula tisti plitki jarek nejasnosti, ki nas še loči.
Seveda počakati moramo na sklepe odgovornih odborov. Ti bodo imeli posebno mnogo posla s formalnostmi, na katere je^ konferenca v Zidanem mostu pozabila. Če ostane glede organizacijskega aparata vse pri starem, bomo imeli na kongresu delegate, ki se ne bodo čutili enakopravne, ker bodo eni izvoljeni na temelju našega strogega reda, eni pa bodo zastopali bolj popustljive organizacije. Jasno je, da imajo popustljive organizacije lahko več članov nego stroge, posebno še če je pri njih prispevek manjši: v Maribora 1 Din. pri pokrajinski organizaciji SSJ pa 2 Din. Po vrhu pa plačujejo v Mariboru progresivni davek samo tisti, ki hočejo, pri nas pa j,e uveden za vse. Mi objavljamo vse organizacije, ki so obračunale in za koliko članov so obračunale, tako, da nas ves svet lahko kontrolira, zato mi nikakor ne moremo lagati in za redne organizacije priznati tiste. ki se bodo šele jutri spomnile in obračunale za lansko leto ali pa kar za dve leti skupaj — v Mariboru sc pa lahko tako popustljivi in nihče bi jim ne mogel šteti v zlo te popustljvosti nasprotno, vsi moramo biti veseli, kadar zvemo, da se ie v tem ali oneim kraju proletariat zopet spomnil tudi na svoje politične dolžnosti in požrtvovalno doplačal vse prispevke za nazai.
Tudi druge težave so. ki bomo še pisali o njih in zavedamo se. da bodo imeli odgovorni odbori mnogo dela. da najdejo način resničnega zedinjenja. Vendar — če je resnična dobra volja, ne smemo dvojnico uspehu. Proletariat ie premagal že
drugačne težave, pa bo premagal tudi to, Le pridno naj delajo vsi tisti, ki čutijo po-trebo zedinjenja! V delu je rešiev in zmaga.
SKLEPI ZEDINJEVALNE KONFERENCE V ZIDANEM MOSTU 22. APRILA' 1923.
1. Pokrajinski pravilnik se ne vzdržuje v celoti, ako bi bil ovira zedinjenju stranke. Pridržujejo se pa vse sporne točke v odločitev pokrajinskemu zboru, katerega sklepi veljajo kot predlogi za1 glavni strankin zbor.
2. Eventualna razdelitev Slovenije v dve oblasti, ne sme biti vzrok spora m nel more biti v tem vprašanju nobenih načel-« nih nasprotstev. Prepušča pa se tozadev* na odločitev pokrajinskemu strankinem® zboru. Delokrog oblasti, ako se ustanove, naj določi pokrajinski strankin zbor.
Posebnih predpravic naj si posamezna okrožja ne pridržujejo.
3. Strankin pokrajinski zbor naj določi, ali naj izhaja še nadalje dnevnik, irf sicer ne da bi se morala za njega vzdrževanje porabljati vsa strankina denarna) sredstva.
Sicer naj se pa izdaja list trikrat to-* densfco po možnosti na 8 straneh. Pole* tega naj se izdaja tednik za člane KDZ.
Kje naj list izhaja in ime lista naj tudi določi pokrajinski zbor.
Konferenca se izreka za čimprejšnje) sklicanje pokrajinskega zbora v Celje.
Do strankinega zbora ostane vse pri starem. Z osebnimi napadi se mora od: danes naprej brezpogojno orenhati v strankinem tisku in na shodih.
Zidani most, 22. aprila 1923.
Pastorek 1. r.. Thaier 1. r.. Rinaldo 1. r„ Verbančič ,1. r., Lapuh 1. r., Bahun L r„ Jordan 1. r.. Ozmec 1. r.
MILENIN:
Tone Seliškar: Trbovlje.
(Dalje.)
Tako bi lahko našteli sto in sto pesmi. ki imajo slično obličje, če jih razdelimo po sestavnih delih in pomislimo, kaj je pesnik pravzaprav hotel povedati. Značilno za pretežno večino naših, vsaj liričnih pesnikov, izvzemši one maloštevilne, ki so mojstri besede in misli, je to. da brenkajo po navadi stalno na isto struno. Ljubezen — najbolj prikladna je seveda nesrečna, ki razpraska vso dušo — je pri njih os kolesa, okrog katere se sučejo vse druge manj vredne in zato tudi manj opevane duševne zaznave. Splošno pa je duša, čut, čustvo ali kakor pač hočemo imenovati oni de! človeškega notranjega življenja. ki ga ni mogoče zamenjati z razumom, ker si pogosto celo nasprotujeta, pri teh pesnikih oni temelj, na katerem zidajo svoje umotvore. Ni čudno, če se potem pesem po svoji vsebini upira zdra-
vi pameti in da večina ljudi, izvzemši one, ki drže Pegazovim jezdecem stremena, sploh ne razume in ne more razumeti, kakšne misli so v pesmih izražene.
