IX. letnik V Gorici, dno 30. maja 1001, 22. številka. Izhaja vsaUi Cotrlik J ob 11. un dopoldne. -J Rukupisi Sl’ U*-‘ via' čajo. Neliankovana pisma so ne spre-jvtiiaju. Cena listu /naSa 2a ^cId leto I kume, za pol leta '1 kloni. /:.\ manj piemoJne ' za celo Ido ;i krone, za pol leta K 1 '51'. Rokopise sprejema nieilnišlvo v Gorici, dvorišče sv. Ililarija štev. 7. Z uredil ikoni je ino^oče tjiivoiiti vsak (fin oiPh '\ '1 dopoldne v upravnišlveiii ■obl. i -4-1^'■ >5'. V* >, » L riiFu > ■J. TV lovensKo za vero dom r— Naročnino in naznanila s p r e j e m a iipravuiStvo v Dorici, Semeiiiška ulica 51.9. Posamezne Številke se piodajajo v loba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici iu na Korenjskem bregu (Riva Como) 51. M po 8 viu. Oglasi in poslanice se raCunijo po petit vrstah, iu sicer: če se tiska enkiat H viu., dvakrat 12 vin., Irikiat 10 vin. Večkrat po pogodbi. N a r o č ii i n o iu o glas e je plačati v Gorici. <—"A Ut) Izdajatelj in odgovorni vrodtiik: Ivan it a j 1 v Gorici. Tisku ,.Narodna tiskarna1 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Krčmo im deželi. Ko jo dr. Tuina snoval „narodno-napredno-1 stranko, so je z znano svojo okrožnico nuj pred obrnil na krčmarji* po coli deželi in jih, vsaj večinoma, imenoval kol zaupnike nove stranke. Tega ni storil morda slučajno, ampak premišljeno. Računal je namreč tako-le: Ako imam krčmarje na svoji strani, potem ne bo težko polagoma pridobili večine vseh drugih Občinarjev za mojo stranko. Kajti v krčmah je središče vsega ljudskega vrvenja in življenja, posebno na deželi. V krčmah se razpravlja vsa politika: vaška, deželna in državna. Vsak krnet, obrtnik in rokodelec si privošči ob nedeljah in praznikih kozarček vina. Pri kozarcu se slišijo živalmi razgovori ne le o domačih zadevah, ampak tudi o takih, ki segajo v politični) in versko življenje. Tu se postavljajo-lh odstavljajo kandidatje za občinske odbore, so volijo župani in podžupani, se kritikuje delovanje županov, duhovnov in učiteljev. Pri kozarcu se hvalijo in grajajo deželni in državni poslanci. Z eno besedo: v krčmah slišiš vse, kar hočeš, pa vedno več slabega ko dobrega. Vse to je dobro znano lastniku „Soče“ in ..Primorcu-1, zato ponuja svoju lista vsem krčmarjem, iu ako se nočejo nanju naročiti, ju pošilja brezplačno. Kako zvedavo poslušajo »naprednega1 krčmarju njegovi gostje, posebno nezrela mladina, kadar jim začne čilali iz „Soče-1 ali ,,Primorca" kaj „pikanlnega“ o lem ali unem duhovnu, purdon farju-1, kakor jih la lista vedno prav „liiio“ iu .oli- kano11 imenujeta oziroma psujeta. Kuko strmijo dobri kmetje in rokodelci, ko slišijo iz teh listov, da so njih dušni pastirji hinavci, goljuli, nečistniki, mračnjaki, nevedneži itd. Geli teden se o tem raz-govarjajo. Uobromisleči in posebno laki, ki čitajo še druge liste, si koj naredijo sodbo : „lo je laž in obrekovanje, to ne more biti resnica-1. A drugi, ki so več ali manj izprijeni, imajo to zu golo resnico, in posledica temu je, da duhovne mrzijo in črtijo, se cerkve ogibajo ter LISTEK Gabrijel Garcia Moreno. (Životopis katoliškega politika.) Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot, a bolj še cenim poštenjaka, ki Ve in hodi pravo pot. S. Gregorčič. ;(Dalje.) Prijatelju je nekoč pisal: ,,Govori se, da so nemški prostozidarji naročili amerikanskim, naj nebo in zemljo prevrnejo, da uničijo ekvadorsko vlado. Pa če nas Bog brani, česa se bomo bali- ! „Vsaj ne hodite iz hiše brez gotovega spremstva11, mu reče nek prijatelj. „Kdo pu me bo branil zoper spremstvo11, se posmeje predsednik, „če Gospod ne variye mesta, zastonj čujejo oni. ki ga varujejo*1. Ljudstvo se je naslanjalo na svojega predsednika, imelo ga je za rešitelja domovine. On pa se j» zanašal na Koga. Posvetil je državo presv. Srcu Jezusovem. Misijoni in duhovne vaje v vseh cerkvah države so pripravljali ljudstvo na posvečenje, ki se je z največo versko življenji! zanemarjajo. Tako daleč je „Soča“ naše ubogo ljudstvo privedla. Iz slepega sovraštva do duhovnov, ki se upirajo njenim in nje stranke pogubo-nosnim liberalnim načelom, je tako daleč zašla, da narod moralno kvari in uničuje. S takim orožjem se bojevati ni častno. Taka stranka mora propasti. Krčmarje pa svarimo, naj ne gredo taki stranki na limanice. Že lansko leto, ko je hotel deželni odbor vzeti užilnino v svojo upravo, da bi pridobil deželi nekaj tisočakov in davkoplačevalce nekoliko razbremenil, je večina krčmarjev, preslepljena od agentov napredne stranke, bila temu nasprotna in je tako namero deželnega odbora preprečila. S tem je hotela „nar.-napredna-1 stranka krčmarje na-se priklenili in se ž njih pomočjo vlaboriti po celi deželi. A za naprej ne ho tako'. Narod je spregledal in spoznal, kdo j^'njegov prijatelj ih kdo ne. Ne bo se pustil več strahovati v svojo škodo. — Ko bi lansko leto „narodno-naprednu1* stranka in ž njo zapeljani krčmarji ne bili zabranili, da dobi dežela pobiranje užilnino v svojo upravo, imeli bi samo pri alkoholu, kakor poroča ..Gorica-1 z dne 21. t. m., do 130.000 K več dohodkov, nego zdaj. To je lepa svola, s katero bi si dežela dobro pomagala. Priznali treba tudi, da so te vrsle naklade med davki najbolj opravičene. »Narodno- napredna-1 stranka je krčmarje zapeljala obetajoč jim ustanovljenje krč-marskih zadrug — kar se je popolnoma izjalovilo! Zdaj bomo trpeli velikansko škodo 10 let, ker je državni zbor sprejel dne 14. L. m. vladni predlog, po ka-l e r e m b o g o r i š k a d e ž e I a d o h i vala 10 I e l okroglih I .'i (1.0 00 K manj dohodkov, nego bi jih d o b i v a I a, ko bi bila s p r e j e I a lansko leto pobi r a n j e užit-n i n e v s v oj e r o k e. V 10 letih znaša škoda o k o I i 1,300.000 K.*) *) Da je škoda velika, mora, rad ali nerad, tudi g. (iahršček priznali, ko piše v zadnji »Soči« v članku: »Sleparji našega ljudstva« tako-le: \ naši deželi se prodajajo v ogromni večini ž g a n j i n e in 1 e malo č i s t e g a slovesnostjo vršilo dne 2f>. marci ja I87;5. povsod ob istem času. V glavnem mestu je nadškof glasno prebral posvečenje v imenu cerkve, predsednik je ponovil v imenu države. Tisti večer se je Moreno jokal same radosti. Svojo ljubezen do Boga je izražal z besedami: „Za mojega Boga, ki je tako dober, dam vse, ludi življenje svojega sina". Iz ljubezni do Boga si je želel mučeništva, kar priča njegovo zadnje J pismo papežu I. 187f>: „Sveti Oče! Zdaj ko sem brez lastnega zaslužen ja zopet izvoljen za (i let, da vladam to katoliško državo, prosim Vašega blagoslova. Predsedniška doba sc* začne še le .