Političen list za slovenski narod. P« poitl prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Nftročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \,(5. uri popoludne. Štev. 267 7 Ljubljani, v torek 20. novembra 1888. Letnili I. Državni zbor. Z Dunaja, 19. novembra. Kmetsko dedno pravo. Razprava o § 1. bila je daues dovršena; baron Giovanelli je v obširnem govoru opravičeval neko od njega nasvetovano premembo. Po vladnem načrtu se namreč deželnim odborom prepušča oblast določevati posestva, za katera naj bi novi zakon veljal. Pri tej določbi bi se morali deželni zbori ozirati na velikost dotičnih zemljišč inizrečno določiti najmanjšo in največo mero, kakor tudi najmanjši ali največi čisti katastralni donesek. Poslanec Giovanelli pa je dokazoval, da so po raznih deželah tudi različne razmere in da ne gre vseh dežel in vseh krajev v eni deželi meriti po enem kopitu. Nasvetoval je torej, naj se deželnim zborom v tem oziru prepušča kolikor mogoče velika prostost, naj se torej iz § 1. izpuste vse določbe, na katere bi se morali ozirati deželni zastopi. Ta nasvet je res tudi obveljal. § 2. je bil sprejet brez ugovora, pri § 3. pa se je zopet ogtasilo več govornikov, izmed katerih so do zdaj, ko to pišem, govorili Tausche, Ko-valski in Kop p. Trebalo bo torej še nekaj sej, predno bo dovršen celi zakon, ki šteje 19 paragrafov. Vojaški zakon. Današnji listi poročajo, da bode vojni odsek vsled priganjanja deželno-brambovskega ministra ta teden rešil novi vojaški zakon; precej pričetkom meseca decembra pa ima priti pred zbornico. Včeraj sta poslanca Vitezič in Pfeifer nasvetovala več prememb, o katerih poročam obširneje jutri; za zdaj le omenim , da so bili vsi predlogi odklonjeni, in da je le obveljala resolucija Vi tezi če v a, ki vladi priporoča, da reservistom in mornarjem dovoljuje kolikor mogoče velike polajšave glede kontrolnih zbirališč in glede potnih listov. Danes zvečer pridejo na vrsto enoletni prostovoljci. K seji so povabili tudi naučnega ministra. Eni trdijo, da vojaštvo tudi v tem oziru neče prav nič odjenjati, „Sonn-u. Montagszeitung" pa pravi, da dotična prizadevanja vendar le ne bodo brez vspeha. Danes so zbornici medicinci poslali prošnjo, da bi smeli enoletno službo pri vojaštvu opravljati še-le potem, ko postanejo doktorji. Ali tudi ta prošnjo pri vojaštvu neki ne najde usmiljenja in medicinci zgube dosedanje polajšave. Obresti v soeijaliieni oziru. ii. Koliko so že obresti stare? Ko je sveti Ambrož nekdaj ostro pridigoval zoper lihvo, so se ljudje nevoljno popraševali: „Kaj pa ima škof zoper posojevalce? Je-li to kaj novega ali posebnega? Ni-li posojevanje že dosti stara reč. Vsi naši predniki so tudi tako delali." Sv. Ambrož je pa odgovoril: Pač je res, da je posojevanje staro, pa tudi greh je star, tako star kakor človeški rod. Kristus je pa prišel položit nov temelj, rešit nas greha in zadolženja. Ko je krščanstvo prenovilo zemlji obraz, vzel se je lihvarjem patent; tudi svetni vladarji1) sploh niso obresti dopuščali. Da so pa nekateri lakom-niki na skrivnem obresti jemali, je gotovo, ali neizmerno velik razloček je v tem, so-li obresti zakonito dovoljene ali ne. Ako država dopušča obresti, je ravno toliko, kakor bi dopuščala goljulijo. Zakaj pa dolžnik obeta obresti, pravijo nekateri, ali zakaj se je pa ogoljufani dal preslepariti? Da, nihče se ne da rad ogoljufati, pa tudi obresti nihče rad ne plačuje, ali sila kola lomi. Nekako ob dobi verske „reformacije" se je pa lihva jela do- ') Rimsko pravo omejuje obresti med 6 % —12 'fr \ kar je višje, je oderuštvo. Rimski zakonik kaznuje samo prevelike obresti, to je oderuštvo. Cesar Justinijan je prepovedal jemati po 1 % obresti na mesee kot prevelik; torej je nižje obresti priznal za opravičene. Cesar Karol Veliki je res tudi zoper obresti, pa ni gotovo, da je prepovedal katere-koli obresti. .Maks I. in Karol V. skušala sta ravnati se po cerkvenem pravu. Cerkveno pravo je odbijalo obresti kot take, vendar ni moglo je odpraviti; obresti iz posebnih naslovov pa ne zametuje. Novejše postave vseh držav pripuščajo po zgledu rimskega prava zmerne obresti. Op. vred. voljevati.1) Akoravno je bila v svojem delovanji zelo omejena, je imela vendar tako očividno pogubne nasledke, da se je morala večkrat preklicati. Francoska revolucija je pa popolnoma odpravila vse privilegije, ki so lihvarjem ovirali zlato svobodo. Prihodnje leto bo stoletnica francoske revolucije in ob enem stoletnica lihve; francoski republikanci bodo stoletnico slovesno slavili, 110 morda pa tudi lihvarji ne bodo zaostali. Pri nas v Avstriji se je pa stoprv 1848. leta dala lihvarjem neomejena svoboda; imeli so že prej veliko svobode ali vse še ne. Več let ni bilo v kazenskem pravu za lihvo nobenega prostora. Ali, ker so nekateri lihvarji tako pridno odirali, da so na leto dobivali po sto ali še več odstotkov, se je početkom Taaffej eve dobe napravil prav nedolžen zakon zoper lihvo. V tem zakonu se v dolgih stavkih mešajo znaki, katere ima lihva, z znaki, ki so bolj goljufiji nego