Toda pustimo končno stvari, ki ne spadajo strogo pod naš naslov, in da avtor nove zbirke ne bo hud. oglejmo si vsaj približno njegovo delo. ki je po svoj! vsebini in vodilnih mislih tako obsežno in globoko, da je na tem mestu nemogoče govoriti podrobno o njem. Zbirka je posvečena vsem sajastim bratom in sestram, ki umirajo na našem s krvjo omadeževanem planetu. Že te besede karak-terizirajo pesnika kot misleca, ki išče v naši poeziji novih potov. Z njim pa je obenem že obsodil svoje delo na neuspeh dotlej, dokler nižji sloji naše družbe ne dosežejo višje kulturne stopnje. Ljudje, ki kupujejo z zlatom tudi duše in prodajalci teh duš seveda niso naklonjeni sajastim bratom in sestram, zlasti odkar so se nekateri izmed teh trpinov začeli zavedati, kaj so in kako ogromen je njih pomen na
zemlji. Kritiki so takoj sklenili, da je Seliškar »proletarski« pesnik, revolucionar, socialist in če bo še dolgo tako pel, da! lahko postane celo komunist. Ne vem, če' je ta sodba upravičena ali ne, sicer pa na* znanje ljudi, ki imajo kurjo slepoto in vidijo samo to. kan- leži pred nosom, ni bog-ve kako važno in odveč bi bilo prerekati se z njimi. Meni se zdi, da je Seliškar v, prvi vrsti človek, ki pozna življenje v vseh njegovih variacijah, ki ima obsežno in docela realno svetovno naziranje in kot globoko čuteče bitje izraža svoje misli v lepi pesniški obliki. Nobena slovenska leposlovna ali znanstvena knjiga do danes še ni bila posvečena onim milijonom trpi-* nov. ki na zemlji, na morju, v rudnikih' in tvornicah, v dimu in šumu jeklenih pošasti iz stoletja v stoletje kujejo kopljejo, oriejo. sejejo, predejo, ki kakor neumorne čebele delavke ustvarjajo s svojimi žu-Ijavimi rokami vse. česar potrebuje človeštvo za obstoj na zemlji. Na ramah teh upognjenih, mračnih in pozabljenih trpi-
Zaloška cesta
obhaja danes zopet svojo črno obletqico. Najboljši spomin nanjo bi bil. če se danes vsi' vprašamo, kaj smo storili od tistega časa do danes za to, da jo maščujemo in za vse čase v dragi obliki preprečimo. Človeku se mora gabiti, ko bere v različnih »proletarskih« in »razrednobojnih« listih visoke tirade v ,počaščenje padlih žrtev. v takih listih, katerih zastopniki se z razbojniško reakcijo iz tistih in današnjih dni parijo v bratskem objemu na različnih visokih mestih. Spomniti se mora človek tudi na 18. marec, ko je slovenski proletariat v svoji večini malo pred obletnico tisti razbojniški reakciji izrekel zaupnico in ji dal možnost za nove vivisekcije na svojem telesu. Zaloški cesti bomo posvetili posebno »Naprejevo« številko »Majski list«, od katerega je za vsak razprodan izvod namenjen po 1 Din živim žrtvam na tej cesti padlih proletarcev in ki bo zato stal za toliko več. Danes 24. aprila 1923 se je spominjajmo vsak zase in sram naj bo tiste ki jo je izdal.
+ V vladni krizi je novo samo to, da .je dobil Pašič v soboto mandat za sestavo poslovne vlade. Drugače imajo vsi še vedno upanje, da pridejo vanje, klerikalci zato. ker upajo pri Radiču doseči milejše pogoje, demokrati v zavesti da doprina-šajo ogromno »žrtev«, če se vsedejo na mehke ministrske blazine.
+ »Glas svobode« glasilo »nezavis-nih«, je izšlo. Natančnejšega ne vemo poročati, ker se nam ga boje poslati. Čuje-mo pa, da imenuje med drugim gospodo iz bivše SSDL »družbo za zasiguranje mandatov«. To smo ji mi še prej rekli in samo to je čudež, da se razna nezavis-na gospoda s svojim Lemežem na čelu v tej družbi na ljubljanskem magistratu še vedno dobro počuti. Dejanj, gospodje, na fraze vam ne bo dalo zavedno delavstvo niti ficka več!
