let« XVII.
f Celjn, dne 26. junija 1907.
Štev. 73.
DOMOVINA
llnMM	I ■•"•H1 "k"1»» "dm. vmk MMMtok, ik4, in petek i»rvc\j» ti	I	I« lesi mi
je ua'8dUUerievlcMii H 9.—Doptuu blagovolile Ime- I ".trijo In Nsmf llol2 hoj, pol l«a « kron. 3 ame .1 Iran.. Za Ameriko	I	ae pu^je od vsake petit-vrsle po 20 vtnariev ia vsa-
Brali ntoatil	I I"	»Uko več. kolikor znaJo poiiniaa, n.mrv,-: Na lrto 17 knm.	I	ko*rtu: a veMe Inm« la ma£gokratao bsainmle
■ poj |«ta8kron50vin. Naročninase pošiljanpravnUlvu, plačujemvnaprej.	I	znaten pq»st
SpMao zborovanja uslužbencev Južne železnice v Mariboru.
Zada ji torek, dne 18. t. n. zborovali ao nalažbenci Južne Menice vseh kategorij v GOtz-eevi verandi; zbralo m je kakih 1900 ljudij. večinoma ie-lezoičarjev. Raina draitva ao bila ta-stopaaa pri tem tborovaaju, ki ae je vršilo popolnoma mirno. Zborovanje je vodil gradnik Južne lelezaice v Maribora, g. Ivan Kejiar, kot predaedaik. Nastopili ao razni govorniki, ki so sploitao .poživljali ualnžbence k slogi. Kot prvi jo nastopil g. Duiek iz Du-aaja; govoril je jedrnato ter v iivih besedah orisal sedanji poloiaj ielez-ničarjev. Rekel je med druim. le aknpno delovanje pripomore do zmage, rane ob ramenu te moramo boriti proti skapnema uovragu. I« takrat aam jo zmaga gotova To pa douežemo edino s tem, če vaa poaamezna draitva ozir. vaak posameznik pristopi k centralnemu nradaemn dnitvn na Dunaju, ki ima nalogo, izpoalovati ielezniikemn asloibenca boljšo bodočnost Vsak posameznik naj vpliva po tvoji moči na tvoje tovariie, da te vti zdraiijo pod enim praporjem, ki jih reči vsaj doloma dotedanjega trpljenja Na tvojo roko pa naj nikdo ae začne, ampak čaka aaj nadaljnih povelj od centrale. Borno ploskanje od vseh stranij.
Na to je govoril vodja triaike soeijaldemokricije iz Trsta. g. Kopač (Slovenec). Njegov govor se je deloma ajemal z izvajanji predgovornika, aiel jo v svojem govora korak naprej ter ostro napadal upraviteljstvo Jninc leleznice in močno grajal drage ne-dottatke Prijel je tadi uradnike, grajal njih postopanje napram niljemn delavstvu, katerega se v javnem živ-ljeajo sramojejo. In ravno to preži-ranje nitjih tlojev je vzrok, da so aradniki do danes tako malo dosegli. Tadi tem je treba solidarnosti, kajti le t skapnim delovanjem si zamorejo t boljšati dotedanji poloiaj. Sedaj je priiel čas, ko te aadi železničarjem prilika, da pokalejo, da niso mrtvo orodje r rokah kapitalistov, ampak da so ti oni faktor, ki ustvarja tem go-spodim na Dnnajn brezposelno živ-Ijerji, da zapravljajo po letoviičih inlje ubogih osliiibencev. Če tlednji prosijo ta zboljšanje svojega položaja, se jim odgovori: iz srca radi. vi ae >am smilile, a ne moremo, tmo pasivni Za nas a boge trpine nimajo U gospodje borega vinarja pri dragih prilolnn h pa mečejo s tisočaki •krog.l rihodnjega mesca prazunje Južna žek v petdeaetletnico svojega ■hatanka t» priredi v to svrho slavcu« v Trsta Za to tlavaott da
npraviteljttvo 8 0 0.00 0 K. a it nat — nič. Dolgo smo prožili, a nič dosegli. Od sedaj ne bodemo več prosili, ampak zahtevali. Govornik je omenil dalje zadajo pasivno rezistenco v Trata. Takrat se mn je obljabilo, da te astrafe prodaji na vseh istih postajah, ki so protile za zboljianje in to do 1. julija L 1. Govornik izjavi, da oe poda 94. t. m. na Dunaj ter opomai te gotpode dane obljube, ob enem pa jim zapreti, če bi prekoračili rok, da zbere dae 14. pr. m. ne ualaibenee dotičnih potuj, jih popelje v Trat, kjer bodo sloveanott iziviigali. — Burao odobravanje.
Govorili to ie razni govorniki, ki ao vsi priporočali tkapao delovanje. Tndi poderadaik Jerič iz Maribora, (doma iz Doraove pri Ptuja, tedaj zagrizen nasprotnik Slovencev m vnet kričaatki socijaliat) ee je naselil stopiti Da govoraiiki oder. Zavzemal te je za starostno zavarovanje ter tadi priporočal tkapao delovaaje. Pa goep. Jerič si bo meada obranil ta aastop do amrti v spomina. Kajti takoj za ajim te oglasi k besedi g. Dniek, ki te čedi, kako si epa govornik Jarič nastopiti na tem shoda za tolidaraaat On, ki je bil eden med prvitti, ki ao metali socijaldemokraciji polena pod noge, on se ne sramuje tukaj očitno aastopiti. Draitva je vtak dobrodoiel, ki se misli orgaaizirati, a t k računskimi socijalisti ne bode imelo draitvo nikdar ničetar skupnega. Jaričeva stranka aaj n gre klanjat dr. Leegerje, naj pa se nikar ae hlini skopni organizaciji. Klici kakor vea t Jeričem, pfui, PfaSenbruder L dr. aiso hoteli ponehati. Jnrič pa te je aatihoma splazil ob zidu vea aa piano ia temaa noč ga je vzela v tvojo varstvo.
Govornik Duiek itvaja dalje, da je daaajaka centrala ratpoalala aa vsa draitva in organizacije vpraialne pole. ki se naj izpolnijo po zahtevah dotičnih draitev ter najdidje do 16. julija t 1. vpo&ljejo centralnemu odbora na Danaj. Ta bo predloiil do 1. avgusta ie pole z memorandumom vred apravi.eljstve, mn dal gotovi rok za reiitev. m če tega prekorači, začne ae sploien boj in sicer v dobi. ko se lahko jnini železnici prizadene največji udarec. Kdaj je Usta doba, to ve vaak železnica.-. drugim navzočim pa tega ai treba vedeti.
Zborovanje je pozdravil tudi delegat ogrskega želez, draitva iz Budim-peite, uradnik Wonyalka, ki je izrazil avstrijtkim železničarjem simpatije ogntkih.
