Razne vesti. 253
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. avgusta 1896.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) V 4. številki poročali smo, da se je društveni odbor, izvršuje sklep obCnega zbora, obrnil na redakcijski biro državljanskega zakonika s prošnjo, da naj se našemu društvu dovoli pregledovanje slovenskega prevoda novih zakonov o civilnopravdnem redu in da je omenjeno vodstvo tej prošnji radovoljno ustreglo. Odbor poveril je posebno komisijo s pregledovanjem, katera se je takoj lotila naloge in že izgotovila pregled jurisdikcijskega pravilnika in uvodnega zakona. V obeh prevodih sklenila je komisija marsikatere izpremembe, ker prevoda, kakor ju je izgotovil redakcijski biro državljanskega zakonika na več mestih nista odgovarjala zmislu zakona in se posebno rabljeni termini niso ujemali z izrazi terminologije, katero je izdalo pred dvema letoma naše društvo. Pregledane pole s svojimi opombami vposlala je pregledo-valna komisija redakcijskemu birou ter posebno opozarjala na omenjene nedostatke. Iz pismenega občevanja z redaktorjem slovenskega prevoda državljanskega zakonika pokazala se je pa velika razlika med mnenjem društvene komisije in onim redaktorja glede odločujočih terminov. Čeravno je morda redakcija s lingvističnega stališča v marsikaterem pogledu na pravem, se vender ne more prezreti odločujočega pomena, ki ga imata udomačena praksa in od našega društva izdana terminologija. Vsled tega posvetoval se je društveni odbor v svoji seji dne 27. julija t. 1. z vprašanjem, je-li naj se pregledovalno delo z ozirom na te razmere še nadaljuje. Odbor sklenil je z obžalovanjem, da se društveno sodelovanje pri pregledu slovenskih prevodov novih civilnopravnih zakonov odkloni, ker naše društvo
254 Razne vesti.
ne bi moglo prevzeti odgovornosti, da bi pravni termini v novih zakonih ne ujemali se s termini, katere je naše društvo ustanovilo v svoji terminologiji in kateri so se že popolnoma udomačili, in bi na ta način v zakonih uvedla se različnost glede terminov, kar bi nasprotovalo glavnemu načelu našega društva. Ta sklep naznanil se je tudi pismeno g. redaktorju, kakor tudi vodstvu redakcijskega biroa državljanskega zakonika. — V isti seji posvetoval se je odbor o določitvi kraja letošnjega društvenega izleta. Ker so Tržaški in Isterski rodoljubi izrekli željo, da bi se letošnji izlet napravil v Divačo, kateri kraj je najbolj pripraven za Isterske, Tržaške in Goriške pravnike, kateri slednji so tudi izrekli svojo eventu-valno zadovoljnost s tem krajem, in je Divača tudi za ostale slovenske pravnike prikladna, sklenil je odbor, da bodi cilj letošnjemu društvemu izletu Divača. Izlet priredi se dne 6. septembra t. 1. Ker je to zadnja številka, ki izide pred izletom, vabimo tem potom že danes vse društ-venike. Natančneje glede izleta objavilo se bode po dnevnikih.
— (Osobne vesti.; Imenovani so: državni pravdnik v Gorici Fran Canevari svetnikom pri višjem deželnem sodišču v Trstu; sodni pristav v Kočevju Erncst vitez Hoffern okrajnim sodnikom v Črnomlji; konceptni praktikant pri deželni vladi v Bukovini Ludovik Winter kon-ceptnim praktikantom pri deželni vladi kranjski. — Notarjem v Bovcu imenovan je notarski kandidat dr. Albert Rumer. — Odvetniško pisarno otvoril je dr. Vladimir Žitek v Novem mestu.
— (Imuniteta poslancev.) Glasom ukaznega lista c. kr. justič-nega ministerstva z dne 4. julija 1896 (XII. letnik X[II. kos) c. kr. najvišji sodni in kasacijski dvor na vprašanje c. kr. justičnega ministerstva oddal mnenje, da je pripuščeno po smislu §-a 153. kaz. pr. reda presoji zasli-šujočega sodnika v vsakem posameznem slučaji, ali član državnega zbora ali pa deželnih zborov, če je zaslišan kot priča v kazenskem postopanji proti tretjim osebam, ima pravico, ne odgovarjati na vprašanja s katerimi se hočejo poizvedeti viri ali poroki informacij, na katere se opira njegov, pod varstvom imunitete izgovorjeni govor in da se tudi poslanca lahko po zmislu §-a 160 kaz pr. reda prisili, celo mej zasedanjem z globami do 100 gld, ali pod pogojem zbornične dovolitve celo z zaporom do šest tednov k pričevanju ali prisegi. S tem je c kr. najvišji dvor izrekel, da po sedaj veljavnih zakonih poslanska imuniteta za takšne slučaje ne velja, ker poslanci mej osebami, po §-u 152. kaz. pr. reda dolžnosti pričevanja prostimi, niso našteti. Deželni poslanec kranjski g. dr. Danilo M a-j ar on stavil je, ker bi po tem mnenju najvišjega sodišča poslanci ne mogli izvrševati svojega nezavisnega poklica, v seji deželnega zbora kranjskega dne 11. julija t. 1. nujni predlog, s katerim se poziva vlada, da predloži državnemu zboru načrt zakona, s katerim bi se dopolnil § 151. k. pr. r s tem, da se mu doda odstavek: 4.) člani državnega zbora in deželnih zborov glede izjav, storjenih v svojem poklicu. Predlog sprejel se je jednoglasno.