-f »Komunizma smo siti, kruha nam dajte«, je na narodnosocialnem protestnem shodu zoper nameščenje inostran-skih delavcev v naših podjetjih nahrulil neki bivši komunist našega prijatelja Žorgo. Mi pravimo, da je tisti delavec pravega komunizma prav toliko pojedel kolikor Žorga sam. Raznih zmešane pa
nov ie gradila zgodovina države, bile so se krvave bitke razvijala- se je kultura in civilizacija, spreminjal se je zemljevid vseh delov sveta —• in vendar jih niso opevali pesniki, čeprav so v primeri ž njimi popolne ničle, čemu? Ker so se odtrgali od zemlje in onih, ki jih oblačijo in jim služijo kruh. ki so se dvignili na krilih fantazije med oblake, objeli svoje punce in plešejo z njimi ter jim spletajo lavo-rove ’ vence iz svojih duševnih bolečin. Seliškar ni tak in v tem oziru bi ga morala trezno misleča javnost pozdraviti kot pesnika, ki se je loti! težkega za naše pokolenje morda pretežkega dela. V njegovi zbirki zaman iščete sentimentalnih, naivnih in raznim gnilim bogovom posvečenih srčnih izlivov, on ni trubadur, ki brenka in poje pod oknom svoje ljubice, on ne vidi v hrušču nebeškega konja, njegova pesem zveni kakor novi zvonovi in kar je posebno važno — Seliškar ni zbežal na Pegazu od realnega vsakdanjega, v sedanji dobi dokaj žalostnega življenja.	(Dalje	prih.)
je resnica, da se vsak človek kmalu preobje.
+ Še eden izmed možakarjev. Takoj po dr- Korošcu je bil povabljen v avdienco h kralju in na tečno kosilce ljubljenec slovenskega proletariata in še posebni ljubljenec mnogih gospodov in kon-sumarskih kapacitet iz bivše SSDL — no, kdo? Gospod Tone Kristan. O njegovem obisku vedo sapio to poročati, da je potem z bleščečim obrazom po Belgradu pripovedoval, da pride vojaška diktatura. Bog daj.
+ Mednarodni kongres Socialističnih žena se bo vršil istočasno z mednarodnim kongresom socialističnih strank v Hamburgu v istem mestu in v istem poslopju. Kot začasen dnevni red veljajo te točke: Poročilo o razvoju ženskega delavskega gibanja v posameznih deželah in uspehi žena v zakonodajnih in upravnih zborih; naloge žena v socialističnem gibanju; organizacijska vprašanja. Udeležbo so doslej prijavile sodružice 12 držav, med njimi iz Jugoslavije, ki so predlagale skupno s švedskimi in holandskimi sodvužica-mi k dnevnemu redu še točko o vzgoji mladine k mirovnemu nazoru kot glavno točko. Dnevni red se bo končno določil na predseji 19. maja. Prijave h kongresu kakor tudi vsa druga sporočila treba poslati na Sodražico Adelo Poppovo na Dunaju, V. Rechte Wienzeile 97.
+ Madžarski krščeni Judje so predložili parlamentu sila reakcionaren zakon proti strokovnemu gibanju, ki se v ničemer ne razločuje s podobnimi določili v našem zakonu o »zaščiti« države. Predlog dopušča izprtje in stavko le v tem slučaju, če so bila pogajanja brezuspešna. Delavci v javnih obratih sploh ne smejo stavkati in dotične organizacije, ki bi stavko vseeno proglasile ali Pa k! bi tako stavkovno gibanje podpirale, se kratko-malo razpuste. Še druga reakcionarna določila vsebuje ta predlog. Socialistični poslanci so se uprli temu brezglavemu zakonu in stopli za njegovo odvrnitev v stik z naprednejšimi poslanci med opozicijo.
+ Stavka gorenještajerskih rudarjev ie končana tudi za Steieregg, kjer so včeraj povzeli delo.
-f Turinski klerikalni kongres je bil samo krinka, ki so si jo laški klerikalci sedaj sami potegnili z obraza, če so na njem sprejeli sklepe, ki so proti sodelovanju s fašizmom, je njihov parlamentarni odbor sedaj skoro z vsemi glasovi odobril fašistovski režim, njegovo namero glede odprave proporcionalnega volilnega reda in sodelovanje v vladi. Nov razkol v stranki smatrajo za neizogiben.
+ Bratje, ki poznajo brate. Tajnik laškega zunanjega ministrstva je rekel v razgovoru z nekim časnikarjem, da more fašistovski vladi slediti le komunistična. Teror bi torej sledil terorju, enako enakemu. Pa bogve če ni laško ljudstvo že sedaj enega kakor dragega že sito, ali če ne bo še postalo, predno bi se utegnilo za drugo odločiti.