lihvi podobni. Poslanska zbornica je določila 10% kot obrestni masimum ali gosposka zbornica je tudi to določbo skoraj popolnoma zavrgla. Med drugimi znaki je omenjeno, da je lihva, ako si upnik izgovori „neprimerno velike koristi (vortheile)." Ali kedaj so koristi neprimerno velike, o tem molči zakon in vendar bi bilo to sodniku bolj potrebno vedeti kot vse druge določbe. Dokler dobiva posameznik le toliko obresti, kolikor jih potrebuje za svojo lastno konsumcijo ali sploh za življenje, jo zlo še majhno. S tem se le en človek z dušnimi in telesnimi močmi postavi izvan produkcije.2) Ker pa mora svoje brez dela pri-doblj ene dohodke izdajati, prihajajo ti dohodki iz druge roke h kateremu-koli producentu in postajajo tako koristni. Gospodarstveno kroženje se vrši dalje. ) „Nemška pogodba" je iz časa reformacije. Ta pogodba ni prav nič druzega, kakor takoimenovani „postavni naslov" = titulus legalis. Rodila se je med protestanti in ostala v splošnji rabi. Op. vred. 2) Za produkcijo ne zadostuje samo delo, potrebna je tudi snov. To snov dandanes more podajati denar, zato jo denar tudi bistven faktor produkcije. Kdor priznava prvemu faktorju — delu pravico do odškodovanja, mora tudi drugemu faktorju priznati primerno odškodovanje, časi so se promenili, in ž njimi veljava denarja Op vred. LISTEK. Dva dni v Benetkah. XVII. 6. septembra. Akademija je bila odprta, ko se mi Kranjci povrnemo iz beneške pivnice. Plačamo vstopnino iu slovesno korakamo proti vhodu. Kamor človek pogleda, vse je snažno in čedno. Lično opravljeni čuvaji stoje resnih obrazov tu pa tam, kakor da bi se zavedali imenitnosti kraja, ki ga imajo varovati. Po stenah vise tablice z napisano prepovedjo, da se čuvajem ne sme ponujati daril. — Vendar vsaj tukaj — pravim sam sebi — saj smo že tako dosti drobiža razpečkali. Stopimo v prvo dvorano slavolirama beneških modric. Nepregledna vrsta slik, velikih in majhnih, okroglih in voglatih, se razgrne strmečim očem: svetniške podobe rajske lepote, krasni portreti, moj-sterski slikane dogodbe iz beneške zgodovine itd. itd. Človek ne ve, pred katero sliko bi se ustavil iu kateri bi prisodil prednost pred drugimi. Vse so ne-izgovorno lepe — dovršene, cvet beneške umetnije. Pa hitimo dalje v drugo dvorano! Zakaj je tam-le toliko gledalcev na kupu, pred visoko sliko, ravno nasproti vratom? Eni zro vanjo stoječ, drugi sedeč, tretji si natičejo ostro- in daljnovide na nos, da bi se te sliko prav natanko in od vseh strani nagledali ter globoko si jo vtisnili v spomin in srce. — To je biser in ponos akademije, najdražji zaklad ogromne zbirke, krona beneškega slikarstva: slavna „Maria Assunta" (Marijino vnebovzetje) od velikana beneških slikarjev, mojstra barv, uesmrtnega Tici-jana. čudno zgodovino te slike sem ob kratkem posnel v št. X. svojega popisavanja. Po spložujem mnenju izvedencev je ona najlepših ena, če ne celo prva na vesoljnem svetu. Ka-kova pa je? Čudovita je osnova, še bolj izdelava slike. Vzvišenost se strinja z nedosežno lepoto in nežnostjo. V gornjem polju velike podobe plava Bog Oče, obdan od ljubeznjivih angeljskih glavic — hrepeneče stegujoč vsemogočni roki proti blaženi Devici. Dva Serafina jej neseta znamenja zaslužene svetosti: eden venec, drugi svetniški obsev. — Na sredi slike je Marija, nepopisne krasote, oči zamak- neno upira proti nebu in se počasi spenja kvišku. Brezmadežna čistost, goreča vera, trdno zaupanje, ljubezeu in hrepenenje po Bogu, vse ti izraža njeno ganljivo obličje. — Pod njo plava truma angeljcev, radostno spremljajočih svojo kraljico v višave svetega raja. — Spodej na zemlji pa stoje očaki in apostoli, kakor da so priče Marijinega poveličanja. Na njih obrazih je videti vsa teža in bridkost življenja na zemlji. Pač mojsterski je tii izraženo pro-tivje med poveličano Marijo in revnimi zemljani. Osnova, risarija in kolorit vse je neskončno lepo. Omamljen gledaš to sliko, ne moreš se ganiti od nje, najraje bi zrl vanjo naprej iu naprej, brez konca. — Prehodivši vse dvorane željno stopiš še enkrat pred njo iu ločiš se od nje, skoraj s solzami v očeh. — Kogar ta podoba ne očara, nima ne oči, ne srca, ne vere. Od te slike smo se razšli po drugih sobanah akademije. Povsod je bilo polno tujcev. Videli smo uzorna dela prvih mojstrov, največ beneškega čopiča. Močno hvalijo majhno „Madonno" Bellinijevo, podobo: „Jezus v gostiji pri cestninarju" od P. Ve-rouese itd. Dre uri smo blodili po dvoranah in ogledavali A , če se obresti ne morejo več povživati, če se zopet kapitalizujejo, to je, zopet na obresti nalagajo, mora se s časoma v eni roki nabrati taka denarna množina oziroma toliko obrestnih titulov, da se svetovno ravnotežje moti. Ker se te obresti nikdar v konsumcijo, v promet ne vračajo, je njih vpliv podoben razje-dajočemu raku na človeškem telesu. One odtegujejo gospodarstveno kri in zato nič ne dajo. To je konečni razvitek obrestnega gospodarstva. V tem, so li obresti po 5% ali pa po 2°/0, ni bistvenega razločka. Tudi pri najnižjih obrestih bi se razvijalo isto zlo, samo bolj