Konečno se jo spr< naalednja resolucija:
.Dne 18. junija 1907 v restavraciji K Gotz v Mariboru tbrani
uslužbenci Južne železnice vseh kategorij koaitatirajo z zadovoljstvom, da te jim je konečno posrečil«, zdraiiti v doeego svojih pravičnih, za iivljeaje prepotrebnih in pravičnih taktov vse pametne in tretnomialeče ieletničarje v eno bojno vrsto.
Tekaj navzoči uradaiki, podered-niki, sluge in delavci obljubljajo aoli-darao delovaaje ia bojno kratatvo ia tako dolgo te bojevati, dokler te ee izpolnijo želje vseh ia bode primerno eeailo njih delovanje, katerema žrtvujejo ee ttao tvoje tdravje ia koeti, ampak tadi v mnogih slučajih tvoja proutout ia življenje.
Nadalje proaijo izvoljene ljudske zastopnike za ajib pomoč v tvrho dotege postavnega a ravnanja plačilnih in slulbenih razmer.
Centralnemu vodstva veeh organizacij. ki je poklicano v predztoječea boju prevzeti nadpovelj«, pa izrekajo popolno zaapaaje ia jim kličejo: .Mi tmo oboroženi-.
Na to zaključi predtednik tboro-vaeje, ki je trajalo od 8. do '/, 11. are, aa kar so se zborovalci eavdeieao razili. Badovedai tmo, kako se izide u železaičartki boj.
Politični pregled.
Pojasnilo, kako je dr. Weistkircnner postal kaadidat vseh aemikih strank nam dale „Neue Kr. Pretse" od 90. t. m. ki piie: .Dr. Weisskirchner je dal oetalim aemikim poslancem zagotovilo, da bode v vteh n arodnih vprašanjih postopni sloino t Nemci ter da hoče glede pro-tokoliraaja nenemikih govorov in izjav v zbornici po-daaih ostati pri dosedeeji praksi. (To je, da ae nenemiki govori in izjave ae bodo zprejemale v stenograflčni zapisnik). Poleg tega so te obvezali antitemiti ostalim svobodomiselnim Nemcem nasproti, da ae bodo napadali treh uemikih članov kabieota. Na tem temelju to se kričanski tociald ia liberalci pogodili. Kričaatki tocialci to se tudi obvezali, da se potegnejo za to, da dobi eao novih podpredsedniških meat pral. Steintvender.' Tako .N. Fr. Pr." To potrja tndi nek .nem-iki politik* v .Information" od 94. L m. ki piie. da tu te vse aemike stranke brez razlike na program zdraiile za krič. zoeialca dr. Weisskirchnerja zato, da tako preprečijo, da bi kak slovanski predsednik ex praesidio ne rešil vprašanja o parlamentnem jeziku proti dosedanji nemški praksi. Nemške stranke to t tvojim nastopom pokazale veliko politično zrelost, dočim so slo-
k«t«n»n> it* dr. V
venske plemiikp klerikalne stranke dale ob tej priliki nedvomen dokaz, da stavijo straaknntvo in mnjhne strankarske koristi nad skupno-slovan-ska vprašanja načelne važnosti. Prvi in odločilni v tem strankarskem ego-itme to bili člaai Poljake«« kola. r: daedeik Abrabamovricz je oodo Poljaki gletovali za airehaerja. Ceiki klerikalci te vrni držali Poljakov. Da v tej dražbi tadi članov -Slovenskega kluba" ae komo pogrevali, je jetao: glasovali bodo tadi oai eavdušeno ta dr. Weiaa-kirebnerja ter tako podprli P° svoji meči — ie itak mogočao nemiko so-poroitvo Nemški listi trinmlrajo aad tem. da ee je slovanska vzajemnoet ie pri prvi tkaieji teko žalostno nabila.
Predsednikom državnega zbora jt bil leuetjea v ttji dae 96. t. m. kričaatki eoaeloe dr. Weittkirekaer e 361 glasovi, prvim podpredsednikom dr. Jaa Žaček (Staročeh) e 39» ia dragim podpredeedaikca (Poljak) dr. pL Stanjnski t 970 glatovi Te volitev velja eamo začasao za 4 tedao — po preteka te doke se bodo vriile ded-nitivne volitve predtedeiitva Ker pe ) bode trajalo tako bodo vriile te volitve ie le na jeeen. Provizoričeo predaedniitro nove tbornice je Uerikalao-koeeerva-tivao, eapredne stranke umajo v ejem
svojega tutopeika •
Poljaka zveza. Med Poljskim kolom in Poljtko ljndtko ttrtnko je prišlo do tporatamljeaja Obe straaki bodeti enotno postopali v vteh političnih in gospodarskih vprašanjih kakor tndi v vteh itvareh, tikajočih te kraljevine Galicije. Volitev članov kola in poljake ljudske atranke v tknpni odbor ae bode vršila po kljače, ki ga daje število združenih 71 poslancev. Imenovanje poaamičnib poslancev v razne odbore vriilo ae bode skepno od stečaja do slučaja.
«
Vladi ue je poarečilo pregovoriti adreeao komisijo gosposke zbornice, da odstopi od tvoje prvotne nnknne, odgovoriti na preetolei govor a politično adreeo.
Pogajanja z Ogrsko so aa nedoločen čas.
.
V ogerakem parlamentu je dae 94. t m. predlagal posl Kraaojevič aaj ae poveri vprašanje o službenem jezika železničarjev posebni komisiji, seatoječi it S hrvatskih ia 5 madžarskih poslancev, katera aaj stavi potem tvoje predloge o rešitvi tega prepolnega vprašanja. Poal. Snpilo je čital (ker ee taa dobro medttrehi) sv?j govor
tO pol r madiaričiai. Rulotil i« Madiarom hrvatsko staliti« fr je svaril pred skrajnostim!, ki bi brez dvoma obama narodoau samo škodovale
Ogfika vlada bode piaievala sab-veacije .banki sa poapatevujo ladn-atrije aa Ogreknm".	» •»•>•
pod vodstvom francoskih kapitalistov ia atrakofajakov v Badimpedti a glavnico to mil ionov kron.
— Rastja. Ma Bankam vladajo upat iste razmere, kakor pod Plehvejem. Policija tlači vaa Mrijeaje sh tla; vae je prepovedano, shodi, opoairioaalai listi itd -Zveza pristnih makih Ijadi" je sopel r svojem elementa, nje člani razsajajo povsod in upadajo vaakoga. ki jim je na aamn. da je liberalec. Djab tema pa j« vlada te danes prepričana. da tadi v tretji dami ne bo imela večine. Zn to, aereda. ni treba posebne biatronmnoati. ker to ie ves svet ve. da je ni bolj aovratane in vsem Raaom bolj taje stvari, kakor je — maka vlada.
Dopisi.
totfMaa ftt. Jmr* ak j. *.