+ Svoje nasilnosti nadaljujejo francoski in belgijski brezmožganci v Poruhriu.
V zadnjem času so se vrgli zlasti na ropanje različnih blagajen, pri čemer so prizadeti posebno delavski fondi. Še celo denar in proste vozovnice, ki so bile namenjene za potovanje delavskih otrok v inostranstvo so zaplenili v _ raznih sch\varzwaldskih krajih in v Duisburgu. Čisto tako. kakor roparji za plotom, ki ne razločujejo več med mojim in tvojim.
+ Eden izmed lepih gospodov je orleanski kardinal in nadškof. Raznim nemškim škofom, ki so protestirali proti po-ruhrski akciji — ker pri tem njihovo imetje nekoliko trpi — je naslovil pismo, v katerem pravi ta blagoslovljeni Kristusov namestnik, da delajo francosko-bel-gijski pirati čisto prav, da se poslužujejo le svoje pravice (pravice pesti najbrže) in da se nemškemu ljudstvu prav godi. Kaj je treba tukaj še pripombe! Blagoslovljeni nebeški izžemalci so pač pol-bratje grešnih posvetnih izžemalcev in druge brez drugih bi jih že davno vrag vzel.
+ Angleška spodnja zbornica je odklonila predlog za alkoholno prepoved z 236 proti 4 glasovom. Angleži so sicer samo proti nasilni prepovedi ker vedo, da nasilne odredbe, kakor so jih izdali v Ameriki, ne zaležejo mnogo vendaT so si sami oziroma njihove stranke so krive, če bo na Angleškem še dalje vladal alkohol, ker so premalo storile proti njemu. Saj smo zadnjič o tem pisali, da še celo socialistična stranka nima glede alkohola ostro fiksiranega stališča.
Dva stvarna očitka-n.
Drugi očitek je pa še bolj demagoško izrabljen nego prvi. Tiče se našega pokrajinskega tajništva, češ. da ima nered in da ne izvršuje sklepov.
Na kongresu je strankin tajnik zahteval. naj delegati povedo, če kdo kaj ve, česar tajništvo ni izvršilo, dasi ie bilo sklenjeno, ali pa to. kar je izvršilo, pa je bilo drugače sklenjeno; pri tem ie pa dodal, da morajo biti izvzete vse nemogoče stvari. Če naročite tajniku, naj preskrbi za to ali ono. mu morate dati za to potrebne ljudi, prostore, čas in denar. Če sklenete, naj preskrbi milijon kron. mu morate tudi povedati, kje naj jih izkoplje. To ie jasno.
Na kongresu je bilo sklenjeno, da se mora objaviti strankina bilanca. Tajnik sam je bil zato. Povedal je pa tudi. zakaj bilance ni prinesel že razmnožene na kongres. kakor jo je prinesel prejšnje leto. Pozneje se ie pa izkazalo, da se niti v enem mesecu ne bo mogla objaviti razen če izdamo netočne številke. Z netočnimi bilancami pa ne bomo hodili na javnost, to prepuščamo drugim, naša bo netočna k večjemu brez naše vednosti.
Vsem je znano, da uprava »Napre-ja« 1. 1921. še ni bila v strankinih rokah-Tajništvo je prineslo samo svojo bilanco in bilanco »Ljudskega glasu«, ki je takrat izhajal posebe. O Novem letu 1922. smo prevzemali »Naprej« brez bilance, uprav-ništvo na kongresu ni poročalo o »Na-preju«. To je znano vsem. Tudi je znano, da je prejšnje osobje polagoma vse izstopilo iz uprave, niti eden izmed njih ni več niti strankin član, po veliki večini pa že tudi prej niso bili. Ker so pa strankini dohodki le počasi rasli, dohodki od gospodarskih organizacij pa so takoj popolnoma odpadli (še 1. 1921. je prejel »Naprej« 490.000 K!), je razumljivo, da tajništvo ni moglo nastaviti novih moči, ampak dela vse posle tajništva in »Napre-ja« z osobjem, ki ga je manj, nego je bilo prej osobja samo pri »Napreju«. Že samo to dejstvo govori dovolj glasno za tistega, ki kaj razume.