počasi. Tako je denar v največjo pogubo človeštvu, ker se ne rabi po svojem namenu. Voda in ogenj sta koristna, da, tako potrebna, da bi človek brez njiju niti živeti ne mogel, a ako se po zanikrnosti ali hudobnosti človeški napačno obračata, preminjata se v povodenj in požar, uničujoč delo pridnih rok in privedujoč ljudi na beraško palico. Denar ni neizogibno potreben, brez njega bi mogli ljudje živeti; denar sam na sebi nima nikakeršne vrednosti, on dobi svojo vrednost, svojo korist še le v prometu. Denar ima namen olajšavati medsebojno menjavanje pridelkov in izdelkov, olajšavati promet. Denar ima svojo veljavo le v prometu, njemu je edini namen biti meujevalno sredstvo; denar nima rodovitnosti.1) Navadni ugovor zoper denarno sterilnost se glasi: Za denar lahko kupim hišo, njivo ali kaj druzega in to bi mi donašalo na leto toliko in toliko čistega dobička, tedaj mi mora ali more tudi denar dajati čist dobiček ali obresti. Temu odgovarjam: čisti dobiček8) je nesramna kapitalistična izmišljotina, katere narava ne pozna. Da bi pa to mogli umeti, prestavimo se za trenutek v idejalno stanje. Mislimo si, da bi ne bilo obresti, da bi se zemljišče, pridelki in izdelki rabili v namen, v kateri so odločeni. Vsaka stvar ima toliko veljave, kolikor človeštvu ali človeku koristi. Ljudje bi v potu svojega obraza pridno delali, puščava in močvirje bi se izpremenilo v rodovitno zemljo. Kolikor bolj pridno bi se obdelovalo, toliko več bi bilo sadu in toliko manj truda v prihodnjosti. Kaj bi bila posledica temu? Ljudje bi si laglje pridobivali svoj vsakdanji kruh, več bi se jih lahko popolnoma posvetilo duševnemu delu in človeški rod bi se množil. A tako imenovanega čistega dobička bi ne bilo nič. Kaj bi pomagalo ali kako korist bi imelo, kopičiti pridelke in izdelke, ki bi presegali konsumcijo, ki bi se ne mogli použiti? In ker so vsi pridelki in izdelki odločeni človeku v konsumcijo in ne v kopičenje, bilo bi protinatorno je kopičiti, ker bi bili kmalu slabejši in bi se sčasoma sami uničili. Volja božja je, da se vedno trudimo in molimo za vsakdanji kruh in ne da bi si nabirali zakladov, katere molj in rija snesta. Kje je torej v natori prostor za čisti dobiček? Marsikdo bi pa prav razumno in varčno ravnal ') Denar ima toliko rodovitnost, kolikor pripomore delavnemu človeku do blagostanja ; in da res denar k temu pomaga, kdo bi tajil V Op. vred. 2) Čisti dobiček je to, kar navadno imenujemo: superflua status. — Kar vsakdo potrebuje, da živi, to so: neeessaria vitae; kar mu treba, da se stanu primerno nosi, to so: neeessaria status. Kar pa čez vse to prihodkov ostane, je čisti dobiček: superflua status. Op. vred. in bi prideloval več kot potrebuje za svoje opravke. Moral bi tedaj svoje odvišne pridelke razdati ali pa prodati. Kaj tedaj z denarjem? Denar, dokler je na kupu, nima nobene vrednosti; mora ga torej izdati ali v dobrodelno namene (v občo korist) ali pa v svojo in svoje rodbine korist. Eecimo, on bi ga obrnil v poslednje, zboljšal bi si zemljišče in pohišje. S tem bi on koristil rokodelcem in sploh delavcem, ker bi jim dal zaslužek in koristil bi sebi in človeški družbi sploh, ker bi isto zemljišče več sadu obrodilo. Zemljišče se pa da le do gotovo stopinjo zboljšavati, kaj pa potem z onim denarjem, ki se ne more več na domačem zemljišči produktivno rabiti? Dal bi ga v doto otrokom, ki se na druga zemljišča poženijo ali poinože, da se tudi tam rabi po enacem namenu. In ko bi otroci in njih potomci ravnali po očetovem zgledu, bila bi cela občina in okolica v par stoletjih prerojena, postala bi cvetoča. To je namen denarju. Na ta način denar nikomur no škoduje, pač pa neizrečeno koristi občemu blagostanju. Kje je pa čisti dobiček? Ni ga nikjer. Kar ljudje denarja dobe, ga tudi izdajo. Denar kroži vedno kakor kri po človeškem telesu in s tem so oživi promet in kar je s prometom v zvezi. Dobiček je pač in sicer jako velik za posamezne in sploh za človeško družbo, ker je zemlja izpremenjena v podobo raja in ker si ljudje veliko laglje svoj kruh služijo in svojega duha blaže; ali na kupu ni nič, tako imenovanega čistega dobička ni nič. Politični pregled. V Ljubljani, 20. novembra. ]S*tran|e dežele. Tržaški iredcntovci so nameravali porabiti bivanje nemških vojnih ladij v tržaškem pristanišči za velike izjave. Te je preprečil nemški generalni konzul po trudapolnem prizadevanji. Škofovska posvetovanja se bodo vršila na Dunaji od dne 22. do dne 27. t. m. Vspored je jako obširen. Orožna postava je potisnila v kot vse druge parlamentarne razprave. Orožni odsek bo imel vsak dan seje, ker hoče predlogo rešiti še ta teden. Ogerskega finančnega ministra Tiszo čakajo trdi boji in treba mu bo velike neustraše-nosti in vstrajuosti, ako hoče, da ne bode podlegel. Vravnanje državnega gospodarstva je lepa reč, toda ako se hoče to doseči s prevelikimi novimi bremeni, vprašati se je treba, ali to vravnanje ni predrago plačano. Tiszova konverzija bo rešila državo za nekaj let iz zadrege, zato bo pa sedanji rod zapustil svojim potomcem jako slabo