Hale .odjetje prav aspaiao aapredaje. Po potrtvovaiaoati domačih rodoljabov ae tteviki dobrih kajig. zabavne ia pončne vsebine vedno bolj mnod Zastopana so vsa dela alovenake knji-tevnosti. ki so kjerkoli izitla
Posebno omeniti moramo veliko Merilo kraaao vezanih .Slovaaov" in .Zvonov". .Dam in Svoto" katere smo zadnji čaa pridobili. Bana tega imamo Kneaovo knjitnico v mnogih izvodih. Slovaaako. Svetovno knjitnico akoro popolno, knkor tndi .Slovensko in Hrvatsko Matico" tar razaa gospodarske knjige, ki ao do sdaj imUe.
Izmed strokovnih knjig je .Kajit-nicn" naročena na .Kmetovalca*. .Zadrego" in .Ooapod. Olaanik".
Posebno ae moramo aabvaliti as-tems slanama rojaka dr. Benjamina 1 pa vrča v Gradca, ki je nato .Knjitnico" pred kratkim obogatel i lepimi deli » vradnoati do 80 K.
trebao aata podjetje tar je zafotav ljamo dn bo odbora vadno največja M ipoaredorati vsem aajbolja alo-mn n stovaaaao cavo.
Okoličane pn tam petem te eakrat paaivljrtae. aaj aa pridno oglata jo an Mrve pri predsednika g. Kvadra, ki »»tu red aatrada vsakem ar po naj-beljM valji.
I dobivajo ekoličani kajiga in go-t popoluomaaaatoaj (bresplačaoX ni treba da kdo poatnne ndnli plataja adnino nli kaka prispevke. 8 piaati aa je treba vsakomer, da knjigo, ■t ob
Torej fteatjurčaai poriattjta ao •ban ak rimskem časa agodaa pri-> čatati aajboljte knjiga, kar ao
»nre<nl itptk M«
M« piavic jo taknjl In I njimi aaa
in trgih Vsled tega izrivanja na jo min sovradtvo prer 3sio eele na nedoltno cvetke, U pa je vendar tako IJahka, dralestno deta aatih tHaik patj, iataii ae taaaaja plevel .aje
aavdaja nekaka zavist do Nemcev, da imajo tako srčkan znak narodne za-, i — Kaj pa nam brani, da si jo tadi mi privsamemo za svoj cvetičai aaradai znak? Saj raste po naiem polja, aa rodnih tleh odlitno poljedelskega naroda. Bodi nam torej v znamenje. dn izhajamo iz čvrstega kmečkega rodni Nala trobojnica je belo-modro-rdeca. Vzemimo ti torej plarieo ia k aiej pa tadi bel! ia rdeči aagelj-ček, cvetko nate aarada« poezije. Kjer pa ja aageljček, n« man manjkati rot-maria in pa teriivec (rotenkrautl, koji cvetici goji vsako naie kmečko dekle ter ja proslavlja v narodni pesmi. Ljubko in jako aromatično zelenje katerekoli teh dveh cvetic bo lepo do-polnjevalo U Šopek, ki nam bo pa tudi nekaj htanil. Ob kraja iitnega polja ae bo tembolj trobil kmeta nevtečni plevel, marsikatera okoličaaka ob mesto ho taiatam aa trga zanj aknpiln nekaj vinarjev. Po vrtih narodnih hiš pa ae bo gojila tndi plavica in nje sorodne parati, kojih je le daadanea nekaj aik. Zlasti pa bo vzreja mnogovrstnih belih in rdečih nngeljnov, jako hvnletnik cvetic, potem terovcn in rot-mariaa priila v splotno navado tadi po aalih gosposkih kitah. Nikjer pa aaj bi ne bilo druttvene veselice, da bi m ne predajal ta narodni iopek v ■ene raznih aarodaih drnttev. uj an te imenuje .Ciril-Metodova dralba" ali .Sokol". Jčiteljski kouvikt", .Di-jalka kakiaju* nli nuia mala .Bralnn ttva" po deteli. — Vrha tega te eden kaaek! Dobro nnm je znan nemiki Šovinizem*. S plnvico v naiem nu-odnem Šopku gotovo nekoliko v jezico spravimo nemike nndjonnlce in aam-čarje, ker bo s tem plavica za aaa izgubila svojo izzivalnost. In to tndi inj zalete!
Slovenske novice.
Ml
Danainji itavtlki amo prilolili poitne položnica v sam onim gg. naročnikom, katari doaadaj niao popolnoma ali vaaj za pno polletje naročnin« poravnali.
Na ovitku ja onaCaao do kdaj ja plačana naročnina.
Naročnina „Oomovlno atana u caio lato K 12 — aa pol Ma „ 6— za čatrt laU „ 3 —
kare! Širite sat liat v krogih svojih prijateljev ia saaacev Zahtevajte .Domovino" v vaak bralnih druttvib ia čitalnicah. katerih ste člani, zahtevajte jo T gnatilnak ia kavaraak. v katere zahajate čim vai aaročaiknv ia pri-ataiev, tem bolj« koda liat, tem večji (jaga upliv ua javno maaaje in nn aaio politiko. Caat naprednih ttajer-skib Stoveacav zahteva vzdrtevati si dober h«, ki j* kode t vaakem obrita doatejao aaatepal. Širite torej .Do-moriao" povsod!
— Dr. Earatae — paUtMal diktator. S kakimi aradatvi hi g. dr. Koretoc nd priiel do pobti&h hm* vlade na Spol Stajareketa aam priča ta ia okradaiea, katere ja to dni poslal
Znano Vaa je, da j« g. pnalan«e dr. Ploj aapaatO paataaee .Slov. kmečke zveze" ter je atko« t dreibo liberalnih Slovencev. B taa je izdal program. u katerega ja bil izvoljea, ter jo ok eaem prelomil soglasni sklep odbere .Slov. kmečke zveae", da aaj
njeni poslaaci glede kluba postopajo enotno med seboj.
O. dr. Ploj torej ue zasluti več zuupaaja svojih saačaj-nik volilcev!
Vsled tega Vaa, blsgorodai gospod, vabimo ia poživljamo: dtlajte na to. da občiaaki zastopi, politična draitva. zaapni ahodi itd. iim prej izjnvijo g. poslanca Plojn vslad tega koraka avoje aeznnpnnje oziroma ga pozovejo da odloii svoj mandat
Itjave aaj ae takoj poiljejo g. dr. Plojn in objnvijo v .Slovencu" in Slov. Ooapodarja".
Z odličnim spoštovanjem Uredništvo .Slov. Goap." v Mariboru.