Pri ljudeh, ki so bili v službi samo zaradi zaslužka, ne zaradi stvari, ki so šli ob uri domu, pa čeprav bi gorelo — se ni čuditi, da je v poslovnih knjigah
M
marsikaj nejasno tako, da nekatere stvari sploh nikdar ne bodo pojasnjene, nekatere pa še dozdaj niso. Vsega tega pa nismo vedeli takoj prvi dan, zato smo od Novega leta 1922. začeli voditi po našem načinu račun za »Naprej« skupno s tajniškimi računi, bilanco za 1. 1921., ki bi naj bila prva položka, smo pa mislili vložiti pozneje. Toda pozneje smo našli, da je treba vse pregledati in ugotoviti, če se vjema in pri tem smo n. pr. našli med dolžniki posamezne položke, o katerih so nam dolžniki dokazali, da so plačane. Ce bi bili imeli človeka, ki bi mu izročili revizijo tega podrobnega dela, bi bili od jeseni 1922 do kongresa to delo lahko izvršili — toda pri nas se dela tako delo samo mimogrede, saj niti knjigovodje nimamo, ampak dela tudi knjigovodske posle človek, ki ima razen tega še pet raznih poslov, ki bi vsak zahteval celega moža. Torej je pač jasno, da se mora najprej izvršiti tekoče opravilo, da ne nastane nered še v naših računih, za pregledovanje starega pa se porabi le tuintam kak »prosti« čas-
Seveda smo za vsako tako položko prijeli tistega, ki ie prejel denar. Ta ima pa tudi pravico živeti, mora vršiti najprej svoje posle, in se torej lahko izgovarja, da nima časa, da bo o priliki prišel pregledati kniige in pojasniti pomoto. Taki slučaji so se s časom množili pojasnjen pa niti prvi še ni. Končno se nismo smeli več dati voditi za nos. zato smo zagrozili; ko tudi to ni pomagalo, smo povedali vse strankinemu pravnemu zastopniku dr. Korunu (tako mislimo, da »Rdeči prapor« ne more reči. da ni vedel o tem). Ta je pa takat že počasi nehava] biti naš nravni zastopnik, tako čaka zadeva še zdaj pojasnitve pojasnili jo bomo takoj, ko si bomo vzeli čas za to.
Vse to in podobno je torej znano dr. Korunu in tudi njegovemu prijatelju Svetku. Ta je tudi eden izmed tistih ki je neštetokrat požrtvovalne naše sodelavce klical v prosto naravo naj se ne ubijajo noč in dan v v zaduhlih prostorih, češ, kar ne more danes biti, bo ,oa jutri — in baš ta človek razširja potom »Rdečega prapora« in tudi drugače neokusno demagogijo da strankino tajništvo ne izvršuje sklepov ker še dozdaj ni objavilo bilance. Pri tem je bil član načelstva in ie zanjo odgovoren in mu nikdir nihče ni branil vsesti se k temu delu in izvršiti ga.
Zato trdimo, da je ta na prvi pogled stvarni očitek tudi gola demagogija prav tako. kakor če kdo kriči, da »Naprej« ni zanič, pri tem ga na pozna in ve da je dober, samo njegovim prijateljem ne diši! Slabejši ie ta. nego pa oni, ki »Naprej« kritizirajo — pa ga sploh ne poznajo.
Kdor ima dobro voljo, mu bo to pojasnilo dovolj. Kdor še česa ne razume, nai vpraša, vprašanje za pojasnilo ni nič napačnega. Toda nihče naj ne obsoja, dokler pregreška ne pozna.
Dnevne w®stS.
O nedeljskem »Svobodlnem« delega-cijskem zboru bomo še poročali. Toliko za danes: Ce bi g^ ne bilo, bi bilo bolje ne samo za dezolatne finančne razmere našega proletariata, ampak za'ugled »Svobode« same.
Velika eksplozija se je zgodila v kragujevskem topniškem zavodu. Ker delavcev slučajno ni bilo navzočih, ni bilo človeških žrtev, pač pa je gmotna škoda velika.
Izletnike v Vintgar opozarjamo, da je pot sicer prosta, da pa je okrajno glavarstvo v Radovljici most pri tovarni pohištva Vintgar do nadaljnjega za vsak promet z ozirom na javno varnost zaprlo, dokler se temeljito ne popravi. Izletnikom torej svetujemo, da se vrnejo zopet skozi sotesko nazaj do Šuma ter se poslužijo za vrnitev na Bled poti preko Sv. Katarine in Zasipa ali pa se peljejo iz železniške postaje Dobrava z železnico na postajo Bled. Vlaki odhajajo iz postaje Dobrave v smeri proti Bledu ob 9.38 dopoldne in 2.17 popoldan.
