PRVIČ V SLOVENIJI
CARLO GOLDONI
V JUBILEJNI SEZONI 1945/46-1995/96
knjižnica’ kha
ITUDUSKI ODDELEK
ÜJÊL
ju 'trL
e fWo^
Cario (joidoni
MW&SWRJJ IZSMlRjtfL
komedija vpetih dejanjih
prevod “Marina 'Bačar in Alenka Bote Vrabec
KBZIJA IOfVKAMABUCjlJA	Beter 9di(itarov
SCEOdPgKJVFIJA	Jože Bedič
KPSBUMOQKAIFIJA	Mateja Janša
IZBOOigLJlSBB,	Leon Leskovšek, osebe:
ALI, Bureka bogat trgovec iz .Smirne	Ivan Berlot
CAKLVCCIO, julzetist,z vzdevkom	
'Crus cardio - Otrobar	Igor ¿krij
LUCKEZZIA, pevka iz Jirenc, z vzdevkom	
'Aquacedrataia ■ Jfrušova voda'	Odira Boite
BOljKjOfA, pevka iz Benetk^ z vzdevkom	
‘Zucchina ■ Bučka	Bernarda (jašperčič
AKÿfJKA, pevka iz Bologne, z vzdevkom	
'Odistocchina-Bolpetka	Metka Buhtim
BASQJLLAL UfO, tenor, Bogninin prijatelj	Klemen Košir
QUO? LAS C A, prijatebj umetnikov in umetnic	Borut Verovšek.
■OdACCAKJO, s(ab in reven pisatelj	Klemen Klemenc
OflBIO, posrednUjoperih predstav	Kjko Kranjc Kgs
JABBJZIO, slikar v gledališču	Jrranček.Znidaršič
BBLBRAMB, krčmar	Jože Sodja
VEČOfpSB, Anninina mati	Alenka Bobe Vrabec
nastopajo še:
Martina Lakič, 'Katarina Odar, O^ntaša Škrilec ‘Upiič, 'Danica Žemlja, Katarina Iglič, Zvonka 'Divjaki Mina Slamnik, Dejan 'Balantič, Markp 'Sgšeta, Marko Bogdanovič, Franci dimnic, Mojca Markizeti, Jana Market, Katja Lakota, 'Petra Drolc, Tetra Dermota
1 i	Jernej Kiktaršič
ton	Klemen Krateč
rekviziti	Zvonk? Divjak,
suflcrkg	Mina Slamnik,
šivilji	Mataša Škileč Kpiič in
	Danica Žemlja
frizerka	“Elvira Totočnik,
odrski delava	Dejan Balantič, Marko Bgšeta
BKJE/DSBAVA IMA BüfOBMOK
PETEN MlLlTmpV
I m p r e s ar ij iz Smirne
“Razmištjatije
Je predstava o pevcu . Polj natančno: o I(JKRŠILCU. Vsekakor pa ogledališču. O njegovem TRjENjTTŠKjU., NJ&TNPTRPIJNPSTI, o (NEfMiNLJI VOSTI.
Peter Militarov
n
Odlična odCočitev umetniškega vodstva Čufarjevega gledališča, da to 'NTJTIŠNP “KOMEDIJO' prvo uprizori v Sloveniji v svoji jubilejni 50 sezoni povojnega obdobja. Ta uprizoritev pa naj bo tudi spomin na bogato jeseniško gCcdaCiškg dejavnost prvih 45 let tega stole ja (razen štirih (et kulturnega motku med drugo svetovno vojno).
Ivan Berlot -Ali
Impresarij je predstava	o
MINLJIVOSTI , ki je. neizpodbiten pogoj	osmišljenja kratkotrajnega
(bežnega) kot načina gledališke eksistence. Nujnost obstoja, zaradi niza kratkotrajnosti, pa mora biti in je umetniško opredeljena samo s svobodo IDT15&1. “Tistega “DZIMJ4, ki svoje MOTENJE preoblikuje v MOŽNOST, MOŽNOST pa v “PUSTOLOVŠČINO . Zaradi nastalih razmerij med
Motenji in tradicionalnim je
svoboda duha v prednosti.