‘{D. avgusta, ko bom moral priseči na ustavo; takrat šele bi Vam moral uradno naznanili svoj nastop. Vendar storim to danes, da prejmem moč iz nebes in raz-svilljenje, da bom mogel biti vedno udan sin Božjega Odrešenika in pokoren služabnik njegovega namestnika. Zdaj ko prostozidarske družbe sosednih dežel, po naročilu iz Nemčije, bruhajo zoper mene vsakovrstne krivice* in strašna obrekovanja, ter na skrivnem iščejo priložnosti da me umorijo, potrebujem bolj ko kedaj To velikansko svolo bo morala dežela z drugimi davki pokriti. Ni čuda, da je zdaj cela dežela ogorčena nad brezvestnim ravnanjem „narodno-napredne“ stranke iu lahkomišljenostjo nekaterih krčmarjev, ki so šli na limanice. Krčmarji, kateri tlačanijo stranki, ki deželi na tak način škoduje, ne zaslužijo, da bi jih narod podpiral. Narod ni od njih odvisen, marveč narobe, oni so od ljudstva odvisni. Na časi krčmarjem pa priznamo, da niso še vsi opojeni z naprednjaškim duhom in da ne prisegajo na „Sočin-1 evangelij. Še so poštenjaki-krčmarji po deželi, ki so pokazali vrata Gabrščekovim duševnim izrodkom, ki ne dopustijo, da bi se v njih hišah sv. cerkev in njeni služabniki v blalo teptali in tako posredno ljudstvu vera iz srca trgala. Časi njim ! Bog jim daj mnogo posnemovalcev, potem se zopet povrnejo oni časi, Vn so vsi stanovi složno in združeno delali in trpeli za blagor naroda. Politični pregled. Naš avstrijski državni zbor. — Minoli teden seje bavila poslanska zbornica z investicijskimi predlogami iu pa z zakonskim načrtom o deveturnem delavniku. Dne 22 in 2;5 t. m. je imela po dve seji na dan. Zakonski načrt glede deveturnega delavnika je rešila v večernih sejah. Investicijske predloge in ž njimi zgradbo druge železniške zveze s Trstom pa je vsprejela v petek še le v alko h o I a: p o p r e č n i e. a j e i-l>°/0 a I ko h ol. Zdaj pa račun im o: povprečna prodaja čistega alkohola zadnjih najboljših let 2 It S ;t h e k t o v, (v resnici veliko v e č), u ji o il e n p o I o /. a j, d a b i se |» a p o-s r e č i 1 o tudi v resnici na drobno obdariti 50% (to je pesek v oči, kajti obdači se ga brez vsake dvojhe dvetretjini!), d o b i m o kosmati dohodek — 7;l(i7l K (v resnici pa, ako račn-nimo poprečne naklade na hekt. stopinjo po 58 do (12 h, približno do 120000 K. Ta svota bi se dala doseči, ako jemljemo po (iabrščeku v poštev, da je poprečna prodaja čistega alkohola le 2!KS2 hektov. Že po lem (lahrščekovem računu lii znašala vsakoletna škoda /.a našo deželo okolu 55000 K, v desetih letih 550000 K. Lepa svola! ižje pomoči, da bom živel in umrl v varstvu naše sv. vere in naše ljube domovine, katero me je Bog poklical vladati. O sveti Oče! Kaj mi more Bog prijetnejšega naložili, kakor obrekovanje in sovražtvo zavoljo Njegovega sv. imena? Pa še dopadljivo mi bo, ako mi Vaš blagoslov izprosi iz nebes milost, da pre-lijein kri za Njega, ki je svojo kri za nas prelil na križu-1. (Dalje prih.) „V vseh krajih se bo mojemu imenu opravljala čista daritev“. Prerok Malakija. Sv. maša je večna. Ni je dežele, ni ga kraja, ni ga dneva, ni je ure, da, ni ga trenotka, da bi se sv. maša ne darovala. Daruje se neprenehoma, noč in dan. Po vsem svetu razširjena je več ali manj sv. katoliška cerkev, po vsem svetu ima tedaj duhovnike, ima oltarje. Kakor solnce zaporedoma obseva razne dele sveta, tako se daritev sv. maše zaporedoma vrsti v raznih delih sveta; preneha nikdar. drugem branju ter odložila tretje branje na dan 1. juniju t. I. Cehi niso hoteli drugače, nego da se dokonča v zbornici najprej drugo branje kanalskih predlog in da še le potem pride na vrsto tretje branje investicijskih predlog. Včeraj se je zopet sešla poslanska zbornica. Na dnevnem redu je bilo drugo branje vladne predloge glede gradbe kanalov, ki se nadaljuje tudi danes in jutri. Julri pride na vrsto tudi drugo branje zakonskega načrta glede proračunskega provizorija, za v 'soboto pa je določeno in med parlamentarnimi strankami tudi dogovorjeno, da pride na vrsto tretje branje investicijskih predlog in bo torej konečno vendar jedenkrat rešeno vprašanje bohinjske železnico, katere tako željno pričakujemo. Deželni zbori se snidejo koj po 17. juniju. Poroča se z Dunaja, da jim bode vlada prepustila pretrgati zasedanje ter je predložiti na mesec september. — Volitve za one deželne zbore, katerim poteče postavvi šestletna doba, pa bi se po teh dispozicijah vršile meseca novembra. Češki glasovi o vodnih poteh. — V čeških strankah so jako cepijo glasovi o uravnavi čeških votla in osobito o novo projektovanih vodnih cestah. Čeravno poslednje v istem obsegu, kakor so projektovani, najbrže ne pridejo do izpeljave, to pa iz jedinoga uzroka, ker bi to delo provzročilo neznosnih bremen naloženih na rame davkoplačevalcev, je vendar zanimivo čuti razne glasove čeških merodajnih mož v tej zadevi, ker iz teh glasov je izpoznati, kateri teh mož so za blagor češkega naroda, kateri pa so proti temu. Tako je n. pr. princ Karol Schvvarzenberg zavzel odločno stališče proti zgradbi kanalov, kateri bi vozali takorekoč severno in jadransko morje mej Stetlinom in Beko skozi Šlezijo, Šeško, Dolenje Avstrijsko in Hrvatsko in katera vodna zveza bi bila le v korist Nemcem in Madjarom, a v veliko škodo avstrijskim Slovanom. Zaradi tega so neki izvestni „češkikl krogi uprizorili Ona je daritev, ki so ima darovati v vseh krajih sveta, od solnčnega vzhoda do zahoda. Mi spimo, drugi so pri maši, mi smo v cerkvi, drugi spijo. Ko je pri nas polnoči, daruje se sv. maša v zahodni Kini, v kraljestvu Sijam, na polotoku Malakka in po naj-zapuščenejilt krajih Tibeta. Ko imamo mi eno po polnoči, zvoni k sv. maši v Bengaliji, v Pondicheriji, v Kalkutti, na otoku Cejlon, v Madras in Manduri. Ura bije dve. Pri nas vse trdo spi. Ob bregih reke Malabar, v zahodni Indiji, v mestih Goa in Boinbay pa hite zamorci k sv. maši. Tam je dan. Ura bije tri in sv. maša se opravlja na otoku Madagaskar in Bourbon. In ob štirih v jutro? Kje? Daruje se sv. daritev v Palestini, tam, kjer se je darovala po Jezusu Kristusu prva daritev na gori Kalvariji. Dalje v Perziji in v enem