dedščino. Splošnjo nezadovoljnost vzbuja tudi nova orožna postava iu zakon o odkupu regalij; vsled slednjega preti posebno mestom velika škoda, ako ne celo finančni pogin. Z vseh strani dohajajo poslancem dan za dnevom prošnje občin, naj glasujejo zoper to vladno predlogo ali jo vsaj temeljito premene. Obe vladi nasprotni stranki sta se združili, da bodeta skupno postopali ter glasovali zoper vse vladne predloge. Celo v vladnih krogih prikazuje se vedno večja čmernost zoper ta zakon. Tisza stoji sicer sredi teh razburjenih valov neupogljiv kakor skala, a to sredstvo, ki je do sedaj vedno pomagalo, noče se več obnesti, marveč le še bolj vznemirja razdražene duhove. nebrojno množico krasnih del. Žalibog, premalo časa! Potreboval bi človek za vsako dvorano jeden dan, da bi vse ogledal z užitkom. Ce bi se sošteli vsi dnevi, ki so jih porabili mojstri-slikarji pri izdelovanji vseh podob, ki so tu razstavljene, pokazala bi se ogromna številka let. Tujec pa gre mimo njih, morda brez zanimanja in v par urah pregleda trud tolikega števila let. Vnebovpijoča krivica! — V ozkem hodniku sem zapazil med dolgo vrsto manjših slik tudi skromen portret našega presvetlega cesarja. Čudo! — sem dejal, da je vendar vsaj ta slika našla usmiljenje pri zagrizenih Lahih. Avstrijski vladarji, ki so za Benetke tolike svote potrošili za nove zgradbe in popravljanje starih, so pač zaslužili dostojniše spomenike. Po dvoranah smo našli v vsakem kotu kakega slikarja, ki je imel napet kos platna na svojem stojalu in posnemal eno ali drugo sliko na steni zvesto gledajoč zdaj s prostim očesom, zdaj skozi daljno-vid, da saj ne bi prezrl kake črtice in pičice uzornega originala. Pa če je naposled primerjal svoj posnetek z izvirnikom, je morebiti marsikateri stisnil svoj zmazek pod pazdeho in dejal: „pejdimo spat, Jaka! — mi ne znamo in nikdar znali ne bomo, kakor so stari znali." — Žalostno spričevalo za stoletje napredka! — Glede na lepe umetnije bomo menda vkljub vsej razsvetljenosti ostali vseskozi revni prepisovalci temnega starega iu mračnega srednjega veka. Poludne je bilo. Obrnemo se nazaj in gremo proti izhodnim vratom. Še jeden pogled na Ticija-novo „Madonno" in zunaj smo. — Le dobri dve uri smo se mudili v akademiji, le površno pogledali v to sijajno kraljestvo umetnosti — in koliko smo videli! Velikanska si umetnost, divna hčerka božja, najdražji dar nebeški! Oda bi vedno služila Njemu in Ga poveličavala, ki te je vstvaril in ti tako odlično pa važno nalogo odkazal v človeški družbi! Prilezite zapečkarji iz svojih kotov, vtaknite v žep jeden petdesetak iu pojdite v Benetke! Kaj je bodete vedno Ie gledali iznad palca, v „figo" povitega? Kdor le doma tiči, se nič ne nauči —pravi pregovor. Jeli mar taka dalja v Benetke? — Kaj še! Ako se zjutraj ob '/»6. uri vsedeš v Ljubljani v poštni vlak, ki teče proti jugu, si popoludne za malo južino že tam. Tedaj le na noge! Prihodnjo pomlad v Benetke, kdorkoli ima kaj duha za lepoto in umetnost! Vnanje države. Srbska kraljica namerava neki protestovati zoper razsodbo srbskega metropolita Teodozija pri vseh evropskih dvorih. „Pol. Corr." in za njo židovski liberalni listi pravijo, da js je k temu koraku pripravila panslavistiška stranka in da bo doživela kraljica velikanski „fiasco\ Slednje radi verjamemo, dvojiti pa moramo o celi zadevi sami, katero si je brž ko ne izmislil kakov židovski liberalec, da more zopet za lase privleči na površje panslavizem ter ž njim strašiti pri belem dnevu. — „Nemzet" je izvedel iz jako ^zanesljivega" vira, da je splošnji glas v Srbiji zoper Rusijo iu da narod ve, kako zvestega podpornika ima Srbija — v Madjarih. „Nemzet" je seveda prepričan, da sta v avstrijski zunanji politiki Avstrija in Madjar eden in isti. Bolgarsko sobranje ni do sedaj rešilo še nobenega v prestolnem govoru naznanjenih postavnih načrtov ter izgublja svoj čas s praznimi formalnostimi in interpelacijami. Niti proračuna ni vlada še predložila; le načrt novega kazenskega za-kouika je dobil v posvetovanje dotični odbor. — Vest o nameravanem napadu na prestol in življenje Ferdinandovo je popolnoma izmišljena. Hertzberg baje ni član carjigrajskega redarstva, gotovo pa je, da se je hotel že znanim načinom prikupiti veljakom sofijskim ter tako morebiti dobiti dobro službo. Ferdinand je bil res v velikih skrbeh; peljal se je celo do Vakarela naproti obema uradnikoma, ki sta se odpeljala s Hertzbergom v Carji-grad ter se takoj povrnila od tod; Hertzberg pa sedaj lahko premišliuje v ječi, kako resničen je pregovor: laž ima kratke noge. — Bolgarska vlada in baron Hirsch sta sklenila pogodbo, po kateri prevzame uprava bolgarskih železnic v svojo oskrb progo do Sarembeja. Rusko „Severno izvestje" odločno nasprotuje „Kreutz Ztg." in „Post", da so se ruske vojne vsled novega razmeščevalnega ukaza pomaknile proti zapadli. Ukaz odreduje v tem oziru nastopno bistvene premembe: K 9. koru (Orel) pristopi 33. pehotna divizija (Kijev); k 12. koru (Kijev) 19. pehotna divizija (Stavropol) in k 15. koru (Kazan) 8. pehotna