K temu naj pripomaimo za danes le toliko: da dr. Ploj ai nikdar in nikjer izjuril. da kandidira u program .8lov. kmečke zveze", da je marveč kudidiral na avoj stari konservativni program. Dr. KoroSec oziroma .Kmečka zveza" ae Plojevi kandidaturi samo zato ni uprlu. ker aikakor ni mogla najti aposobnega protikandidata. O tam pričn kandidatura Kovacec-a, katero je bil dr. Koroiec a početka predlagal, a jo je moral pozneje opaatiti. ker je Kovačec sam sprevidel, da bi kot Plojev protikandidat gotovo propadel. Dr. Ploj se torej ai izaeveril nikomur ter ni izdal programa, na katerega j« bil izvoljen, zato j« te kar počenja sedaj dr. Koroiec samo izraa osebne mrinje proti dr. Plojn. to ni politik« ampak nizkotno spletk srca je. katero oaiema ljudstvu samo Ikodi ter ponituje ugled celega uaroda pred aaiimi aemtkimi sodetelsni. Hiaavska lat j« tadi zakrita v stavka, da je dr. Ploj .uskočii r dreibo liberalnih Slovencev", ker polteni politik dr. Koroiec zvito molči o klerikalnih Hrvntih. kateri ao v Jugoulovunakem klubu v večini. Mi nismo podpirali dr. Plojeve kandidature, odločno pa protestiramo proti tema. da bi te u tak način lovile aeaaapnice preti njemu sedaj aamo zato, ker ae ni kotel pokoriti Ko-roičevim poveljem. Doltnost vseh zn-vednih Slovencev v Plojevem okrajn ja, da ae apro tema dnaema naskoka dr. Konica aa svobodo vesti ia ( pričanja. Čast aaiegu Ijadatva zahteva, da «e abraaimo Koroičevema terorizma a tem, da izrečejo volilci nek okrajev dr. Ploja zaapaaje Ur teko iapodbijejo Ua politMao nepeitonim spletksrstvom ia drsnostim ajegovega osebnega na ■pretnika nli celo sovruinikn dr. Ko-
■aalfaatadja graiklk sle akademikov za alaveaako la aa aUvenake arednje Ma ao j« mila ob volikantkem aa-vdateaja t pondeljek 34. t m. dopoldne •k 11. ari t -Trgovskem domu" (Kaaf-mannakaaa) v Gradca. Na vaeačiliiča nismo dobili drena«, kar je .Domovina" I« poročala UdeletUi so se ma-nileetacija Slovenci, Hrvati, Srbi, Čeki ia Poljaki. Ha predlog pravnika Kramarja (.Tabor") ao izvoljeai v predsedstvo: pravnik Steblrrvaik (.Triglav"X aadalje m Ceh, Hrvat. Poljak ia Srb ter trij« aloveaaki zapisnikarji. Pravnik Btibier (.Tabor*) govori o tiovai vaeačUiiki zahtevi, poda kratek pregled Mtdesetletaega boja ia da je aloveatko veeeiiliiie upravičena zahteva, da j» mogoča ia potrebna. Medicinec Cernlč (.Tabor") gareri t debati o postopanju graikega
reeolacijo, kntero pn vladai aastopaik zabrani, čel,
čeaje. Cernič:
alf Veliko .Tadi to komo »pravili a!" Veli-
kanski hrup med poslnialci. Nato vori modroslovec Kelemina I.Triglav' o sloveaskem srednjeiolstvu in stati, tistiiao dokale potrebo alovaaakih J, realk in ačiteljiil. Pravnik tar (.Zarja*) predlaga riedeče reaoh cije, kater« ao ae sodaiao sprejel«
I. Slovansko vtaokoiolsko dijaitvo, abruno ua javaam thorovanju v Gradca dae M. jaaija 1907 opozarja viaeko vlado, da paatavno zajamči izpriaitev sledečih zaktov:
I.	Takoj aaj aa prične a pripravami za astanovitev popolnega slovenskega vseučilišča v I.jubljaai.
«. Slovensks pravna bkalteta v Ljubljani nuj se otvori takoj, ker so za to dani vai predpogoji.
3.	V vseh srednjih Šolah, gimnazijah. realkah in nčiteljiičih v slovenskih avstrijskih krono« inah se uvedi takoj sploSni ačni slovenski jezik, njihova aprava pa se uj preosnuje tako. da bode odgovarjala dejstvenemu razmerju narodnosti ačencev.
4.	Ustanovi naj se drago četko vseučilišče v Brnu.
II.	Zborujoči alovenski dijaki v Gradca prosijo vse sloveaske drlavne posls-ee. da delajejo najodločaejie ia z vsem svojim vplivom aa to, da se čimpreje uresničijo aavedeae upravičene zahteve.
Te reaolucije se vpoiljejo vaem slovanskim in vaem aocijalaodeaokra-tičnim drtavnim poslancem, ministrstvu in predsadniitvn drtavnega zbora. (Kje je ostala zahteva rasiuskegu vseučilišča? — Uredu.)
—	Odbor .Kmetske zveze" je izrekel v svoji odborevi seji. dae M. t m. v Maribora nezaupnico dr. Plojn in iarekel upanje, da bo odlotil mandnt, katerega je baje dobil od .Kmetske zveze".
—	Nezaupnico dr. F loja so izrekli — krSčaaski aocijalci v Trbovljah, celih petdeset mot. na povelje gosp. Lončnriča. Imeli so namreč andnjo nedeljo ahod v Trbovljah. .Govoril" je zuni Moikrc iz Ljnbljnne o — krič. socijulizmu. socijulni demokraciji in liberalizmu Vsi nsvroči krič. uocijnlci ao se čudom čudili nčenoati Moikrčevi In verzirna politik Supnn je nnto govoril o političnem poloinjn in predlagal v svetem ognja na vi stenja nezaupnico - dr. Ploja. Mialimo. da ko g. dreni svetaik radi te aeaupaice Ijadi. katari ga ae pozujo in ga niao volili, lakko mino spal! Stvar ima majhen smelao lice — človek se prav it trca lakko •maji tem .polilikom" kadar brama-barzirajo.
—	Za stoveneke a red aje tale ia ta slovenske vseučillMo sta a« obrnila brzojavno na uaiao miniatantvo ia-paastvo občine Kokarje in krajni Maki svet u Gorici. Ha poslansko abanico pn ao vloiili v ti zadevi pismene proiaje lapanstvo Kokarje ia Rečica, lakfco vodstvo an Gorici in Bečici. kr. Maki •vet na Gorici in Bečici, polarna hramba ia kmeti jako draitre u Betici.