delu evropejske Rusije. Pet ur je! Po zimi pri nas še tema, po loti že solnce. Sv. maša se bere na Poljskem, v Avstriji, pri nas tedaj in v Kgiptu. Ol ti—12 opoldne opravlja se zaporedoma in neprenehoma najčistejša daritev na pravcato gonjo proti princu Sch\varz.en-bergu in češkemu konservativnemu veleposestvu. Nasproti temu pa mu izrekajo simpatije vsi pravi češki rodoljubi. V Budjejevicah izhajajoči list „Jihočeske Listy“ so mu izrekli javno zalivalo in zaupanje. DavSčina na žganje v gosposki zbornici. — V soboto je gosposka zbornica sprejela v vseh treh branjih povijanje davščine na žganje in sicer nespremenjen, kakoršnega je vlada predlagala. Odbila je torej premembo Turnherro-vo. katero je vsprejela poslanska zbornica. Zadeva pride torej zopet pred poslansko zbornico v jedili prihodnjih sej. Ekspoz6 grofa Goluchowske- ga. — Vsak' leto poda vnanji minister delegacijam nekako sliko o političnem položaju, v katerem se nahaja naša država nasproti drugim državam. Tako sliko ali ekspozč je podal avstrijski vnanji minister tudi letos in sicer v ogerski delegaciji dne 22. t. m. V svojem ekspozeju pravi minister, govoreč o razmerju naše države do dogodkov na Kitajskem, da je na tej akciji Avstrija sodelovala le v toliko, v kolikor jej je to velevalo stališče velesile, ker drugih interesov na Kitajskem nima mnogo. Stroške avstrijske ekspedicije plača Kitajska z odškodnino. Glede splošnega političnega položaja v Evropi je dejal minister, da se je sicer vkljub raznim sumljivim znamenjem ohranil dosedaj mir, vendar se za prihodnje ni mogoče za gotovo izreči v tem pogledu, ker razmere na Balkanu vkljub obstoječemu sporazumljenju mej Asirijo in Rusijo ne dajo zadostne garancije proti možnim presenečenjem. Kajti nekatera znamenja zahtevajo posebno pozornost. Avstrija na Balkanu ne misli na kake nove pridobitve, na vsak način pa hoče ohraniti obstoječi red. Govoreč o macedonskem vprašanju je dejal minister, da bi se moglo bolgarski vladi očitati, da je mnogo zakrivila v tem oziru, a da je potem krenila na drugo pot. Srbiji je želeti, da si po novi ustavi utrdi svoje stališče na Balkanu. V splošnem pa se drži Avstrija svojih zaveznikov in hoče gojiti še na dalje zaupne razmere z drugimi državami, zlasti z Rusijo. Obstoj trozveze še ni omajan, pač pa je odvisen od — ugodne rešitve gospodarskih vprašanj. # Vojna v južni Afriki. — Mej angležko vlado in vrhovnim poveljnikom v južni Afriki je prišlo do spora in je čuti glasov, da zapusti Kitchener svoje mesto in se vrne na Angležko ali pojde celo v pokoj. Uzroki temu dogodku so baje različni. Viri govori, da lord Kitchener zahteva dvoje: ali da se mu pošlje toliko novega sposobnega vojaštva, da zamore hitro narediti konec vojni ali pada se pusti Burom popolna neodvisnost, ker tega cincanja je Kitchener že do grla sit, zlasti radi tega, ker sprevidi, da s svojimi bolnimi in demoralizovanimi četami junaškim, za svobodo in domovino se borečim Burom ne more biti kos, marveč da utegne istim danes ali jutri podler.i. Ker pa angležka vlada prvi zahtevi ne more ugoditi, ker vojaštva nima, drugi pa noče, ker jej brani sebičnost, radi tega utegne Kitchenerja kmalu nadomeščati kak novi vrhovni poveljnik. sto in ato oltarjih v Rimu, po Italiji, po NemSkem, Francozkem, Španskem, Angleškem, v spodnji Ameriki itd. , Ura bije eno popoludne. Delavec počiva, sv. maša pa se dalje opravlja brez počitka in nehanja in ljudstvo hiti v vežo božjo v Missouri, Teksas in v eneiri delu daljne Meksike, kjer je umrl Maks, brat našega presvetlega cesarja. Ura bije dve. Sv. maša je v Kaliforniji (v Ameriki). Ura bije tri, k maši vabi zvon po vseh mestih ob bregu tihega morja (o-ceana). K maši hitijo in pri isti strežejo rujavi in črnozagorjeni ljudje, pa se tudi lepše zadržijo, kakor mi. Ura bije štiri. Sv. maša se daruje v Oceaniji, na otoku Margereta in Mar-kvizem. Ura bije pet. Dan se je pri nas nagnil in po zimi zvoni Ave Marijo, na santviških otokih pa zvoni sv. jutro in začenjajo se sv. maše. Učenci v šolo, pri nas k ognju. Ura bije šest: na otokih Samoa, Tenza, VVallis itd. kleč6 ljudje v cerkvi, opravlj« se namreč najsvetejša daritev. V obrambo neomadežane časti č. gosp. Marka Valesa, kurata v Branici. Izjava, katera si> ji“ prciilalu ija binkujlni pnnilclu-k ihimI ci-rkv i j 11 v lira niči. Presenečeni nad nezaslišano drznostjo najpodlejšega obrekovanja, ki je je izlila preumazana „Soča“ na l^rozma-dežuo .čast našega preč. g. kurataM. Vales-a, štejemo si podpisani Občinarji v sveto dolžnost izrazili preč. svojemu dušnemu pastirju najudanejše zaupanje, ljubezen in hvaležnost za njegovo Jiaj; natančneje izpoluovauje stanovskih doižj ILOStj glede dušnih in telesnih naših potreb. Pri nas pastiruje preč. g. 18 let, a nikdar nismo zapazili, niti iz p rej snega njegovega pastirovanja slišali, najmanjšega, kar bi utegnilo le najmanj omadeževati njegov čisti duhovski in sploh človeški značaj. Pač pa smo se prepričali v teku 13 let, kalco neumorno deluje v cerkvi in v šoli iz prave ljubezni do (nas trpinov za krščansko vzgojo našo in liaše mladine, ter nam ob vsaki priliki priskoči na pomoč, bodisi sviHom ali tudi gejanski. Njegovi požrtvovalnosti in marljivosti se imamo zahvaliti za marsiktero napravo; kakor n. pr. da imamo krasno popravljeno in slikano cerkev z vso opravo, ponosen zvonik z novimi rnilo-donečimi zvonovi, česar vsega prej ni bilo. — Da je res mej našo mladino nekaj „od narodno napredne stranke11 zbeganih smetljajev, kot po vsem Slovenskem, sicer iz srca obžalujemo; odločno pa prote-stujemo, da bi ti zastopali v javnosti našo cerkveno občino. Število teh največ mlečnih pronalic ie neznatno in brez vsake vef|ave7 saj jih celo pri cerkvenih, nadarbinskih in občinskih nakladah ne poštevamo, oziroma se jim protiviino. Vas pa, prečast. g. dušni pastir naš, prosimo najudaneje, naj Vas blato, ki so je hoteli peščica naših podlih divjakov vreči na^ Važo aeumadežano duhovsko obleko, najmanj ne vznemirja. Bodite prepričani, da vživate ljubezen, zaupanje, spoštovanje in udanost vseh prebivalcev naše duhovnije razen onih par razgrajačev. Vsemogočni Stvarnik Vas ohrani zdrave,, zadovoljne še mnogo let pri nas, ter Vas « svojo milostjo podpiraj v izvrševanju zlasti v sedanjem času težavnega poklica, kot do sedaj. AJiIL_ic._-.kdo, ki ima kai