Poštna uprava je ugotovila, da na-lcpljajo stranke na pisemske pošiljke dostikrat take znamke, ki so bile za fran-kiranje pošiljk že porabljene, ali pa znamke, ki so sestavljene iz več delov, ki so izrezane iz še nerabljenih dopisnic. Tako goljufivo frankiranje ni samo neveljavno, ampak je obenem prestopek zoper državni dohodarstveni zakon, ki predpisuje za tak prestopek kazen in zahteva, da naznani poštna uprava krivca finančni oblasti.
Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja članom, da je prejelo planinske znake. Dobivajo se v osrednji pisarni za ceno 25 Din.
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najceneiši. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
Ljubljana.
Informacijski krožek se snide danes, v ponedeljek ob običajni url.
Chemotechna. V Ljubljani, Mestni trg št. 10, se je otvoril laboratorij za izdelovanje kemičnih farmacevtičnin in sorodnih produktov. Domačemu podjetju želimo najboljši uspeh.
Ce8|e„
Izkoriščanja vajencev neče biti konec! Čevljarski mojster Gorenjak v Gosposki ulici je svojega vajenca pretepal ter ga zaposloval pri slabi hrani 10—12 ur dnevno, delati je moral tudi ob nedeljah. Na intervencijo strokovnega tajnika je odpustil pomočnika ker je govoril resnico kako grdo da g. Gorenjak ravna ž njim. Pomočnik je tudi povedal, da je moral čevlje izdelovati s papirjem namesto »Brandsohlenov«. Ni čuda potem, da takim gospodom hiše rastejo delavci pa jetični umirajo. Čevljarski pomočniki pa še ne vidijo, da niso organizirani!
Maribor.
»Stražini« napadi na Orjuno, ki jih
krije odgovorni urednik s svojim poslanskim mandatom so mariborske orjunaše Pripravili do tega, da so zopet enkrat prekoračili meje dostojnosti. »Stražine-ga« urednika Golca, duhovnika in vojnega invalida, ki se s svojo posušeno roko ne more braniti, je »Taborov« upravnik Rea na javni cesti pretepel. Takoj je — Reji priskočila cela četa orjunašev na pomoč, med njimi »Taborov« urednik Rehar. Radi nas se klerikalna in orjuna-ška gospoda med seboj lahko do zadnjega pobije in s svojo kulturnostjo oblati, med slovenskim ljudstvom bo na ta način še najprej- izgubila kredit. Pravimo pa: Kakor je neznačajno, če pišeš o stvareh, ki jih nisi pripravljen pred vsakim forumom s svojo osebo zagovarjati in preklicati, če niso resnične, tako je neznačajno pobijati demagogijo namesto z močjo svojih duševnih razlogov s palico na — pohabljenega človeka.
Vestnik
Redni občni zbor šišenske »Svobode« se bo vršil dne 28. t. m. v »Zadružnem domu« (bivši nemški šoli) v Žiber-tovi ulici z običajnim dnevnim redom. Ker je »Svoboda« edina organizacija, ki skrbi za duševno izobrazbo delavstva, je udeležba vseh članov kakor tudi ostalih, ki jim ie na srcu delavski dobrobit — dolžnost. — Odbor.
P© mtu.
Kako velika je vsota, ki jo mora Nemčija plačati? Londonska konferenca je sklenila, da mora plačati Nemčija vojne odškodnine 132* miliard zlatih mark. Ta svota odgovarja 52.000 ton zlata. Predstavljamo si, če bi Nemčija to plačala v zlatu, bi ž njim napolnila 5200 železniških tovornih vozov, na vsakem po 10-000 kg zlata. Po vsem svetu ni toliko izkopanega zlata, da bi ga mogli toliko skupaj spraviti. Če bi Nemčija hotela to vsoto plačati s papirnatimi bankovci po sedanjem valutnem kurzu nemške marke, bi morala plačati 734.000 miliard. Če bi se našla takšna tiskarna, ki bi imela prostora za 5000 tiskalnic, bi moralo teh o000 tiskalnic celo leto delati noč in dan, da bi navedeno vsoto bankovcev po 10.000 mark natiskale. Toraj je plačilo v papirnatih bankovcih nemogoča. Plačilo v zlatu je fraza. In pri vseh teh dejstvih, so med našimi žurnali tudi taki, ki kriče, da se Nemčiji, to je nemškemu ljudstvu prav godi!
IZJAVA.
V nedeljo 8. aprila 1923 me je nek! sodrug vprašal, zakaj ne odgovarjam na očitke, ki jih je priobčil na mojo osebo listič »radikalov« »Naša vas« tik pred volitvami poslancev v nar. skupščino, če so očitki resnični?