divizija (Varšava); 13. konjiška divizija (Lublin) prestopi k 15. koru (Kazan). S tem je dokazano, da se je zmanjšala vojna na zapadu za dve pehotni in eno konjiško divizijo, ki so se pomaknile proti iztoku. Hujskanje nemških reptiljskih listov ni nič druzega nego izliv nevoščljivosti, da je dobila Rusija na francoskem trgu posojilo. Zakaj so začeli zadnje dni pisati nemški polu-uradni listi o oboroževanju Rusije, o nevarnem po-litiškem položaji itd., pojasnuje nam „Hamb. Cor-respondent", list, ki je navadno jako dobro poučen. Pravi, da bo vlada zahtevala od državnega zbora nov kredit za vojaške namene; ua borzi se je govorilo celo o 350 milijonih. Akoravno je ta znesek previsoko cenjen, toliko je gotovo, da bo vlada več milijonov rabila za zboljšanje topništva in 100 milijonov za mornarične namene. Kakor znano, zborovali so letos katoliški francoski pravniki v Rimu ter jih je tudi sv. Oče sprejel v avdijenci. V Franciji je na dnevnem redu prisilno postopanje zoper verske naprave, šole, ustanove itd. Ubogi župniki, nune, mnihi bi si v svoji zadregi in oropani denarnih sredstev ne mogli pomagati, ko ne bi bili po celi Frauciji razširjeni člani vsakoletnih pravniških katoliških shodov; ti plemeniti možje, ki se vsako leto posvetujejo o skupnem postopanji v napominanih zadevah, prevzamejo brezplačno kot odvetniki pravde oropanih verskih ustanov, cerkvii itd. ter s krščansko gorečnostjo zagovarjajo pred sodišči pravično stvar. Da bi se oživo-tvorilo enako društvo tudi v Avstriji, skleuil je že splošnji katoliški shod leta 1877; žal, da se ta sklep ni niti za korak približal svojemu vresničenju tekom celih enajst let. Rumunski konservativci, ki imajo večino v zbornici, so za trdno sklenili pri prvi priložnosti vreči junimistično ministerstvo in s tem prisiliti kralja, da pokliče na vladno krmilo konservativno ministerstvo. Kakor že enkrat na tem mestu nagla-šauo, je kralj velik nasprotnik takemu vladnemu prevratu ter bi raje v tem slučaji razpustil zbornico. Reuterjevo izvestje poroča iz Zanzibara: Angleški generalni konzul je izdal prokla-macijo, v kateri prepoveduje tamošnjim Angležem sklepati pogodbe s posestniki sužujev, da bi dobili slednje kot delavce, ter sploh rabiti sužnje vsled posredovanja njihovih lastnikov. Izvirni dopisi. Št. Jošt, 13. novembra. (Svečanost štiridesetletnega vladanja presvetlega cesarja Franca Josipa I.) Kakor so letos po vseh krajih širne Avstrije, zlasti mile slovenske domovine praznovali slavnost 40Ietnega slavnega vladanja našega presvetlega cesarja Franca Josipa I., in ker so pri tem tekmovale občine, katera bi bolj dostojno praznovala slavnost, je tudi občina Št. Jošt priredila slavnost dne 11. novembra po sledečem programu. Postavili so se lepi mlaji, okrašeni z lepimi slavoloki ter primernimi napisi, vmes so vihrale krasne zastave, zlasti na velikem slavoloku črno-rumena; sredi slavoloka krasni podobi našega milega vladarja Franca Josipa I., vmes je vihralo več krasnih slovenskih trobojnic; v soboto od 6—7. ure slovesno zvonjenje po vseh cerkvah ; vmes so neprenehoma pokali topiči, po gričih so goreli kresovi. Vrhniška izvrstna godba je svirala cesarsko himno in druge. Zjutraj dn^ 11. novembra budnica ter strel; ob 10. uri slovesna sv. maša, katero so darovali domači g. župnik ter v slavnostnem govoru s prirojeno zgovornostjo dokazali, kako slaven, dobrotljiv, zraven tudi kako veren kristijau je naš mili presvetli cesar Franc Josip. Po zahvalnici je tudi v cerkvi godba zaigrala cesarsko himno. Po službi božji so se vpričo neštetega ljudstva vsadili dve slavnostni lipi, katerih ena nosi ime „Cesar Franc Josip", druga nosi ime presvetle cesarice Elizabete; dve drugi lipi se zaradi silno neugodnega vremena niste vsadili, katerih eni bo ime a prestolonaslednik Rudolf", drugi „Štefanija". Slavnostna govora pri saditvi lip sta govorila domači ter sosednji lučenski g. župuik, katerih konečnim klicem „živio" na presvetlega cesarja je mnogobrojno ljudstvo z večkratnim gromovitim „živio" pritrjevalo. Nato so bili otroci obdarovani s kruhom in vinom; potem se je začel banket v hiši občinskega svetovalca A. Samotorčana, katerega so se vsi odlični občani vdeležili. Pri banketu so bile krasne napitnice, zvečer razsvetljenje Št. Jošta, konečno se je vršila ljudska veselica, katere se je vdeležilo občinstvo v tako mnogobrojnem številu, da je bil prostor premajhen. Bili smo vsi tako veseli te slavnosti, da smo se še-le pozno v noč razšli. V vseh srcih je gorela ljubezen ter neomahljiva zvestoba do naše presvetle cesarske rodbine. Da se je slavnost tako sijajno izvršila, gre zahvala občeljubljenemu g. župniku iu občespošto-vauemu g. županu ter vsemu občinskemu odboru. I. M. Iz Ricmanj, 17. novembra. Na Martinovo nedeljo se je pri nas odprla dolgo prošena in težko pričakovana postajica. Ob 8. uri popoludne čakali so pri lepo okrašeni postaji vaški odličnjaki, namreč občinski svetovalci, duhovni pastir, drugi nadzorniki in skoro vsi vaščani na vlak, ki se je imel, pri-drdravši iz Trsta prvikrat