—	Metalki aatal rji la paUe^jl pospeiajejo, kakor kaze Bledeče zgodbica, ari« zdntno tajnki promet» Celja. Priila j« zadajo soboto v .jo Boprpga nekega vinotrlca a Tin .egn, aame-njena u Dobrno Uatarita a« j« T eaem najboljiih takajiajik hotelov, t katerem jo j« pa začel lalaaoiati aek natakar Dtblap otreala, j« Mn v kavarao ia od tam t drag kotel prenočevat Kar j« nesramnega natakarja primerno savraila, j« poslal r aodeljo zjatraj v dotični kotel paHcnjn, čet. da jo tam aekn p ropala leatka. O sapa je bila kar začadeaa aad toliko In-noatjo ia ae ai kotoU dati aretirati. Policaj je bil, kakor jo dotičnica izjavila, i njo zelo aarov. Morali ao Jo aiednjič z vozom peljati u rotovt — tam ae je ikaiala in gospodje so m
jrii ctoaao opravičevati! Trt« vsMjo nemški natakarji ia policaji tajca r Odje! *
—	Ntalkl Izzivat. Pred nekaj dnevi je priiel v niaao slovensko go-atilao v I'Olja piaar pri trtajšaji davkariji. nek Štefane. Natakarica (a je vljadao sloveaeko vpraiala, ien tea To pe je „neaiko" kri Stefnncovo, ki je, kakor čujeao. rojen Kranjec, trto rezbarilo. da je uaerja] dekle i naj-grjimi priimki. FaaU priporočamo aa primeraem meata ta ajegovo -neaiko" sarovost
—	,Ve|jake potrta draitva* pri-redi .Ciril ia Metodov kroa* e četrtek 4. inlija zveter na Lipoviekovem hriba Zafradom s sodelevaajea .Coljake narod ae godbe", petjem, ametaim ognjem, streljanjem itd.
Po kreaa igra .Celjaka narodna godba" v .thahri kbtf, vstopnina 40 vin.
—	Brala* draitva v Gaberja je bnojavao sabtevalo od aaačaega mi-aieteratva astanovitev slovenskih srednjih lol in slov. vneatiliiča.
—	VeUkodataeet celjske aieetae aMae. OpaaU aam. da so tvoaili traae stare Stadlerjeve hite v Kovaikik alieab. katero je kapUa mestna občina, da se iam postavi aova davkarija, aa Miklaviev hrib ta. kres. Najbrt teb tramov ai nikdo plačal meatni občini, katera upravlja na trt aačia, kjer ji al potrebao.
Slovenski davkoplačevalec.
—	Usluibenel aoke sloveaske tvrdke v Celja javao ia demonatra-tivao kalejo svoje .vaenemštvo" ia itaivajo po goatUaah mirne sloveaske goste. Slovenski odjemalci, kateri se aa ta aačia popolaoma po aepotrebaem talijo, m mnenja, da to ae more biti v korist tvrdki.	r.
—	Vlak je povodi, kakor so aam poroča, včeraj dopoldae ob 9. ari telez-aitkegs čavaja Pavčaika pri treaar-skem telezniikem mosta Bil je aa progi, ko privoli tovorai vlak it. 11S it Idikega; koteč se tema umakniti arao stopi aa dragi tir. V tem tre-latkn pa privoai tovorai vlak it 8S3 it Celja, kateri ga povoti. Strašao ga Je razuusarilo, deano nogo mn je skoro popolnoma odtrgalo kakor tadi levo reko; udi aa glavi Je bil močao polk odoran Pripeljali so ga v celjsko bolniinico. kjer je pa le ob 11. ari depoldne umri. Zapaatll je vdovo ia več nepreekrbljenih otrok.
—	Bazstava risarsklk iidelkor v tok adeaeev okollike dedke ljudske Me v Celja. Od petke. 1* t m. aa-dalje do viteviega poadeljka se bode audila ta v Celja ngoiaa prilika, da si vsakdo lahko o^eda risarske Izdelko uašlk okoliikih dedkov, ki aohajajaju aloveneko dolo v Celja Človek te mora res čnditi, kako lepi aspeki te douiejo z novo metodo riaanjn po nnravi. RazsUvljenih bo aad 1000 risb najslabših in najboljiih učencev I. do 5. razreda. Vsak prijatelj mladine, ki ae zanima za to razaUvo, aaj ae za-mudi agodne prilike. Soaebno pn Vi, starti, oglejte si v teh praznikih uspehe svojih otrok aa tloveaaki Soli v petem razreda
—	Kemiki urada! jezik aatlk
past rodi včasih jako čudne itradke nemščine in pravopiaa. Imam v roki aeko poštno pošiljatev. aa katero je zapisala vnekako roka kakega podtaega pomožnega aradnika: .retoarir CilU, Abgereist, unbeckant vohin." — Trto smedijo ti gospodje nemščino, ie bolj Pn toliko slavljeai nemški uradni jezik.
—	Iz detelnega iolakega sveta. Kaztirjeaa je petrazredna ljudska šola r Gornji Radgoni v šestrszredno. — Šolskim vodjem in učiteljem sta ime-aovana gg. Jote Troha od Sv. Benedikta v Slov. goricah za Skomre ia
Iga Kafa v Hraataika ta 8Jel«-Vfhe. — Delni tirni ste postsdi sčiteljici go-spodičai Glada BargareU ia AL Rooea-berger pri Sv. Daka v Ločak. — Pra-sUvljen je aadačitelj Senata ia Laškega trga aa nemiko iolo v Vojnih.
—	Cul je aa Teharjik obče zanni pmstuil ia mizar gospod Martin Sto jaa, raj. IS. oktobra 1831. po dolgi mučni bolezni v rojstni hiii M. U aa Teharjih. Pogreb bo v petek ob 9. ari zjutraj iz hiše tal osti Z raajkim J* izgabila vaa Teharje zapet nega nuj-starejiik rojenih Teharčzaov. ki Je na čas svojega Iivljenja bil aeaatraMa naredajak. H. v m. p.!
—	Na Mrzllee. Novica, da pohi-tirno n. t m. zjutraj v dratti as nad saviaaki Triglav stivst krasoto slovenske zemlje, dikst gorski zrak ia hladit vroče čelo, jo porodnega moda v Mrzlici Uko razveselilo, da nam je s svojo povodao poiteaostjo obljabil. da aaa tisti daa ae bo aadlegoval a svojim psjčolaaom — aeprodino megla, pa tadi ne bo asm podiljal vodne mokrote z nebu, ker bo nai odtir pripravil vsem hribolatcem dovolj vinske tekočine. V zahvalo spijemo v čast povodcema mota gotovo liter dobre kapljica Kdor ie ai videl planinskega aveta Mrzlice in nima dobrega teka, aaj aa Ukoj odloči, da pride omeajenegn dae ob 6. ari zjutraj v G rile, od koder lakko po zlotnl poti koraka k Haasea-bichlerjevi plaaiaaki koti. Tam ma aad zdravnik brezplačno oadravi bolni lodec. — Izletaiki lahko predvečer spe v Žalca ali pa v .H. k.", oziroma tadi v Grilah. Tadi od trboveljske atraai jik prikoraka lepa trama. Pot nazaj ae bo vrtila v popoldanskem klada, tsko dn bodo izletniki priili prav lakko do vlakov v Žalec ob 6.. oziroma 8. ari zvečer.