Jaz sem očitke sicer čital, a nisem jih smatral toliko vredne, da bi nanje reagiral, zlasti, ker sem imel utis, da jih piše politični mrtvec zgolj iz osebne mržnje do mene in stranke, h kateri jaz pripadam. Očital se mi je privaten greh, ki sicer ni greh, vendar je bil dobro sredstvo za politični »šlager«. Tožila me je neka uradnica, ker nisem pred meščanskim sodiščem priznal, da sem oče njenemu otroku, da bi plačeval »alimente« za dejanje drugih. Sodišču in »radikalnemu« dopisniku sem pa radevolje na razpolago, da me kot vojnega invalida preiščejo, če sem takih učinkov sposoben. Pri tej priliki bom prišel vsaj do zopetnega nadpregleda in do pokojnine.
Alojzij Leskošek, vojni invalid.
LIMI, MfiSMM MI ŠTEJ.
REGISTROVARS MDKBGfl Z GHEJEHO ZAVEZO. TISKOVINE ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URAOS. HAJMODER* NEJŠK PLAKATE IN VABILA .•» ZA SHOEH5 !N VESELIC« .*.
LETNE ZAKLJUČKE
NAJJMODEEMJsJŠA U53ED8A ZA TISKANJE «ASOPISOV, KNJI«, B80ŠMR ITD. STCREOT0FTO. LITOGRAFIJA.
Upton Sinclair:	France Kremen.	73. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Mol e k a.)
France je molčal.
»Poglej Rusijo,« je nadaljeval socialist-vojak. »Kaj pomaga, pridobiti socializem, ko se pa moraš vpreči v militaristični voz, če nočeš, da. te povozi sovražni voz? Ti še nisi spregledal, to je vse; toda spregledati moraš. Kakšno upanje irha zdaj Rusija?«
»Nemški socialisti.«
»Kje so? Ali imajo kakšno moč? Vidiš, France, sprijazniti se moramo z dejstvom, da je med nemškimi socialisti mnogo takih, ki niso nobeni revolucionarji — navadni politi-čarji so in nič boljši od drugih. Pokazali so, da ne morejo rešiti Rusije in niti svoje domovine. Nemški socialisti ne smejo pričakovati, da bomo vso večnost čakali na nje. Preveč stane to čakanje.«
»Ampak,« se je namrdnil France, »mi zdaj delamo ravno to, kar smo prej očitali nemškim socialistom: prelevljamo se v patriote in podpiramo kapitalistično vlado, menda ne?«
»Kadar podpiraš vlado,« je razlagal Emil, moraš vedeti, kako jo podpiraš. Vsi poznamo napake naše vlade, vemo pa tudi to, da vlado lahko spremenimo vsak čas, čim se pripravimo. To je velika razlika med našo in nemško vlado. Prepričan sem, da nemško ljudstvo brcne kajzerja s prestola kakor hitro ga natepemo in potem bo mogoče govoriti pametno z Nemci.«
Hodila sta molče nekaj korakov in France je poskušal, da se prilagodi novi ideji. Bile so nove misli — ne morda zato, da jih ne bi bil že slišal, ampak nove iz ust Nemca.
»Kaj pa tvoj oče?« je pretrgal France molk.
»Ostal je stari Forster. To je zame zelo težko; molčati moram, da ni večnega prepira v hiši. Star je, in nove ideje se ga težko primejo. Človek bi bil pričakoval, da takoj zagleda luč. Njegov oče je bil revolucionar; bil je v ječi v Dresdenu, Ali ti je kaj znana zgodovina Nemčije?«
»Ne.«
»Takrat so bili hudi boji. Nemško ljudstvo se je hotelo osvoboditi, toda vojaške čete so zadušile upor in vsi pravi revolucionarji so bili pregnani na tuje. Nekateri so šli v Ameriko in med temi je bil tudi moj ded. Ali njihovi otroci so pozabili na krivice, ki so se godile očetom — gledajo na Nemčijo iz daljave in mislijo o nji sentimentalno kakor je naslikana v povestih in pesmih: božičnodrevesna Nemčija. O sedanji Nemčiji, ki je rastla z njimi, ne vedo ničesar — o Nemčiji železarskih in premogovnih kraljev, ki združuje vso pod-
lost fevdalizma z moderno znanostjo — 'zver z možgani In-! ženirja!«
Emil se je potopil v misli. »Veš, France« je nadaljeval po kratkem molku, »vojna je zame razodetje, najstrašnejše razodetje, ki si ga moreš misliti. Tako je, kakor če bi ljubil žensko, pa ti zblazni pred tvojimi očmi ali se ti odkrije kot najgrša vlačuga. Tudi jaz sem verjel v božičnodrevesno Nemčijo; ljubil sem jo in se potegoval zanjo; nikakor nisem mogel verjeti listom, kar so pisali. In ko zdaj pogledam nazaj, vidim natančno, kako je moje mišljenje viselo v zanki, katero so vrgli nemški militaristi daleč čez morje v Ameriko in me prisilili, da sem mislil to, kar so oni hoteli. Morda grem predaleč. Čutim namreč, da se mi vedno bolj studi vse, kar je nemškega. Moj oče je snoči pel neko staro nemško pesem, ki pravi, da se ni treba bati ljudi, ki pojejo, kajti hudobneži ne znajo peti. Takoj sem ga zafrknil rekoč: »Nemške čete so prepevale, ko so marširale v Belgijo!«
»O,« je vzkliknil France, misleč, da je morala Emilova opazka hudo zbosti starega Hermana Forsterja.