proti-.,tej izjavi, prosimo naj se oglasi, in sicer s podpisom. V Branici, 20. maja 1900. (Sledi izmed GO hiš. gospodarjev f>7 podpisov!) To izjavo je podpisalo izmed (50 h. gospodarjev 57; torej le 3 zagrizenci ne. Ta izjava je bila drugi bink. praznik ob ll1/-.. uri zjutraj prečitana občinstvu pred cerkvijo v sijajno zadoščenje gosp. Valesa. Ljudstvo jo je poslušalo ter dajalo duška svoji ogorčenosti do provzro-čiteljev. V cerkvi pa je verno ljudstvo dne 20. t. m., ko je tako hudo obrekovani duhovni pastir nekaj besed v svoje opravičenje izrekel, se solzilo in na glas ihtelo. Maloštevilni narodni naprednjaki so mislili napraviti dnč 7. julija t. 1. shod Ura je sedem, sv. maša se opravlja, tu pčta tam tiha, v Novi Kaliforniji, tam kjer kopajo zlato in iščejo dijamante. Ura bije osem. Mi se spravljamo k počitku, na karolinških otokih pa in filipinskih so sv. maše od ene cerkve do druge, kjerkoli je le peščica katoličanov, tam časti se živi Bog v podobi kruha in vina. Deveta je zvečer. Kje se bere sv. maša pa ob tej uri? Bere se na otoku Viti, tam kjer so nedavno še živeli Iju-dožrci, zdaj pa so vrli Katoličani. Ura bije v zvoniku deset! Vse pametno spi, razun ponočnih sov in kričačev, po Oceaniji, v škofiji Adelajde, v spodnji Avstraliji, na otoku Koreja in po japanskih otokih se pa poje sv. evangelij, ker daruje se sv. maša. Ura je: ednajst in mašuje se dalji*. Kje pa? boš vprašal. V školiji Perth, v enem delu razširjene Avstralije, v Kini, in sicer v mestih: Shanghai, Vanding in Peking. Sv. maša je tedaj večna! Čast in hvala doni Bogu povsod! K. 0. pri Cehovinovem spomeniku. Ali iz tega ne bo nič, ker gospod KI. Č., junakov unuk ne prepusti po nikakem istega svojega prostora za ,.napredno razsajanje in burke-1. Uvala mu, ker je naravnost zavrnil le dni prošnjo „odbora narodno-napredne stranke goriške"; saj se je po pravici bali izgredov in to tem bolj, ker je vse tukajšno pošteno ljudstvo zares ogorčeno nad nesramno pisavo in blatenjem svojega ljubljenega duš. pastirja, kateremu se ima za velika v malo letih zvršena dela največ zahvaliti. Ker odbor »napredne stranke11 ni ničesar opravil glede prepuščenja prostora pri razumnem g. Fl. C., hočejo isti shod prenesli pa h njegovemu sorodniku veleposestniku pri Čehovinih, g. Kr. Ž. Tega obdelujejo zdaj, pa čeravno je on s svojima 2 sinovoma bolj „Sočin“ pristaš in tudi njen edini naročnik lukaj, se vendar ni dal pregovoriti v to, da bi prepustil svoje obširno dvorišče za liberalno -napredne hahanalijc. Slabo bi godilo naprednjakom, ako bi se kdaj drznili priti že itak ogorčeno ljudstvo radi blatenja svojega duš. pastirja semkaj izzivat. Ljudstvu se dani in nesramno vedenje naprednjakov do vere in duhovščine je neznosno pastalo! Sliši se, da je gaberski učitelj, kot zaupnik ,,liberalno-naprediie“ stranke želel lukaj imeti shod! Pa svetujem tudi temu naprednjaškemu učitelju, nuj le gre kmalu odtod na Štajersko, kjer je že vdobil učit. službo; kajti vse pošteno krš. ljudstvo v ( abrijah je z njegovim liberalnim vedenjem nezadovoljno, ter ga želi proč brž ko brž! Novice. V avdijenei pri cesarju je bil dani j osem dni prevzivšeni grof K rane Coronini s p rej as n o soprogo grofinjo Selmo. /isokega gosta smo imeli, ne da bi vedeli, za hinkošlnc praznike v Gorici. Nadvojvoda Jožef Kerdinand je bival kot gost Njega prevzvišenosli barona Teulfenbacha, ki je bil njegov vzgojeva-telj. Ogledal si^je vse cerkve, ^deželni muzej in grad. - - -■ - ~ ^ f?!avii^^2a^etitfC^lT^hka tu kajšnjega ženskega učiteljišča se praznuje danes zelo slovesno. Ob 8. uri zjutraj je bila slovesna sv. maša v cerkvi sv. Ignacija. Katoliško društvo slov. učiteljic bode imelo v nedeljo dne 2. junija svoj občni zbor ob 10. uri predpoludne. Imenovanje. — lnžener g. Makso Klodič vitez Sabladoski je imenovan asistentom pri c. kr. državni železniški direkciji v Beljaku. Smrtna kosa. — V noči od četrtka na petek je umrl v tuk. kapucinskem samostanu v starosti 00 let preč. o. Kriderik Jnglič, bivši provincijal, sedaj vikar tuk. kap. samostana, škofijski svetovalec v Celovcu in Mariboru. Bolehal je že dalje časa. N. p. v in.! I/. Vrtojbe. — „Kratki so dnevi človeka1'. Teh svetopisemskih besed smo se spomnili dne 25. t. m. zjutraj, ko je neusmiljena dekla Gospodova pretrgala nil življenja še mladi ženi v najlepši dobi, g. Viktoriji N a n u t roj. Batistič. Pogreb blage nam nepozabne pokojnice je bil minulo sv. binkoštno nedeljo zvečer ob 0. uri. Udeležba je bila ogromna, prišli so celo iz bližnjih vasi. Tako sijajnega pogreba gorenja Vrtojba ne pomni. Dragi pokojni Viktoriji srečni in mirni večni počitek, zaostalim žalujočim bratom, sestram, bolni materi in sploh vsem sorodnikom pa naše sožalje ! Mestne volitve. — V torek so se vršile v Gorici dopolnilne volitve v mestno starašinstvo. Volili so volilci tretjega razreda. Vseh volilcev v tem razredu je 534. Volitve pa se jih je udeležilo le 136. Pri volitvi sta si stali dve stranki nasproti, namreč stara magistralna stranka — in pa stranka, ki ni zadovoljna z dosedanjo mestno upravo. Izvoljeni so bili kandidatje magi-stratove stranke in sicer so dobili: dr. Ballaben 130, Orzan 98, Paternolli 98, Salvaterra 79 glasov. Ostale glasove so dobili kandidatje nasprotne stranke in sicer: dr. Kaidutti, Bonne, Louvier. Dr. Ballaben je bil kandidat obeh strank. 1’lakati po mestnih voglih so naznanjali, da je dr. Kaidutti odklonil kandidaturo. Magistralna stranka je baje spravila svitle krunice v tok. Nova 'Iranka ne misli niti v drugem volilnem razredu mirovati Občinske volitve na Vogerskem. — V sredo 22. t. m. bile so občinsko 'Wv.'