tukaj ustaviti in pripeljati gospodo iz Trsta. Kadar se vlak prikaže iz bližnjega predora, pozdravi ga vsa množica z gromovitim „živio!" Topiči zagrme, in pevski zbor zapoje narodni pozdrav. Mnogoštevilni tržaški gostje so se kar čudili, da je tak sprejem mogoč v istrski vasi. Ker so bili to prvi gostje, prišedši iz domače postaje, spremili so jih vaščani kar v triumfu v vas, in prvaki, posebno poznati načelnik, povabili so jih na čašo brežanke. Isti dan slavili smo tukaj 401et-nico cesarjevo, zato je bila vas čarobno razsvetljena z lampijoni in bengaličnimi ognji, tako da je neki možicelj, ki sicer še ni videl Dunaja, grede mimo farovža pomenljivo vskliknii: „Tako menda še na Dunaji ni!" Zvečer, ko je imel priti vlak iz Boršta, da odpelje Tržačane domu, bilo je zopet vse na postajici, katero tukajšnji ljudje navadno imenujejo „na Koželu", iu ponavljal se je isti prizor, kakor popoludne pri dohodu. — Torej pobožni romarji iz Istre, Kranjske, Goriškega, ki radi počastite sv. Jožefa, kateremu je v Ricmanjah posvečena romarska cerkev, le pridno prihajajte priporočat se mu v njegovem domu; pot je popolnoma olajšana in tudi po ceni. Od Trsta do sem pripelješ se za 25 novčičev. Dnevne novice. (Slavnost štiridesetletnice v Marijanišči.) Mnogo odličnega občinstva iz najvišjih tukajšnjih krogov vdeležilo se je včeraj slavnosti v Marijanišči, katero je ta zavod priredil v proslavo štiridesetletnega vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. Mej drugimi so bili prisotni: Mil. gosp. knezo-škof, gosp. dež. predsednik baron Winkler iu GM. pl. Schil-«h aus ky. Že obilna vdeležba od strani občinstva, prav tako pa tudi izvršitev slavnosti nas je poučila, da je zavod na najboljšem glasu, v najlepšem cvetu in poln življenja. Sicer običajno veselice v zavodih merimo z drugim merilom, kakor nastopnike na koncertnem podiji, a vendar moramo priznati, da se je osebito zadnja točka: /Živela Avstrija", spevoigra z deklamacijami, izvela s posebno ugodnim vtisom na pazljivo občinstvo, ki je svojo zadovoljnost večkrat glasno izražalo. Ker je igro uaš list pred leti že natančneje popisal, mi ne preostaje druzega, nego opomniti, da je bil scenični del tako ukusno in premišljeno prirejen, da lepše gotovo ni vplival niti na Dunaji, kjer se je ta spevoigra pred nekimi leti v sirotišnici prvič predstavljala. Novost je bila „Ljabljana", katero je predstavljal deček v krasni obleki zeleno-bele barve. Glasbeni del je bil točno in z vsem primernim aparatom izvršen. Cul si triangel, zvoq6ke, kitaro, cimbale, klarinet, citre, vijo-liuo, ploskanje z rokami, posnemanje prepeličjega prepelenja — kakor je že kazalo, znak in posebnosti posamuih kronovin natančneje določiti. Koliko pač se je trudil blagi o. Angelik, da je pripravil na to ne lahko kompozicijo mladostua grla! Iskreno zahvalo zasluži tudi trudoljubivi g. mestni učitelj Josip Meier, ki je blagovolil prevzeti dirigovanje pevskega zbora. In prav vrlo se je obnašal ta mešani zbor. Visoka temperatura je pač po nekoliko vplivala na grla mladih pevcev, a navzlic tem neugodnostim peli so dokaj navdušeno vse tri pesni, koje je v proslavo 40ietnice izdalo letos „Cecilijino društvo". — Dolgo deklamacijo „Grof Habsburški" povedal nam je dijak iz zavoda tako točno, da smo se mu res čndili, ker ne vajen govoriti pred občinstvom govori povse pogumno in brez bojazni. Prekrasen »tis napravila je „živa podoba" —prizor iz prej omenjene balade Schillerjeve, ko grof Habsburški ponuja vranca svojega duhovniku, ki odnaša sv. popotnico bolniku; vsa skupina lepo sostavljena, krasno razsvetljena z umetalnim ognjem bila je prekrasna ilustracija prejšnje deklamacije. A ne bodimo predolgi. Osobito včeraj zapuščajoč mlad zavod se nam je zdelo, kakor da mu Bog posebno milost in srečo deli. Prepričani smo, da si je z včerajšnjo slavnostjo — in to po pravici — utrdilo Marijanišče svoje dosedanje prijatelje, iu brez dvoma pridobilo še mnogo novih. Bog daj srečo! (Obrtna strokovna Sola v Ljubljani.) Naučno ministerstvo imenovalo je gospo Marijo Hlavko, učiteljico za umetno Teženje in šivanje, in gospico Ivano Fiiderl, za umetno vezenje na tukajšnji obrtni strokovni šoli. (Nunska cerkev v Ljubljani) dobi te dni po tleh položene deske za zimsko dobo. Morda je rahla misel, izrečena jej od gimnazijske strani, pripomogla, da se je kar ob hitrem odločila za tak pozimski tlak jako podjetna sedanja častita gospa mati A n t o n i j a M u r g e I j. — Mi sicer nismo teh sedaj modernih nazorov, da se prehladiš le samo v cerkvi, drugod pa nikjer; a vendar nam je prav prišlo to delo, ker je nunska cerkev res izmed naj-mrzlejših ljubljanskih. In ne samo za gimnazijsko mladež je ta čin dobroten, ampak tudi ozirom na najfinejši civilni svet, ki se prav v tej cerkvi zbira v poznejši uri Gospodove dni. (Iz Celja) se nam poroča, da je h katoliški veri pristopila protestantinja Jenny Teichtmann, soproga tamošnjega uradnika. Sv. obredi vršili so se v nemški cerkvi. („Sokolovega" občnega zbora) vdeležilo se je v nedeljo do 50 članov. Prememba