—	Braslavto. Ker saa ravao
čiul v .Doaovini". da je aaredila ieatjaraka Maka mladina izlet k ute-remu gradu Žovneku. pride mi na misel, da bi prijateljem narave in turistom malo več zaalmaaja vzbadil za u lepi kraj. Grad .Žovnek" (poprej Sonaack nemški imenovan) je oddaljen 1 aro hoda od braslovikega trga; pot je .Slov. planinsko draitvo" ravao na novo sa-zaamovalo z rdečo barvo. Ko d os peš do grajttiazke lovske koče aa .Bab-čovem", odpre se ti krasen razgled aa vse strani, posebno zaaimiva pa je razvalina Žovnek. rojstni grad aekdaj tato mocočaih celjskih grofov. Pridejo li aehote aa misel nekdaaji kadi časi. r katerih Je ubogi kmet tlačanU Iaa kratim gaapedea. U ae vladali po asj-lepših sloveaskih pokrajinah. Ko dospei do razvaline, ne moreš te dovolj na-čadtt taaa milasaa zidarja, ki obsega vta krik okrogiaokrtg, na jatno-vzbodni strani pa aa aagečaa dviga okrogel stolp, ki je ie prav dobro ohrsajea. Sedaaji lastnik baron pL Ed. Caoblock ga Je dal popraviti ia pokriti Na vzaoijo je podzemeljska klet, o kateri se govori, da je ta bil skrivai vhod v grad. V tej podzemeljski sknlni kleti iaa tamodaji poeestaik Iv. Matko dandanes goetilao.
Ce gred od tam aa deaao, doapei po romantični dolinici do izvirka bistro Traavce. Kraj je rae krasen in bi bilo vredno, da bi se prijatelji nnrave bolj zanimali zaaj.
—	T Trbovljah se otvori tudi aa podli Trbovlje II. bnojaval Brad.
—	Ii TrborelJ Pozor Izletaiki aa Mtdleol Na dan tv. Petra in Pavla, to Je v toboto, daa <9. t m. je tlet rSlovenzkega planinskega draitva" litijskega aa Mrzlico. Zvečer tistega dae bodo uprizorili člani slov. dramatičnega draštva iz Ljubljane, na čelu jim g. Danilo, izvrstno šaloigro .Na letovišču", drugi dan v nedeljo pa burko .Martin Smola". Ilrastničaai in Litijčani se
opozarjajo nn to redko prilofaost ia aaj poaatljo t Mrzlice grede tadi Trbovlje ia ob a ari prudutsvo pri gesp. Ferteja aa Vedah — za kar jim gotovo ae bo tal.	A ate.
—	T Središča ae je ustaaovila .Hraailaiea ia posojilaica". katera učne a 4. Jalijsa t L T ohgiaaki M*
_ ««	a	.i	a -* s_ »
▼ orNaCI pOtlOrKL rDtwvBl Ullll
to vsak četrtek v tedna, t slsčajs pa, da pride aa U daa praaaik, podaje se daa poprej.
—	redar. V četrtek 10. L m. je zastal ogenj v 1*1 nad s v Slovenskih goricah. Uničil je IS poslopij, ddoaa hiš, deloma pa viasUh klati Pogorelo je vae do tal, ker zaradi poaaajkaaja vode ai bilo misliti aa gaieaje. Skoda ja vetikaaska. ker ae Je peaaadil tadi velik dd novih vinogradov. Sumijo, da Je aaigal otrok, ki d Je la parkrat v b litini bil zakuril. Starši, skrivajte viigalice pred otroci!
—	rredavaaja. Potavalai učitelj g. Martia Jelovšek bo predaval v soboto, dae 19. janija 1907 pri Mali Ne-ddji Pradavaajo ee vidi takaj pa nai aaii v idi K aaogoitevilai adoMki vabi odkar hralaeca drudtva.
—	fltelitalia 4r. Jaa. Marica. Sto let Je pretekla, odkar ae je v Bita v Sloveaskih goricah aarodil Josip Martac.
Ma rojstao hiio se mu bode letos vzidala apaaiaaka plošča
Dr. Joeip Mariee Je L 1848. vadil gratks draitvo .Stereaijo" ia a ajo vae polit Ičao tivljeaje šujerskik 8lo vencev.
Dr. Jonip Marine je prvi spisal »I a metko slovnico v doveaskea jezike ia a tea omogočil mdea port slovtaskaga Jeaika v Mak
Dr. Joaip Mariee je kil mil pobratia ia vee čat vdaa prijatelj peaaika Stanka Vraza
Pri Sv. Bolfaaka v Slav. goricah bode alavaaat aeeeea avgusta PtaJ, Sv. Leaart, Ljatomtr itd. morajo sodelovati.
Ob spoaiaa aa čaatitega mola
sao a ni ediai
—	Kaaa skocl glave. V radgonski
okolici te je pdjal posestnik Hiraj u vozom nn polje. Med potjo ao ae spla-Mli koaJL ia Hiraj Je padd tako aa-
srečno z glavo aa koso, katero je imel a teboj, da se aa je zadrta v deaao aho in prodrin nn pri deaaea senca.
—	Splodaa itajerska baMtkala podporna blagajaa slavi prihodajo soboto. 19. junija štirideset!etuico svojega obstaaka.
—	T Ljutomeru je bil zopet la-panom izvoljea aoUr Jalij Tharn.
—	Brata je aaeril Iz |jaha-inansstl tesar Peter Šasperi v H rastja pri Limbnšu bliža Maribora.
—	Sprejema! lupin aa učiteljišču v Mnrlborn se vrie 15 julija. V jteeai se bedo dijaki tpreJeaaU le. ia ko proetor. Opozarjamo aa to naie starte ia gg. učitelje!
—	„8lov. Osspsdsr* ai oaeail t nobeno besedo akcije za slov. sredaje Me in vseačiliiče. Dn bi temu listu očitali da je ia zdavno pozabiL kaj ao skupne zahteve in potrebe zlovenakegn naroda, je pač nepotrebno. Ne idi te aaa čadae. da ai peepeievd oaanjeae akcije: aaj Meje .Kaetaka sveža" aed svojimi pristaši vse spednjeitajenke slovenske aaalfabete, dabovaištvo ia take napredne kmete ter .verne" doktorje, ki se zavzemajo ta triletai obisk ljudake Me. Saj je nnčelo .Km. zveze": čim bolj je ljudstvo neumno, tem boljše sa aaa.