«rsp* -i ^ o ... du . * volitve na Vogerskem. Stala sli si dvo stranki nasproti. Kalidiško-narodna in napredna. Vsaj tako bi tamošnji naprednjaki stvar popisali, ko bi bili zmagali. A zmaga je bila na sl rani dosedanjega župana Andreja Gregoriča. Na čelu naprednih so bili učitelj in Rubbia in še en tamošnji občinar. V tretjem razredu je bilo napredno grozdje prekiselo. Soglasno so Mi izvoljeni naši. V drugem razredu so naši vdobili 24 glasov, nasprotniki II. V prvem razredu naši 8., nasprotniki 3. in sicer oi| oskrbništva grofa Coroninijai!), učitelja, in enega domačina. Opomniti je pa, da so tudi tisti, ki so nasprotno glasovali, dobri kristjani, le zapeljani so po raznih okoliščinah, odvisnosti i. t. d. du so tako glasovali, kakor so. V srcu so sami spoznali in spoznajo, da niso prav storili — pa... Vsi znani zd raž barji so iz starašin-stva izključeni, izvoljeni so dobri, razumni pošteni kmetje, kateri vedo svoje premoženje dobro voditi, zato bodo tudi občino prav vladali. Lep dar. — Preč. gosp. monsignor Ivan YV o I f je daroval knjižnici „sloven. kat. dela v. društva11 v Gorici lepo zbirko zabavnih in podtičnih knjig razne vrste. Bog povrni! Živeli posnemovalci! Ženska podružnica sv. Cirilam Metoda v Trstu priredi v nedeljo dne 2. junija ob 7. zvečer veselico v dvorani ..Narodnega doina“ v Barkovljah. Predstavljala se bo igra ..Rokovnjači11. V nedeljo dne 10. junija bo druga predstava v dvorani gospe Sancin-Čeinot v Skednju. Sumljivo znamenje. — Kam škili „Soča“, postaja vedno bolj jasno! Sedaj smo v svetem letu, a „Soča“ se ni tega niti z najmanjšo črkico spomnila, nič ni vedela povedati o velečastnih procesijah v mestu, o impozantnem romanju na sv. Goro. Pač pa ima ,.Soča“ polna usta hvale za protestantizem (glej njene podlistke!). Da celo objavila je s posebnim veseljem prihod v Gorico nekega nemškega protestantskega pridigarja. 0 vsem drugem ve, le o katoliškem gibanju noče nijj vedeti! e je/,»'i' se! Na opazko ..Soče14, ima onemu na nili, da je v zalogi še druga pi.iiiiii, slična č. g. Valesa, smo mi pripom- V /inlnjem ijaMl "I*" llllho" a in da že smo nekaterim naprednim it na sledu. Radi le naše opombe je „Soča“ vsa iz sebe ter nas pozi vije, naj povemo vse tiste napredne lumuanie. Le počasi, gospodje! Vsaka reč pride o svojem času! Da se vam pa jezica nekoliko ohladi, povemo, da imamo pri rokah škandalozno pismo do vnetega dušnega pastirja in sicer iz najnovejšega časa. Prepričani smo tudi, da bi bila to pismo prav gotovo dobila ,.Sočail, ako bi bil dotični duhovnik le eno samo besedico odgovoril! Za danes dovolj ! Že poka na vseh straneh. — Narodno-napredna stranka je ustanovila v zadnjem času mnogo društev, katera pa že razpadajo. Ustanovila je „Trg.-obrtno društvo", o katerem smo mislili, da bo celo deželo preobrazilo. Zdaj ni o njem več ne duha ne sluha! Ustanovili so sklad za u d o v e ubogih trgovcev in obrtnikov. Toda vse se je že pozabilo. Ustanovili so „ D r u š t v o pekovskih pomoč-n i k o v“, ki je pa mrtvorojeno dete. Dr. Tuma je štiri leta ustanavljal v Solkanu ..Mizarsko zadrugo", o kateri že slišimo, da ne bo nič. Ustanavljali so po celi deželi „K r č m a r s k e zadrug e“, katerih pa nikjer ne vidimo. V najnovejšem času so ustanovili „Po-1 i t i č n o pevsko d r u š t v o“, ki je podobno žveplen ki, ki se naglo vžge, pa liitro vgasne. Tako poka na vseh straneh! Lepi računi. — Posestnik Štefan Makuc iz Grojne pri Gorici se je zadolžil pri „Goriški ljudski posojilnici", najprej za 200 K, kasneje še za 140 K in naposled za 810 K z namenom, da bi si popravil svoj dom in zboljšal svoje posestvo; a imel je nesrečo, da se m ujemal z nazori dr. Tume. Zato ji* imenovani zavod terjal posojilo nazaj, dasi so mu bili poroki na dveh zadnjih menicah še soproga in dva brata, med temi jeden c. kr. profesor. Mož se je nadejal, da ne bode posojilnica izvajala skrajnih konsekvenc, če tudi ne povrne takoj izposojenega denarja, zato se ni tudi podvizal, da bi takoj ugodil dotičnim terjatvam. Posojilnica pa ne pozna šale iu zato mu je napravila plačilni nalog za prvo menico s sledečimi troski: pot po spise v posojilnico in poduk K 2'— sestava tožbe................................. — pianina..................................... 144 koloki: a) izvirno plačilno povelje . . 5'— b) plač. pov. drugotožencu . . 2’— c) vloge............................ 2.— prepis pril. A.............................. 048 koleki na prepise 2 .10..................... 060 pooblastilo s koleki......................... 2— vlog. in zab................................ 050 prejem plač. povelja........................ 030 porto....................................... 000 zabel, pravoinočnosli....................... OHO Goriška ljudska pos.“ Ta tožba, ki je stala toženca 19 K G8 h, po sodniji likvidirani na 10 kron 8 ii, je bila. vložena dne 23. avg. 1900; a istega dlic je bila vložena tudi tožba za drugo menico, za katero si je zaračunala posojilnica, oziroma njen odvetniški zastopnik, troške zavsem po prejšnjem u zorcu, le z razliko, da so znašali ti 33 K 20 h, sodnijsko likvidirani na K 3000. Istega d ne je bila vložena tudi tožba za tretjo menico, za katero si je posojilnica zaračunila pa IMS K 80 h., a jih je sodnija likvidirala zu K 34 80. A ravno isti dan je bila vložena tožba za drugi plačilni nalog za tretjo menico, stroški so bili isti kakor v po-prejšjnem slučaju, le pianina je odpadla, torej so znašali le 33 K 80 h., sodnijsko likvidirani na K 34K0. Stroški za prvi plačilni nalog pri prvih dveh menicah in za prvi in drugi plačilni nalog ob jednem pri zadnji menici so znašali torej skupaj 123 K 00 h. Opomniti je, da je šel odvetnik po vsako menico posebej v posojilnico in se dal za v s a k o p o s e b e j poučiti, zato si je zaračunil od vsake za pot po 2 K, skupaj S K. Za vsako mu je dala posojilnica tudi posebno pooblastilo, kajti odvetnik si je zaračunil 8 K za 4 pooblastila, po 2 K od vsakega ! Kakor se bode pa iz naslednjih računov videlo, šla je tudi posojilnica dvakrat h odvetniku ter si je zaračunila za te poti 8 K, dasi je bil predsednik posojilnice dr. Tuma tačas kon-cipijent pri odvetniku tožitelju. Sledi drugi prizor: Dne 4. sept. 1. 1000 je vložila „Goriška ljudska posojilnica predlog na izvršbo s prisilno osnovo zastavne pravice po vknjižbi zastavne pravice radi 440 K z naslednjim računom: T r o š k i: pot stranke k odvetniku v zemlje-knjižni urad, poiščem vložke in pregledam bremensko stanje K 4-— ta predlog.............................. 7- - 3-kratni prepis..................... . 210 koleki.................................. 5 — A v prepisu............................. 0 48 vknjižnina................................ 3*25 odprava in vlaganje..................... 0f>0 sprejem sklepa.......................... 030 pošta................................... 000 Ta račun znaša 22 K 75 in je brez podpisa. Za lem je vložila posojilnica pri okrožni sodniji po svojem odvetniku dne 7. sept. 1. 