društvenih pravil se je soglasno sprejela. Isto tako so se brez ugovora potrdili predlogi o prenaredbi razmer med društve-niki o javnih nastopih, o ustanovitvi zadruge vseh avstrijskih sokolskih društvih in o skupnem slovanskem sokolskem listu. Starosta je v svojem govoru izrazil upanje, da ne bo dolgo, ko bo „Sokol" zboroval v svojem domu, za kateri gosp. Hrasky že izdeluje načrt. (0. Pečnik.) znani preiskovalec predzgodovinske dobe na Kranjskem, odkril je v septembru in oktobru t. 1. nad vasjo sv. Križ, pol ure od Mokronoga, do 200 keltskih in nekaj galskih grobov. Doslej so odkopali v omenjenem kraji do 1500 grobov. Zadnje dni oktobra in prve novembra razkopaval je grobove na Drnovem pri Krškem ter odkril 25 celih mrtvecev. V grobovih je našel mnogo rimskih posod in nakitja. Sneg je ustavil delo. (Izpit) za veroučitelja na srednjih šolah delal je včeraj č. g. Janez Smrekar, katehet na tukajšnjih mestnih ljudskih šolah. (Pogorela) je dne 17. t. m. dopoludne v Hru-šici pod Ljubljano jedna hiša pri cesti. Vnela se je pod streho spravljena slama, in v kratkem časi je bilo razven pritlične stavbe vse vpepeljeno. Iz Fužin in Bizovika so hitro prišli z brizgalnicami ter rešili strope in bližnjo sosedovo hišo. Zgorelo je dva voza šote, nekaj slame in sena in veliko obleke. Ubogi pogorelec ni bil zavarovan. Govori se, da so otioci zažgali. (Češkim gostom,) ki so bivali letos v naši beli Ljubljani, prikupile so se slovenske pesni tako, da namerava prirediti plznski Jllahol" koncert, pri katerem se bodo izvajali izključno umotvori slovenskih skladateljev. Naj pesem naša, dar nebeški, zveže še tesneje slovensko s češkim srcem! (Imenovanje.) Konceptna praktikanta deželne vlade, g. L. Golf in g. Egon baron Winkler, imenovana sta začasnima koncipistoma. (Včerajšnji somenj) je bil kaj dobro obiskan. Prignali so okoli 1700 komadov živine. Kupcev je bilo mnogo iz Italije, Koroškega in Štajerskega. Ceue goveje živine bile so nizke, boljše za konje in žre-beta. Tudi drugo blago se je dobro prodajalo. (Umrl) je na Krškem g. Ivan Jazbec, kralj, ogerski brzojavni kontrolor v pokoji. Rodom bil je štajerski Slovenec. Pred dvema letoma prišel je na Krško ter bil delaven blagajnik „Bralnega društva" in j ^Podružnice sv. Cirila in Metoda". — V soboto umrla je v Zalci gospa vdova B Sirca. Naj v miru počivata! (Stritarjevih zbranih spisov) izšla sta 59. in 60. snopič. Zadnjemu snopiču je dodana gosp. pi-I satelj a slika v bakrorezu. S tem so Stritarjevi zbrani spisi završeni. („Dom in Svet".) Tega zabavnega in poučnega lista izšla je št. 11. Vsebina: „Nada" (Fr. Krek); „V bolezni" (Bonaventura S.); „Lepi dol"; „Moj prijatelj Henrik", (iz dijaškega življenja povzel Va-ziljev); „Pri mrtvaškem odru brata Avgusta" (Janko Leban); „Pisma vojaškega kapelana"; slovstvo; raznoterosti. Narodno gospodarstvo. Izkaz razstavnikov odlikovanih na deželni sadni razstavi, katero je priredila c. kr. kmetijska družba kranjska v proslavo vladarske štiridesetletnice presvet 1. cesarja Frana Josipa I. v Ljubljani od 18. do 21. oktobra leta 1888. V I. skupini: Sveže sadje. (Produeenti.) a) Z zlato svetinjo: Dr. Adolf Eisl v Ljubljani, Fran Kavčič v Šent-Vidu pri Vipavi. b) S sreberno svetinjo: Na Gorenjskem: Baron O. Apfaltrern v Križi, Ivan Baumgartner na Fužinah, dr. M. Godec v Železnikih, Anton Hudovernik na Bledu, F. Jarc v Medvodah, Janko Krsnik na Brdu, Marija Kecel v Kamniku, Janez Mallner na Bledu, Adolf Muhr na Bledu. Matija Pršin na Rožniku, Matej Pire v Kranji, Viktor Rohrmanu v Ljubljani, Alojzij Schrey na Jesenicah. Na Dolenjskem: Alojzij Bajer v Križi pri Litiji, oskrbništvo graščine boštanjske, J. Hotschevver na Krškem, Štefan Jaklič v Šeut-Vidu pri Zatičini, pl. J. & Ph. Lenk na Raki, dr. I. Namorš na Jesenicah ob Savi, Feliks Reya pl. Castelleto v Nemški Vasi. Na Notranjskem: Mat. Ambrožič v Novi Sušici, Jakob Barbo v Rateževem brdu, J. Dekleva v Postojini, Fran Gollob v Lesnem Brdu, Gabrijel Jelovšek na Vrhniki, Hinko Kavčič na Razdrtem, Josip Lenarčič na Vrhniki, Fran Kotnik na Vrdu. c) Z bronasto svetinjo: Na Gorenjskem: J. Ambrožič v Ljubnem, Fran Avbelj v Pečah, Ivan Brdnik v Šmartinu pri Dobravi, Fran Dolinar v Šujci, Ferlan v Gorenji Vasi, Fran Huber v Goričah, kmetijska podružnica v Kranji, Ivan Kosler v Ljubljani, Fran Omejec v Ljubljani, Janez Petrič v Blagovici, P. Pogačnik v Blagovici, Andrej Stare v Bitnjem, Matija Stare v Podjelji, Primož Stare v Podjelji, Josip Šimenc v Podgori, Mihael Tavčar v Rečici, Albert Vodnik v Podutiku, Ivan Wilfau na Črnučah, Josip Zdešar v Utiku. Na Dolenjskem: Grofioja Valesca Barbo, Fran Berdavs v Vidmu, Karol Hofer na Čateži, dr. Avgust Kulavic v Toplicah, Mihael Klun v Podstenah, Ignacij Mahkovec na Jančem, Ivan Pezdirec v Drašičab, Peter Režek v Starem trgu, Josip vitez Savinscheg v Metliki, Ivan Šušteršič v Semiči, Matija Verderber na Kočevski Reki, Anton Zavrl v Svibnjem, Janez Zaduik v Podstenah. Na Notranjskem: Anton Jeršan na Unci, Josip Potepan v Dolenjem Zemonu, Fran Tršar na Vrh niki, Ivau