Mladi Forster se je bolestno nasmehnil.
»Rekel je, da sem znorel odkar sem oblekel rjavo uniformo. Resnica pa je, da so mi te misli že dolgo plesale v glavi in snoči so izbruhnile z vso silo na dan. Znal sem, da pridem pred naborno komisijo in moral sem se odločiti za eno ali drugo. Sklenil sem, da grem v vojno in po storjenem sklepu nisem mogel več čakati nabora. Stopil sem mahoma
v armado.«	.
Emil je zopet umolknil za nekaj hipcev m nato je pogledal prijatelja.
»Kaj pa ti?«	.,	,	.	,
Kremen je bil seveda pretrmoglav, izogibal se je nabornih komisij ko gadjega gnezda. Ze je mislil vse natanko povedati Emilu, toda v skrajnem trenutku se je premislil. Emil je bil v uniformi; Emil je bil patriot in mogoče mu ne sme
zaupati več kot socialistu!
»Niso me še dobili — ampak siguren tudi nisem vec kakor sem bil prej. To se pravi, vojak ne bi rad bil; — ne vem, če bi se pustil mikastiti kakor je mikastil vas oni oficir na
trgu.«
Emil se je zasmejal.
»Ali ne veš, da se mora vojak učiti?«
»Da, toda zato ni treba., da vas zmerja.«
»To ni nič. To je del igre — in nihče se ne bnga..On vliva korajžo v nas — in to je, kar hočemo.«
Francetu je bilo to nekaj novega in ni znal, kako bi od-
govoril.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Opera: V torek — »Rigolet-to«, red E. V sredo — »Čarostrelec«, red C. v četrtek — »Nižava«. Gostovanje opernega baritonista g- Rudolfa Bukška, izven. V petek — »Gorenjski slavček«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob štirih popoldne, izven. V soboto — »Tosca«. Gostovanje, izven. — V nedeljo — »Janko m Metka«. Mladinska predstava. Začetek ob treh popoldne, izven. — Drama: V sredo — »Črešnjev
LcJUBLdANff
MostnS trg 1^«
Kemični laboratorij
za tedalovanje desissfaktljsfeih sredstev.
(Dalje prih.)
vrt«, red D. V četrtek — »Otok in Struga«, red E. V petek — »Črešnjev vrt«, red A. V soboto — »Hasanaginica«. Gostovanje g. Markoviča, izven. V nedeljo — »Revizor«. Gostovanje g. Markoviča, izven, V ponedeljek — »Črešnjev vrt«,
red C.	__________________________
NAROČAJTE »KRES«! _____________
Izd rv a teli in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot J J (v imenu pokr.odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
f
I
aUNENi PETE in OTUEilE POTPLATE
častečo En SrajjnJje »o Eiateor utimna E ^ Nedelje varstvo protS vlagi I mraaa!
»MMEBMBPPP
!Za birmance!
rt *KL/iin±rxz"?,-j.
TlUATli ■-'«	grfm iiru: KTOt|TUa	o
«Sažke: velika izbira raznih ševi-jotov za obleke po nizkih cenah.
Zb gSe&Mce: batisti in damini v naj-novejših vzorcih, dalje nogavice, rokavice itd.
SL Si E. Skabernž
*«» postni tffj 51. 10*
Zn otroke:
©feSe&cs, predjaasniki, p e h- i Bo, majice 3» druga
oprema najceneje pri
I. SiDRoTifnasl. K. Sess. IjtiMiaoa
Mestni trg 19*
d« d. Karlovac
naznanja, da je dne 21. aprila ©tvorila v Bsstni Sifsi
v Uubliani, Poljanska cesta 13
lastnega izdelka, ki je bogato založena z moškimi, ženskimi in otroškimi čevlji iz črnega in rujavega boksa v raznih fazonah, kakor tudi z delavskimi ........čevlji iz rujave kravje kože.......
Solidno deSo I
Nizke cene 8