1900 jednak predlog za menico v znesku 840 K, po domače za prvi rubež. Stroški so sestavljeni povsem po p r ve m re c e p t u, a znašajo pa 25 K 45 h. In dne 11. sept. 1. 1900 je vložila tirjajoča upnica „Gor. Ij. posojilnica" predlog na izvršbo z rubežem obvezan-čevih premičnin radi 840 K, t. j. radi druge menice, s skupnimi stroški 9 K 50 h. Skupaj je bilo torej slroškov K 17410. Opomniti je, da je prosil pri zadnjem rubežu toženec le za jedno uro potrpljenja, ker prinese denar brez drugačno; a njegova prošnja je bila zastonj!! Opomniti moramo pa tudi še, da posojilnica ni bila v nobeni nevarnosti da označene zneske izgubi. Neoziraje se na toženčevo premoženje so bili njegovi poroki taki, da je bila vsaka možnost kake izgube izključena. Fred rubežem je stal dober za vsako izgubo c e I 6 dr. A. Hojic z vsem c voj im premoženjem, a tožitelj ni hotel dati tožencu le ene ure odloga. Najzagrizenejši oderuh bi bil brez dvoma ugodil vsaj zadnji prošnji, a dr. Tuma kot predsednik posojilnice ni tega storil. Taka postopa „Goriška Ij. pos.“ z goriškim narodom, koji na čelu stoji dr. Tuma, in to naj bi bil voditelj go-riških Slovencev? Shod v Žabljah. — Narodno-napredna stranka je nameravala napravili za Binkošti v Zabijali shod. Liberalec dr. Tuma je mislil, da ga v Žabljah željno pričakujejo. Toda vrli Žabeljci so mu že naprej pokazali, da ga nočejo in tako je shod izostal. Mi kličemo vrlim Žabeljcem: Dovolj vas je do zdaj smešila „Soča“, glasilo liberalca dr. Tume. Podtikala vam je pravoslavje, unijatstvo ild. Z nobeno vasjo na Vipavskem niso naprednjaki tako norce brili kakor z Vel. Žabljami. Veseli nas, da je ljudstvo začelo spoznavati napredne lumparije! Iz Lokavea. — „Soča“ št. 01. je prinesla dopis iz Lokavca, katerega je spisala, kakor znamenja kažejo, sosednja napredna učiteljska roka. Mi svarimo gg. učitelje pred takimi napadi na č. duhovščino. Ali mislite da bo ljudstvo vas spoštovalo, ko ne bo več duhovščine spoštovalo? Pa še to ! Ali se no sramujete za-sukavati našo besede o slabih plačah učiteljstva po načinu zbesnele „Soče“: ,.Učitelji bodo prejeli plačilo onstran groba, sedaj naj le stradajo, samo da so n u n c i rude či kot purani?** Kedaj smo mi v tem zinislu pisali? Dalje pišete, da je »farjem** (tako lepo!) „pijanec oni, ki ga ves teden ne pokuša in v nedeljo ob pol litra malo zapoje, da ga far sliši!“ Ljubi čitatelji ! Nič ne verujte besedam tega dopisnika — če tudi bi bil kak napreden učitelj! Mi duhovniki vam iz srca privoščimo pol litra in tudi več ob nedeljah in praznikih in se veselimo, ko vas slišimo da veselo — seveda spodobno — pojete. Napad na č. g. župnika Kodreta je imel namen nadražiti ljudstvo ter je pripraviti za shod v Žabljah.. . . Iz Hanjšic. — Naša kuratna cerkev sv. Duha je uže skoraj jeden mesec zaprta vsled javne varnosti, ker se je slrop na cerkvi pričel udirati. Cerkev bi bili uže lahko popravili dostojno, kakor se spodobi, toda posel nekaternikov je, nasprotovati v svoje zlo slavnemu županstvu v vseh rečeh. Zdi se nam pa, da celo reč vodi jeden mož, kateri zbira svojo stranko, ter hoče svoj žolč izliti nad sl. županstvom s tem, da mu nasprotuje. Pristavili moramo tudi, da njemu ni do nove cerkve, ne do stare, nasprotuje |Jpa tem bolj, ker se mu še sline cedijo po tajništvu. Ta zviti hujskač se vedno meša v cerkvene in občinske reči. Že za časa poprejšnjih starašinstvenih volitev delal je omenjeni neznosne zgage in razpore. Zadnja starašinstvena seja je bila dne 7. majnika. Tudi ta je pomagala, da se je reč zadevajoča podrlo cerkev zavlekla, kajti vse slarašine razun treh so se vsled nahujskanja in pritiska od raznih strani odpovedali in od starašinstva odstopili. Možje v konkurenčnem odboru so odstopili, starašini so se odpovedali, potem kako naj sezidamo in popravimo cerkev? Tudi to je bilo menda sad onega hujskača, toda uverjen naj bode kakor seje lako bode žel, ljuliko seje, pa tudi bode požel. Starašine so se na dan seje uže pri prvi točki glede pretresovanja računov odpovedali ter jo popihali na piano, pustivši na zapisniku še ostalih 0 točk nedotaknjenih, nerešenih. Izmed šes-terih točk je bila jedna tudi glede cerkve. Ljudje se jezijo ter pravijo da so nepotrebni korak storili, ker so se odpovedali, toda ni jim zameriti, ker so bili le nahujskani. Če so starašine imeli do župana kaj protivnega ter so bili prepričani, da župan ni prav deloval, naj bi ga tožili. Prepričani smo, da je župan natančen in da vsako stvar desetkrat poprej preudari in premisli prodno jo izpelje. Uzrok, da se cerkev uže ni popravila, delajo zdaj ljudje le starešine, ker so s svojim odstopom reč zavlekli. Na dan seje vršili* so se v občinski pisarni grozne debate, na sejo je bil povabljen tudi g. kurat. Naš g. župan je mirnega izraza, zatorej ga grožnje in pretnje niso presenetile. Pri nas kakor razvidno, se godi* res pravcate zmešnjave, pa vse bi še nič ne bilo, da bi le cerkev ne imeli zaprto. Uanj škar. Iz Šempaske občine. — Na dan obhoda 1. maja so cestni odborniki pov-darjali, da državna podpora od 48.000 kron se* sme le za Lijaško črto porabili in za nobeno drugo. Mi pa mislimo nasprotno, da država je dala 48.000 K podpore na podlagi lijaškega načrta za zvezo državne podčavenske ceste z dornberško dolino. Ako bi cestni odbor spoznal kak drugi načrt boljšim in namenu primernejšim, bi vlada ne imela nobenega nasprotstva za porabo rečene svote. Da bi pa cestni odbor po nepotrebnem m* trosil denarja, priporočamo, naj sprejme, če noče drugače, občinsko pot od Volčjedrage do Vogerskega za skladovim cesto, naj opusti pa ono vejo ceste od Vogrskega na Dombravo. Če pomislimo, da bode mala postaja v Bukovici, kaj iti iskat na Dombravo in poleni v Bukovico oziroma v Pr-vačino? Naši Občinarji ne bodo nikdar po oni črti hodili, ker bi bila velika izguba časa. K čemu torej toliko denarja za odkup zemljišč in za veliki most črez Vogeršček, naj bi rajši cestni odbor ono svoto za napravo ceste iz Vogerskega do Dombrave dal v pod poro naše ceste. Cestni odbor naj sprejme obč. pot od Volčjedrage do Vogerskega med skla-dovne ceste, potem če jo mora zgradili po Lijaku, naj jo. Vemo pa za gotovo, da se izdelanju rečeno ceste uprejo lastniki travnikov iz razloga že navedenega. Koliko bi izdelanje Lijaško cesto stalo, ni nam znano, smelo pa trdimo, da bi izdelanje Lijaško ceste stalo najmanj