—	Odlraaje Ijadatva. V .Bogoljubu", .Glasnikn najsvetejših src", .Cvetju z vrtov sv. Frančiška" in tndi po nuših klerikalnih listih čitsmo iz-kure, glssom katerih darujejo posebno naše slovenske kmečke lene in dekleu
aeeečao po ate ia ato krea za razne misijoae. pobotaosti. brztovtčiae i t d. To Je velik davek, katerega aa^a aaia dnkovKina brat vseh pomislekov Ijadatva — tea večji, ako pomislimo, da se doaala ae nnroda ae poaaaez-
&prav nobenih koristi Kako bi bila aaia .Draiba sv. Cirila ia". ako M tekel na U deaar v a Jono blagajno! To bi bilo delo. ko-riatao naroda ia s tea tadi Boga vieiao!
—	Ustrelil ae je v Maribora gostilničar ia aeear Ceraoviek. Goarilaa .Casrda" aa ogla Tegetthofove ceste ia Kokošiaeaovega drevoreda je bila ajegovs last. Za pravi vzrok taaoaora ae ae n. Ceraoviek je UI precej pre-aoiea ia brez otrok.
—	Občai zbor .Akad padraialee dratte sv. Cirila la Nstoda* v Gradca •e vrti v petek 18. t a. popoldne ob pol 5. ari pri Kzrbetn. Villefortgasee
—	T Splita je bilo aa praaaik 'tv. Aatoaa po cerkvah toliko polititao-pobotaik pridig, da so ljudje tramoaa dtaoattratirao zapaičall cerkva. Bi bilo včasi tadi pri aaa aa mesta, kadar ae priiaica izrablja v političae aaasae.
—	Natrt aova paatave aa ata-raatao aakrku častaiker, psdčast-alkav la rajakov. Po aovea aačrta kode ittel vsak čaataik — po deda-ieaik St vojaikik letih pravico do polne poksjaiue. V slučaju iavalidilete bode aogoie ie po 5 duibenih letik dobiti sUlae pokojnino. Najaaajin pokojnina bo zaaiala 1100 do 1600 K. Podaaetih duibenih letih bo zastala pokojaiaa dO odstotkov polne peazije — odtod aaprej pa te bode aviiala pokojnina vsako loto ta rd'/» — Za ttaanrino te vpelje aaaoaavarovaaje čaataikov, katera ko stalo 1•/, plače. Tadi praati vojaki bodo boljte oekrbljeai; zaslataj onemoglosti ko dobU praati vojak aaj-aaaj 100, podtnslaihi 300—1000 krea Tadi raajeaake doklade bode adatao zviiali
—	Mavaael la Hrvati v Ale-kaaadrljl a aataaavijo lastno Ijadsko Mo. Osaovalo ae je v la aaaea posebno draitvo, katero bo poapeievalo ustanovitev Me. Rojaki, kateri hočejo pomagati taaa domoljubnemu podjetja, aaj pedljejo svoj dar draitveaeaa tajniku. dr. pkil. VVoltu. avocat i U Coar — Alekaaadrija (Egipt).
—	.Velikemu" M. M. Walfn je očital aedavao nn nekea dunajskem shoda dr. Barnkard. da Je h"el enkrat postati platna agent nemške vlado v BeroliBa. Postal pa ni zategadelj, ker je zahteval ta tvoje atatbo prilično mnogo. K. H. WoH je dal razglamti da je trditev dr. Bernhaida izmišljeaa. Na to pa je povedal dr. Berahard ie več: Začetkom januarja leta 1903. ja bil K. a Wolf v Beroliaa, kjer so se pogajali a ajiai. da bi postal aa Av-strijskea potajoti ageat in ujaik draitva hakatistov katero bi rado poaeatilo Poljake aa Pozaaajzkea O tea pogajaaja ja vedel tovaraar Brasz iz Zabfeba. kateri je sedaj član gosposke zboraice. Wolf,- se ja poaadilo 7100 K plače ia 1400 K za dijote Oa Je kotel iaeti več. Ako se zl abi t. Wolls io eakrat ae spastiti v prepir z menoj" pravi dr. Berakard, .ma morem vae to dokazati z listinami ia pričami pred sodiščem". Ia K. a Wolf molči.
— Na obtaea zbora .Sloge",
katoliškega političnega društva za Goriiko, ki ae je vrtu 10. junija, ao ae izrekli zborovalci odločno za azta-novitev sloveaskih paraMk aa novi
trgovski šoli v Gorici. Ako pa hi ae to ae moglo doseči, aaj ae ustanovi samostojna slovenska trgovska šola.
Gospodarstvo.
Mlatite?
primanjkuje in je nameftčenje istih edino z uporabo dobrih mlatilnir mogoče. Marsikateri posestnik je r veliki zadregi, kake vrste mlatilnico ia kje naj isto knpi. Vprašanje je lahko in hitro rešeno. Tovarne, ki pnstijo prodajati stroje po svojih agentih, ki od hiše do hiše hodijo in kmete k nakupu vabijo, morajo na vsak način za stroje dralje cene zahtevati, da iz tega plačajo agente. Mnogokrat pa se prigodi, da kmet plača agentu večji ali manjši znesek na račun, ker ne pozna ne tvrdke ne agenta, vsi agenti pa niso pravični, agent spravi naplačilo v svoj lop in kmet se lahko za isto obriše. Prigodi se pa tndi lahko, da stroj ni dober, kmet se dostikrat ne ve kam obrniti in ne ve. kaj mn je storiti
Torej odjrovor je:
Razumen mot knpi mlatilnico. kakor drage stroje pri domači tvrdki, ki alovi daleč na okrog vsled svojega poštenega delovanja in ki stroje, ker nima stroškov za agente, po jako nizkih cenah prodaja in U tvrdka je Trgovina z fteleznlno »Merkur" P. lajdič v Celja, ki jo tndi iz narodnostnega ozira moramo najtopleje priporočati.
Svetovne vesti.
—	Prt* MM« muMtmi vsendlllMa j« gospod ičins Hiliea pL Bogdsaovič. Rila j« praaoriraaa v soboto, *8. jaaija doktorjev filozofije. Gospodična j« dovriils t Zagreba lieej. naredila poten gimnazijsko n staro ia bila naposled redna sluiateljica. Njena doktonka disertacija se glasi: .Cesar J ah jaa s postat proti krtčaastva".
—	laser. V Nosen Sada aa Ogrsksa je hotel rojak Veselskjr po-siliti Uletno kčerko krčmarja Ritterja. Ko je prikitel oče deklici aa pono«, ja je VMebkj amoril s bajoneton.
—	Velikansko vrtne slavaaat priredi aagleiki kralj Edvard aa strojen grsda Windsorja pri Londona. Porabljenih js 8600 oeeb. katere bodo pogeUene * S velikih totorik. Med povabljenci je tadi sijanaki kralj.
—	Ra Se»eringa je pogorela Doppelreickerjevs gostilna. — Velik podar ao ineli tadi v Belgrads; zgorel je del tsoraiee sa sakao, Ust brsUr Pilit Skoda tnala nad pol nilijona kroa. _
DrnStvene vesti.