Igor Škrlj-Carluccio

Mira Bolte-Lucrezzia
Superiornost je v ustvarjanju in ne v tradiciji, kajti svobodo duda ni moč spojiti s kakršnokoli obliko tradicije. Cjoldoni v impresariju	ruši	tradicijo,
( comedio deli' arte - zameri ji predvsem izgubo svobode, utapljanje v tradicijo, odsotnost novega, obtožuje improvizacijo), komedijo tipov preoblikuje v komedijo karakterjev, izbere segmente iz življenja, ki tako iztrgani iz njega na odru postanejo resnični, vendar ne v smislu realističnega gledališča.
9{gša interpretacija uprizoritve Impresarija iz Smirne ( načrtujejo tudi Cjoldoni ) poskuša spregovoriti o utopičnem SdOTE9{JZl za popolnim v umetnosti. (Opravičiti obstoj StMliRgjjE" kot J&čksOVJil TR£9j(UTEX popolnega ustvarjanja).
Bernarda Gašperčič-Tognina
O prizadevanju igralcev, ki zagrabijo in grabijo tMOŽ9dPS% tvegajo TZlSTOLOVŠČICjO, zanemarijo pa bistvo , da 'SCdlčSSdP' lahko dosežejo samo najboljši. (Tudi pošteni ustvarjalci.)
Metka Dulmin-Annina
(joldoni na oster , kritičen način z variiranjem situacij priprave umetnikov za veliki odhod v Smirno, zlaga spiralno strukturo, znotraj katere se izostrujejo proBlemi	njihove	notranjosti
(mikpokozmosa), postavljajo vprašanja in iščejo odgovore, razpravlja o lastni identiteti, o tegoBah umetnikovega življenja.
Klemen Košir-Pasqualino
Ut*


Ljoldoni o vsem tem govori na odprt, celo ciničen način, razgalja in demistificira vsakdanje gledališko življenje, vztrajajoč na njegovih aBscesnih momentih. Vztraja samo pri J-lOTEJjJU, teži samo h končnemu uspehu, Brezsmrtnosti, ki pa je gledališče ne more nikdar zadovoljiti - zato igralec išče Smirno ■ Smirno kot idejo, zatočišče za vsako nepopolnost - tudi ČkSOVAjO !
Borut Verovšek-grof Lasca
Če Bi Smirna resnično oBstajala, Bi uničila tiste, ki vedo, da oBstaja kpnec, vendar niso pripravljeni že na začetku odstopiti ( upati - verjeti).
Klemen Klemenc-Maccario
Niko Kranjc Kus-Nibio
Struktura Goldonijeve igre nam je dopustita , da se naslonimo na tisto, kar je naredit Cjotdoni v odnosu na preteklost, to je, da kratkotrajnost razdelimo na ¿e preživeto preteklost in enak. proBlem ponovno postavimo v sedanjost.
(ProBlem, ki nas z nostalgijo vleče v prvoBitnost, sicer pa se vrača kot mitska slika modeme gledališke zamisli.
(joldoni je torej tudi naš sodoBnik. / ker 'njegova preteklost' vseBuje (MOŽNOSTI preveijanja v naši sedanjosti.
OBstoj utopičnega cilja na koncu tisočletja je skorajda aBsurden , kajti s seBoj Bi moral prinesti MUSHO, ki ¿ja. ni,
Franček Žnidaršič-Fabrizzio
ILUZIJO, ki je več od ‘TRjLOdJ.LPKJJ, več od 9dI9(LjrUOSrLl, več od končnega : SMlRJjjE.
(P. s.
V tej kritiški komediji je smeh. grenak^ propad:	USOTUA, današnji čas:
KUŠILfHjA MOČ.
In kovčke za v Smirno lahko spakjrajo samo naj Boljši...