trikrat po 48.000 kron. Potem treba vpoštevati še letno uzdrževanje. In kako korist bi imelo vse to? Odgovor je kratek: Nobene javne koristi! Cesta, katero mi zagovarjamo, je prevdarjena na 40.000 K, brez odkupa zemljišč. Zemljišče bi pa ne stalo dosti, — ker odkupili bi se moralo le okoli 0.000 □met. Povprečno bi stal 1 m. do do 10 kr. ali 20 vin. Vse zemljišče bi stalo okoli 000 gld. ali 1.200 kron. Na dan obhoda se je izjavil tukajšni posestnik in zidarski zvedenec, kateri sprejema vse poprave na državni cesti do Ajdovščine, da on izdela lo črto za 30.000 kron ali 15.000 gld. Prosimo zdaj cenjeno javnost, naj sodi, — kdo hoče pravo! Zagovorniki cestno črte, Šempas-Prvačina. Vitovlje nad Osekom. — K Mariji prečistega spočetja na Vitovljah se ljudstvo vsako leto v večem številu zateka. Tolikega števila pa, kakor letošnje binkoštne praznike, ni bilo še nikoli. Čast in slava Mariji! Gorenjepolje. — V soboto dne 25. t. m. je bila procesija iz Gorenjega-polja na sv. Goro v lepem številu. Na cesti pod Desklami se je naši procesiji pridružila še procesija iz Plavi. Procesijo sta vodila č. g. J. Vidmar in J Ušaj. Strela ubila t včeraj ob 2. uri popoludne 43letnega Valentina Jevščeka iz Zabrda občina Bate hiš. št. 40, ko je na polju ubežal pred dežjem pod neko lipo. Bil jo na mestu mrtev. Zapustil je vdovo in 3 mladoletne otroke. Mrtvega Jevščeka so našli šele zvečer ob 6 uri, bil je ves krvav. V St. Petru je bil pretečeni pon-deljek t. j. 27. maja občni zbor tamošnje hranilnice in posojilnice. Zbralo se je k zborovanju prav lepo število udov, ki so z zanimanjem sledili vsem točkam dnevnega reda. Po pozdravu predsednika poroča na kratko g. kaplan P. Zakrajšek o delovanju posojilnice ter priporoča navzočim varčnost in edinost med seboj. De-narničar g. Fr. Černič poroča o denarnem prometu I. 1900. Vseh sprojemkov je bilo K 151.18450, izdatkov pa K 149.100 04 promet je torej znašal K 300.291 14. Hranilnih vlog se je vložilo K 75.712 07, vzdignilo pa K 59.292 12 ; posojil se je dalo K 78.500'55, vrnilo pa 20.14800. Čistega dobička je K 417 77, ki se dene v rezervni zaklad. Hezervni zaklad znaša K 1121'70. Bačuni so bili soglasno sprejeti in odobreni. V načelstvo je izvoljen stari odbor, samo za računskega pregledovalca je izvoljen mesto g. Ličana kaplan P. Zakrajšek, njegovim namestnikom pa župnik Anton Berlot. Na predlog P. Zakrajšeka izreče občni zbor zahvalo načelstvu, zlasti načelniku A. Blažiča in odborniku A. Merljak za njihovo požrtovalno delovanje. K sklepu spregovoril je še g. župnik A. Berlot nekaj besed ter zborovalcem priporočal stanovitnost in pa varčnost, h kateri naj očetje svoje otroke iakoj v mladosti navajajo, kar se najlažje doseže s tem, da se jim preskrbe hranilne knjižice. Almanah kterega so spisali slovenski bogoslovci ter ga posvetili „Kristusu nesmrtnemu kralju vekov*, je izšel ravnokar z raznovrstno mično vsebino. i Almanah krasi lepa naslovna slika , kakor tudi pet mičnih vinjet. (Itisal Kr. Dobnikar, bogosl. v Ljubljani.) 0 tej po obliki in vsebini res krasni knjigi kuj ' več prihodnjič. Cena Almanahu je 2 K 10 h., po pošti 10 kr. več. Naročnino sprejema Ivan Drezov-šček, bogoslovec v Gorici. Latinska maša v čast sv. J ožela, zložil Fr. Kimovec. — Ta skladba jo jako lepa, ter pisana v cerkvenem duhu; zraven tega ni težka in ae odlikuje z lepimi melodijami. Pisana je za štiri možke glasove. Vredna je vsega priporočila. Cena partituri je 1 krona. Dobiva se pri skladatelju g. Frančišku Kimovcu, bogoslovcu v ljubljanskem semenišču. Socijalne drobtinice. Kongres proti alkoholizmu. (Konec.) — Zadnji dan so bile na vrsti poročilu o alkoholizmu v avstrijskih deželah Zgornji Avstriji, Češkem, Kranjskem, Galiciji. O Kranjskih razmerah je poročal dr. Hobida. Vodja švicarskih socijalislev Lang je zagotavljal, da delavci bodo gotovo podlegli v boju zoper kapitalizem, ako se ne odpovedo alkoholu. V življenskeni boju je zmaga na strani zdržnih. Po mnenju inženerja G. Asmussen iz Hamburga, družbe zmernosti ne bodo ničesar dosegle v boju zoper alkoholizem, ker so le polovičarske ; le družbe zdrnžosti za-morejo ljudstvo navdušiti in bodo vspešno delovale, kar pričajo uspehi v Ameriki, Angleškem, Švediji, Nemčiji. Nič ne pomaga ropotati zoper žganjarstvo revežev, ter zagovarjati vino in pivo. Popolna zdržnost ni nikaka težava ali zatajevanje, ampak zdržni občutijo še le srečo treznega življenja. Dr. F orel je rekel: Alkoholne spada k človeški naravi, ampak je strup. Drugi strupi, ki so alkoholu primešani n. pr. fuzel, se ne morejo toliko upoštevati, ker so v najmanjših množinah primešani. Strupenost alkohola je odvisna od zavžite množine. Zastrupljenje je lahko akutno t. j. pijanost, ali kronično t. j. nasledki navadne vsakdanje porabe. Težko in skoraj nemogoče je določiti najmanjio mero, v kateri alkohol ne upliva škodljivo; to je odvisno od sebe. Skušnja uči, da so zdržni ljudje na splošno zdravejši, v dušnem in telesnem delu vstrajnejši, previdnejši, v razveseljevanju naravnejši, kakor tisti, ki iščejo v alkoholski omoti umetno podporo življenja. Zagovorniki zmerne rabe .dkohola nam še niso dokazali neškodljive koristi lo razvade. Tedaj proč z alkoholom, ki uničuje življenje in ohranjuje mrliče. Temu je ugovarjal Kiaer iz Nor-vegije. Zagovarjal je zmernost. Vsak naj ravna po svojem prepričanju, uzor ni popolna zdržnost, ampak prostost in resničnost. Zdržni so najboljši vojak; v boju zoper alkohol ize m, t r d-njavo alkoholizma pa ne bodo premagali zdržni ampak zmerni. Ko se je slednjič dr. Vlasak zahvalil predsedniku dr. Gruberju, je ta sklenil s treznimi besedami: „Mi Avstrijci smo pesimisti, vendar pričakujemo od tega shoda dobrih uspehov. Utis shoda je zdaj velik, upam tedaj, da ne bo popolnoma zginil, ker avstrijsko ljudstvo vendar še ni neobčutljivo. Upam, da bo shod tudi v drugem oziru imel dobro posledice. Tje v svet, ki je poln sovraštva, zaslepljenosti in obupa, je ta shod klical z glasom razuma, človekoljubnosti in upanja. Kakor v sveti noči angeljsko petje, tako se jo tudi zdaj na vse strani razširil duh bratoljubja, edinosti in smisla, da imamo vsi ljudje skupno namene. Pa tudi ideali človeka lahko opijanijo. Nas opojno naudušuje misel na zdravejše, krepkejše in plemenitejše človeštvo, katero pričakujemo. Vsak naj nam pomaga, da to navdušenje ne zgine. Na svidenje v Bremah11. S tem je bil shod sklenjen. Prihodnji svetovni shod bo v Bremah v severni Nemčiji. Za časa svetovnega shoda na Dunaju je bilo tam še 7 posebnih shodov, na katerih so zbrani pritrjevali govornikom, ki so poslušalce navduševali za boj proti alkoholu, najboljšemu prijatelju in pomočniku sovražnika človeškega rodu. Tri shode je priredila krščansko-socijalna stranka, dva socijaldemokraška, eden je bil splošen, eden pa za duhovnike. Naj bi vsak slovenski izobraženec spoznal, da ni rešitve socijalnega vprašanja brez rešitve alkoholnega vprašanja ; naj bi pa tudi vsak v tem smislu deloval. 