—	Olik m drattve ,St pavsl-
ska godba' priredi t soboto M. ja-nija t L ob d. ari popoldne ntai koaeert pri g. Sadaika ob Ss vinskem mosta. Med godbenimi točkami poje dratareai molki sbor: Dr. A. Sckvab: Vinska, Osekli cvet ia Rotmaria; A. Hsjdrik: Jadrsasko morje; Rikar: Savica; D. Jenko: Tika lisa Vstopnina prosta. Ob aeagodaen vremenu T nedeljo 30. jaaija.
—	Čebelarska podrsiniea pri 8v. d arija ob Jat. ML priredi po-ačao predsvsaje t aedeljo 30. jaaija ob 3. ari popoldne pri čebelnjaku g. Terieta s Sibeneka. Pride poa.ievat čebelarski strokovajsk g. It. Jurančič. Basprsvljalo se bode ia tadi praktično kazalo kakieo aspek se doeeie pri premakljivem sata. Kszalo se bode kako si lakko aam čebelsr nspnvi reje kadar ae na Unbi ia sdi in je asjholjii ia« sato. Čebelarji in prijatelji tebelic ste aljadao vabljeai.
Zg. Ponikva. Vabilo na veselico. kojo priredi Bralno in pevsko drnštvo na /g. Ponikvi dne 7. mal. srpsns ob 3. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. Petje domačega moškega zbora. Peklamucija S. Gregorčičeve pesmi .Domovini". :i. šalo. igrs .lioeek v straha". 4. Petje. f. Kmet in fotograf Prosta zalr.ra s šaljivo pošto itd. Ker je čisti dobiček namenjen naknpu novih knjig in časopisov. prosi se tem potom, da nas tudi sosednji rodoljubi počastijo s svojo navzočnostjo ter nam s tem pripomorejo do večje izobrazbe in nspredks. Tadi oddaljenejši prijatelji kmetskega ljudstva naj bi si enkrat ogledali naš dosedaj tako malo znani kraj. Vožnja po !divje romantični Soteski je v tem lepem letnem času zelo prijetna. Pa ne ostanejo te besede glas vpijočeg? v puščavi uljndno prosi odbor.
V slučaju slabega vremena se veselica preloži na teden pozneje.
— Akad. draštvo .Slovenija" na Daaaja ima svoj IV. redni občni sbor in četrtoletniški večer dne M. rotniks 1907 ob pol 8. ari v restavraciji Sckvarz (MattalouiI Landesgericktsstrssse. Slovsnski gostje dobrodošli!
suKnfl
En ža rabljeni a v dobrem stanu sa nahajajoči
nlmli sveta
• palicami vrod, to cenč proda. Kjo, pove upravništvo « Domovine*. 337 8-1
Vozni konj
s Ms. tMKrijii. is »sti .tek. p. i ss nsk. M« Js sa slik. css. UftdtJ. bsfss aa lasi pri Ca*.	830-»
ucenec
enoten slovenskega in nemikega jezika se takoj sprejme pri Fraaac Stndenice pri Poljčanah.
StanoVanje
obstoječe Is 2 sob. kaklaje la tragik prostorov aa odda v sajeai v hltl Iti Sehniarjeva cesta.	l-l
Steekenpferd liMjino milo
ao-l« Bscamsss h dr. Dtslisal Is .ts sa Laki (Čeako) S7 (• ia Msa. r ptsr.ajlk, kam llkivimi fca ss	njbotJS. stavita. alt.
IMl p(w as '..a la v <««• sssa*. ntti bk ta Urara km ss atoan.
atfp »>»<*>*	Ml*.
Ni se nam hiio mogu e znancem in prijateljem vsakemu posebej zahvaliti za udeležbo pn pogrebu gospoda
Antona Jeraja
posestnika r Spodnji Rečici, bivšega Zupana, noustanovnlka Rozlrske posojilnice Itd
Prisrčno se zahvaljujemo velečastiti dulAivščini, posebno pa odbom Mozirske posojilnice za krasen venee.
Rečica, dne «>. jnnija 1S0J.	jm i
Marija Jrraj, soproga.	Anton, Franr, lakso. Jožefa, otroci.
Tutnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom znancem in prijateljem, da se je Bogu Vsegamogočnemu zljubilo poklicati v Imljše življenje našega iskreno ljnhljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, hrata itd. gospoda
Martina Stojana
psssslalka, rtMH>Hl msjstrs Itd. na TskarjHi,
po dolgi mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti v 75. letu starosti. Pogreb predragega ranjkega bo v petek 28. t. m. iz hiše žalosti št. U na Teharjih. Svete tnaše zadušnice brale se bodo v začasni tupni cerkvi pri Sv. Štefanu na Tebarjib. Predragega ranjkega priporočamo v pohotni spomin. Teharje, dne 2f>. rožnika 1007.
Neža Stojan roj. Ostroinlk, soprogs. Martin, Lovro in Štefan Stojan, sinovi; Marija Gebbe, Rsla Krajnc, Joalplna SchmMIln, Rosa Schwab, Mere: Jurij Gebbe, rranc Krajnc, Julij ScbnMIin, Minko Schwsb, zeti; Marija in Helena Stante, sestri; Reka Stojan, sinaha; Itinko Bezgovisk, Stanko Stojan, vnuka
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od slavne
gostilno »Pivnica § 11"
• I mSfcnm lun, kjer točim vsaki dan svata pivo, najboljia domače In tuja vino, tar raznovrstno žganje.	:t:w t
Na razpolago ao vodno gorka in mrzla jedila. Cone zmerne. Za zabavo električen glasovlr in bilsrd. Točna in eolldna postrežba. Priporofiam ae Vam p. n. tržanom, kakor okoličanom, posebno pa Vam Trbovljanom ki hodita po opravkih v Laiko, da ma poselita z Valim cenjenim obiskom, tar uvažujete geslo: Svoji k svojim.
Fpmb Bralo, gostilničar.
jNinnendo licitacija
adaptiranja stare šole v učno sobo s proračunjeno skupno svoto 5835 kron, razpisuje se v Smartnem ob Paki
na dan 29. junija t. In ab 3. uri papaidna
h kateri se podjetniki najvljudneje vabijo. Načrt In drugo jo podjetnikom vsak dan pri podpisanemu kraj. Sol. svetu na ogled.
Krijii {»Isti sit I Jairtn rt te 20. jugi 1*7.
sm 9—2	Načelnik: Ivan Dpi*.
MtfllitlfMlSko zablrmovnajrazno-HCIliaC vrstnelilh vezavah.
Lampijone
vrstnejšlh vezavah.
itine
papirnate Itd. priporoča na debelo In drobno
Laataik: Eoaaardj liata .Domonus" Tisk draitva .Zvesaa tiskana" v Celju
Odgovorni aradaik in izdajatelj Ljadevit FarlaaL