Valenčič v Kilovčah. (Dalje prih.) Telegrami. Dunaj, 20. novembra. Orožni odsek je potrdil točki 22 in 23 ter pričel razpravo o točkah 24 in 25. Welsersheimb se je izjavil, da mora zahtevati nepogojno potrditev vsega, kar zahteva postava glede enoletnih prostovoljcev; Gautsch je obljubil, da se bo po možnosti oziral na enoletnike. Dunaj, 19. novembra. Tukajšnji merodajni krogi niso vznemirjeni vsled najnovejših vo- jaških poročil; položaj jo nepremenjeno miroven. Nevarne so le razmere v Franciji, ki se ne morejo dolgo več vzdržati in vedno bolj silijo k prevratu. Berolinske razburjajoče vesti imajo svoj izvir v borznih špekulacijah. Berolin, „Nordd. Allg. Ztg." piše: Prisrčni sprejem nemškega vežbalno-mornarič-nega oddelka v avstrijskih pristaniščih si tolmači Nemčija kot odmev nedavnih vladarskih napitnic in kot poroštvo, da se bo oja-čilo orožno bratstvo. Zalivala. Slavno društvo »Narodna Šola" v Ljubljani podarilo je za malo odškodnino za revno šolsko mladež šole na Studencu in ekskurendne šole v Tomišlji raznega šolskega blaga. Za ta blagi ein se v imenu revne mladine toplo zahvaljuje Fran K s. Tro.it, vodi-elj obeh šol. STUDENEC (IG), 17. novembra 1S88. Umrli so: 16. novembra. Matevž Stoje, umirovljeni uradni sluga, 83 let, Salendrove uliee št. 4, caries. — Jožefa Juvan, uradnega sluge hči, 20 let, Gradaške ulice št. 8, morbus Brigthii. 17. novembra. Lukas Ehrwerth, zdravnik, 74 let, Gospodske uliee št. 1, jetika. — Ana Huth, črkostavčeva vdova, 50 let, Hrenove uliee št. 10, pljučnica. 18. novembra. Blaž Poženel, zasebnik, 78 let, Kolodvorske ulice št. 3, oslabljenje. — Antonija Lavriha, delavčeva hči, 12 let, Kladezne ulice št. 5, jetika. — Hermina Trešar, zaseb-nica, 36 let, Črevljarske ulice št. 3, jetika. V bolnišnici: 15. novembra. Meta Peternel, gostija, 70 let, kron. katar v črevih. 17. novembra. Marija Šuštar, delavka, 72 let, emphysem pulmorum. — Franca Lahajnar, delavka, 37 let, kron. katar v črevih. — Meta Prek, delavka. 61 let, oedema pulm. T u j c i. 18. novembra. Pri Aluliču: Gorjup, trgovec, iz Gorice. — Ilautz, Pollak, Arzuliny in Prigelhof, trgovci, z Dunaja. — Miiller iz Gradca. — Eibenschiitz, trgovec, z Dunaja. — Czerwiakowsky, trgovec s soprogo, iz Trsta. — Covermatz, zdravnik, z Goriškega. — Elger s Češkega. Pri Slonu: Molline iz Tržiča. — Kaufman iz Amerike. — Saake, Engelberg, Schwarz in Weigel, trgovci, z Dunaja. — Pleteršnik, uradnik, iz Jesenic. — Humel, oskrbnik, iz Domžal — Parier iz Pariza. — Neu, trgovec, iz Francije. Pri Južnem kolodvoru: Hren, uradnik s soprogo, iz Sežane. — Majaron iz Ljubljane. — Porenta, s soprogo, iz Kranja. — Salokar iz Št. Jerneja. — Seeliger in \Vasser z Dunaja. Vremensko sporočilo. g čas B Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera T mm toplomera po Celziju 7. u. zjut. 18 2. u. pop. 9. u. zveč. 740 5 738-4 729-9 —26 -3-6 —1-2 si. szap. si jvzh. brezv. megla del. jasno oblačno o-o 7. u. zjut. 19 |2. u. pop. |9. u.zvec. 740-4 739-7 740 2 0 0 2-6 — 1-4 brezv. n rt megla n » 0-00 Srednja temperatura obeh dni J— 0-7° in 0.4° C., —2-6° in 2 7° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 21. novembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 95 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16* 4 % avstr. zlata renta, davka prosta . . . »a n 65 110 „ — Papirna renta, davka prosta...... 97 „ 35 Akcije avstr.-ogerske banke ...'.. 877 „ — Kreditne akcije .......... 306 „ 75 London ............. 121 „ 80 Francoski napoleond.......... 9 „ 64 Cesarski cekini ........... ••> n 77 Nemške marke .......... 59 „ 77' 4n 'P (glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton IIh reza, tapecirar in dekoratžr v Ljuhljnni, Šclcnbui-gove ulico nt. 4, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO f£l. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špeeijaliteto: altarne preproge. SV Ceniki s podobami zastonj in f ranko na zalitevanje. Najfinejšo ajdovo moko . . 15 gld. srednjo „ „ . . 11 gld. metePNkl M«O( pošilja z vrečo vred (2) pri Pftrii Heues tcitfi Lffuftrictes $frftri)t - gieferuitflsmcrh t (Efimfoplf m Coiiiiiiitu0 ftin £e1icii iiuii feiue (Bnttmftnnflcir. Uadj &ent Sranjdfif^fn b« ©r.iftn Sfofcllg bc Xorgut#- bcarbrltet oo« pbUtpp Xaicus. 2\cid; iilujlrirt mit Hanbcinfaffungcrt, Sccitcn, Canbfdjaftett, Sccftiicfcn, portrSts nnb Karte. (Komplet in 18 £teferun0euin4°« 3um flrtift a 80 yfg. = 1 j«. Verlag von Benziger & Co. Einsiedeln — Waldshut (Srhtceis). (JJmtucIdandJ. Ju bt}itl;cn burd): „Katol. Bukvama" v Ljubljani. ~A\ Št. 11355. Razglas. (3) V 2. dan prihodnjega meseca decembra bode prvipot oddati ustanove, katere je občinski svet deželnega stolnega mesta Ljub-bljane v trajni spomin vladarske štiridesetletnice Njega veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. ustanovil za mestne uboge. Teh ustanov je dvanajst: 2 po 25 gl. in 10 po 20 gl. Namenjeno pa so mestni m revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz mestne u b o ž n e zaklad c. Prošnje za podelitev teh ustanov je do 25.