1. K. Za k m tok Čas. Vprašanje. — Nek hudomušni kmet iz Gor iium piše: „V „Soč“ in .Primorcu" sem brau: prismojenec, prismojenec, prismojenec, prismojenec itd. Ker pa bim, da je pr „SoA“ gaspadar gaspud dr. Tuma, da je njen idznik A. Gabršik, adguvorni ured lv. Kavčič in adguvorni drukar Iv. Meljavec, prosm, dejte m bidet, kdu med teni Šterni je prismojenec, al niša znabit vsi štiri?’1 /opel okrožnica. — Pravijo, da je dr. Tuma poslal okrožnico vsem narodno naprednim zidarskim mojstrom, ki so njegovi p taši. s katero jim prepoveduje prevzemati stavbena dela pri cerkvah in Jarovžih11. Naznanilo llianilnica in posojil, v Scbreljah na Tolminskem n i/.nanja slavnemu občinstvu, da ostane isla nadalje v se-breljah in da so uradni dnevi le nedelje in sicer od 9 <’o 1U ure zjutraj se sprejemajo prošnje /.a posojila, od 12 do I popoldne pa se sprejemajo stranke. — Hranilne vloge se obiestujejo po 4'/., odc/0. Posojila se dajajo po 5* ., odu u na vknjižbo po 6" o na osebni kredit. Vabi se uljudno občinstvo, da podpira ta zavod nadalje, kakor dosedaj. Za odbor: Jožef Vojska, Anton Rejec, načelnik. tajnik. Traverse, Portland in Koman cement, cevi za stranišča, okove in vse potrebščine za stavbe priporoča po tekmovalnih cenah tvrdka Konjedic & Zajec Gorica. •l Ivan Domicelj % trgovec v Korminu na glavnem sadnem trgu. e Priporočam častiti duhovščini & in slavnemu občinstvu svojo tr- « govino jedilnega blaga. •! ?b. enem naznanjam, da bom c s 1. junijem t. I znižal cene na ® sledeči način : Kava od 92 kr. naprej, sladkor od 44 kr. naprej, ®(# « olje od 36 kr. naprej, makaroni $ j*,® in druge testenine od 20 kr. na-prej, svečo za pogrebe iz Kopa-9 čeve tovarne v Gorici po naju- ® godnejši ceni, moka bela od 10 ®$ kr. naprej, riž lep in cel od 12 ®# ® kr. naprej. — Dalje priporočam # $® žveplo pravo romagna dvakrat #® ^® rafinirano, modro galico (vitrijol) #® « pravo angležko 98 do 99% moči. ® ®« ® • ® a • • ® # # jmj Teodor Slabanja, f srebrar, ,H! v Gorici, ulica Moreli 12, k 4 priporoča prečast. duhovščini za jHj M izdelovanje cerkvenih posod in gl tyj orodja. Pripravo cerkvenega o- I rodja olajšujo revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Hi Obroke si pa preč. p. n. gospod ryi J naročtvalec sam lahko določi. K Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan i častno diplomo najvlsjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. j^nton JFon. klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstni!) klobukov in toči v svoji krčmi prisiliti domača vina ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. X3QGGOGQOCXXXXXX ^Krojaška zadruga11, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Gosposka ulica hiš, šli;v. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega mnnufakluniega blaga za žensko in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v linjveeji izberi, kakor: stikno, platno, prte-nino. CliitTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne pi le; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jilger itd. itd. Vse |»o nnjnižjili eeimli. Oii<‘ so stitlue lire/, pošiljanja. xxxxxxxxxxxxxxx ri ^ ■j $ Sa.-asa.ig cSc Dekleva fij ® v Gorici. A L™j i Prva slovenska W zaloga vsako vrst- W 11 iI) šivalnih in ve-ii(ii , • - -p— žejnih strojev T# M, T*"’r==-y-L'^ ( SlickereiniM^rlii- ni1 S1 V V ra .■V */■ ■•i Anton Obidič, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica, priporočil s<“ za raznovrstna naročila po meri /.n gospe in gospodi1. Naročila se izvršujejo hitro. oooooooooo C. kr. priv civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec v Gorici, na Javniku §(. 221. nadstr. M. POVERAJ, P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim odlekam za vsaki stan. Lepa priložnost za letno sezono! Kadi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št. 5 v pritličje se prodaja blago po tovarniških cenah! OOOOOOOOOO Cebel no voščeno sveče pod garancijo 2000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. občinstvu. Med garantiran čebel ni pitanec najbolje vrste na drobno Kg. po K 1.20. Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, »večar, ulica sv. Antona 7, Gorica. Krojaški mojster v Franc Cufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. rv r#;i mi fiffr i ■. - - ■ A • 1 ! ' - -i'--- rriM 1 (Stickereiniasclii- J nen), kakor ludi fjK dvokoles ter sa- | mokresov v ulici Alunicipijo št. I. |“. Priporoča se preč. duhovščini za vozilo molitvenikov in knjig družbe sv. Mohorja, za prevezavo misalov; sl. krajnim šolskim svetom in učiteljstvu za preveza v o šolskih knjižic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali na novo izde-lanje, za kar zagotavlja trpežni izdelek in točno postrežbo po jako kulantnih cenah. Vsa naročila naj se pošiljajo naravnost podpisanemu. Hojakom v mestu in okolici se priporoča udani Ivan Bednarik, knjigovez. oooooooooo Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz v Gorici Ozka ulica št. 1. Via Stretta št. 1. Priporoča iz lastne zaloge izvrstne in trpežne škropilnice proti peronospori, (prenovljene po Vermorelovi sestavi). Baker je trd in svetel. Zalistke (valvole) se more lahko premenili. — Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji škropilca. €«na je zelo ni/.ka. ^ Sprejenlije v popravo in v prenovljenje škropilnice raznih sistemov in postreže v jiojiolno zadovoljnost stranke. Priporoča tudi stroje za žveplanjo sodov iz cinkanega železa, pripravo za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan), mehove za žveplanje grozdja raznih sistemov, cevi iz gume za vsakovrstne škropilnice. — Sprejemi vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja strelovode itd. itd, industkiau