ČL?
Jože Sodja-Beltrame
O lM“PR£S“4SRI5“llSMI2&&
tMoram se povrniti v leto 1755. To treh zabavnih komedijah sem napisal še četrto, ki pa- je čisto drugačna, imenuje se L 'nMTRTSSlSlTJO DTLLL“.E S^dlTRjT (Impresarij iz Smirne), komedija v treh dejanjih, sprva napisana v verzih, vendar je imela pozneje, ko sem jo prelil v prozo, več uspeha.
Turek. Siti, trgovec iz Smirne, pride poslovno v “Benetke, gre v opero, kjer se mu porodi ideja, kflkp Bi ta zvrst gledališča imela velik, uspeh tudi v njegovi domovini, kjer je več tujcev kot domačinov. Siti začne spraševati, računati, deta trgovske kombinacije, potem pa poišče tiste, ki se v Itatiji ukvarjajo z gtedatiškim posredovanjem in jim zaupa natogo, naj poiščejo potrebno števito tjudi, da bi spetjatsvojo zamiset.
9jo, v kokonih težavah seje znašet'Turek. ■ Togodi se za štiri pevk?, vendar vsaka hoče gtavno vtogo zase ! Siti izgubi potrptjenje in poišče druge, vendar tudi te postavtjajo enak? zahteve. 9{ičpopustljivejši niso moški■ (jotobradi pevec ga s svojimi zahtevami spravlja v obup. “Dotočen je tudi dan odhoda. “Usi naj bi se zbrati na dotočenem prostoru, da se vkrcajo na (adjo. “Usi so tudi prišli in čakati, da pride impresarij . “Jjo, namesto njega zagtedajo čtoveka s torbo denarja, ki jim pove, da Siti odhaja v Smirno, on pa v imenu čestitega fMustimana da vsakemu četrtino dogovorjene plače, namesto da bi jih pošteno ozmerjat, kgr so si tudi zaslužiti. “Ta komedija, žeto dosledna in ostra kritika na račun brezobzirnih igralcev in igralk, in ravnodušnosti direktorjev , je imela sijajen uspeh.
Carto gotdoni: MEMOSVRJ prevod: Teter iMiutarov
StZOi
\1995/96^J
Št. premiere 297
CarCo (joCdoni ... iz komedije
‘KOMIČNOgL
...‘Komedijo so iznašti, da Si popraviti napalme in osmešiti staSe navade. Ko so na tak, način uprizaijad komedije stari, je imeto od tega korist vse tjudstvo, kajti vsaki kije videt odstikavo svojega karakterja na odru, je našet originat v seSi ati pa v kom drugem. Ko pa so se komedije izrodite in so fiotete prikazovati samo komično, jih ni spoštovat nihče več, saj so se pod pretvezo pripraviti tjudi k. smehu, kopičite v neSo vpijoče traparije. Zdaj, ko spet ribarimo v vetikem morju narave, si tjudje vnovič žetijo, da Si doživtjati s srcem in se včivtjati v prikazano strast ati značaj.
g0L(D09{I V JTSEDfJŠVpM. (jULTKALIŠČU
(Datum: 15.01.1949 18. 01.1958 25. 07.1964 04. 04.1984 18.11.1989
(Deto:
‘MI‘RSW{JD0LI9{S4 9dI(RJ49C (DOLI9JS4 %liBlŠKL ZDKP&fE SLZigPL DVEdt CjOSBODOV %1‘BlŠKjL zvk&Se
Kežija:
iKJKP EOŽEKjEL ‘BOjmCČBBULJ (BOJMiČEBULJ VEKA SKtUKPtVEC VEKA SKfUKAVEC
Gf moralni sponzor CfiecCaCisča (.Toneta Cufaija Viktor Mohorič
©©¡EMSJJSiMGLAS
Tisk: Tiskarna Knjigoveznica Radovljica
“MOJI JWßUQ SO LJ WD JE