v,»k «Un raaja u	jn praxnikev.
daily «<*Pl
« OliMCo.
PROSVETA
_glasilo slovenske narodne podporne jednote
Uredniški In upravnlikl prostori: »667 8. Uwiuial« Ava.
Off lea of Publication} HIT South Uwndala A v«. Ttlaphona, Rockwall 4904
nn-éa.	CHICAGO, ill.. Četrtek, i«. julua (July i«), ios«.
Subscription ffl.00 Yaarly
STKV.—NUMBER 140
Acceptance for mailing at apecial rat« of poata*« provided for la section 1108, Act of Oct. 8, 1917, authoriied on June 14, 1616.
reen hodi okoli Lewisa kakor Rev"iïPtflnsyl maček okrog vrele kaše!
rajno ao zaključili, da ne bodo suspendirali unij okoli Odbora za industrijski unionizem, temveč jih bodo obtožili "vstaje." Akcijo bodo najbrže odmikali do konvencije ADF, ker se boje Lewisa in njegovih mogočnih unij
WASHINGTON, D. C., 15. jul.
■•.Nocoj j« Prišla vest' da J* bdtutiva Ameriške delavske Crafije na tajni seji zaklju-C da sc odloži suspenzija dva-iptih unij, ki stoje za Odbo-p industrijskega unionizma, pedo tega bodo pa te unije ¿«¿ene "vstaje v vrstah fede-rije."
Wwhington, D. C„ 15. jul. — ločitev, ali naj eksekutiva
DF suspendira dvanajst rebel-ih unij, ki tvorijo Odbor za in-utrijsko organizacijo in kate-pu naceluje John L. Lewis, tedsednik rudarske unije, bo Kila danes, ko bo vprašanje daft na glasovanje. Velika večina iiekutive se je M izrekla za lipendiranje.
William Green, predsednik A-Kriške delavske federacije, je toči izjavil, da so se vsi na-iri, da »e spor poravna na mien način, izjalovili. Med prista-i poklicnega unionizma in za-Bvorniki industrijskega unioni-ma je globok prepad, katerega i bo mogoče premostiti, čeprav » močne sile na delu, da pre-rečijo razkol v gibanju ameri-tejfa organiziranega delavstva. Nekateri opazovalci še vedno pajo, da bo prišlo do kompro-lisa. Ti vidijo možnost odgodi-w drastične akcije proti Lewi-»vemu odboru, ki je izzval sedajo krizo, ko je pridobil na svo-i stran dvanajat narodnih tn «dn»rodnih unij in so te pride « kampanjo, da se organizi-i delavce v industrijah masne rodukcije v industrijskih unl-Green in drugi voditelji A-Kriike delavske federacije za-wirjajo načelo poklicnih unij > to je glavni vzrok konflikta, kmd članov ek.sekutive ADF I* * samo dva izrekla proti •pendiranju rebelnih unij. To i George M. Harrison, predsed-iWatm'sn-nn železniških kler-» in Frank Morrison, tajnik-"»wjnik ADF. Njima se bo "rta pridružil Daniel J. Tobin, "wednik unije voznikov in šo-¡rjev. ki je pretekli teden še 'la mora federacija su-N'nti Lew i ao ve unije, a je «J revidiral svoje «tališče. Mvvard F. McGrady, pomožni Unik v federalnem delavskem prtmentu, ki je v stalnih stl-■ 8 pr^dnednikom Rooaevel-Va vlogo jjosredovalca. zMižati obe struji in suspendiranje rebelnih «'Titova administraci-I da i».» konflikt uatva-"■»'■•• kotifucijo v delavskih
bo laho i m,
pHir,.
Milwaukee hladno »Prejel Hamiltona
j' P'ketirali dvo-r">o, v kateri je
« hot>
f|ir(M •
m
bo i
alio imela uiodne v *danji volilni kam-
Hiti «4»
r* re
Rovoril
-U.Wia. (PP)—John M«<vlnik oHrednjeta '^likanake stranka ndonove pred-*^Panje, je bil razo->e 1* okrog tri ti. '' ikj*ncev, udeležilo " 'ki rm^tni dvorani, i« naatopil kot rnik. Pričakoval je. pri h*»d pozdrav-
111'm navdušenjem, a
hi
Hamilton po-delavci, U' arstov^a J].
Reorganiziranje Townsendove grupe
Doktor naglasa potrebo odprave strankarstva
Cleveland, O., 15. jul. — Na predvečer konvencije svojih pristašev je clr. F. E. Town-send, vodja znanega penzijake-ga gibanja, namignil, da bo vodil opozicijo proti ustanovitvi lastne politične stranke in da bo njegova organizacija skušala doseči svoj cilj s pritiskom na obe atari straraki. Zaeno je bilo naznanjeno, da so močne sile na delu in te vodijo sedaj kampanjo za reorganiziranje ustroja penzijake organizacije. Vrhovna oblast nad organizacijo, ki je adaj v rokah Town-senda, naj se poveri odboru direktorjev. -Na podlagi novega načrta naj bi nova korporacj-ja, Town send Recovery Plan, Inc., nadomestila sedanjo organizacijo.
Dr. Townsend je izjavil, da je prepričan, da bo konvencija odločila glede vprašanja, ali naj organizacija aktivno sode-Wfje v sedanji volilni kampanji ali ne. "Jaz ne bom glasoval ne za Rooseveita in ne za Landona," je dejal Townsend. "Gotov še nisem, komu bom oddal svoj glas, a rajši bom volil za socialista kakor za Rooseveita ali Landona, Čeprav nisem socialist. Nasprotujem tako demokratski stranki kakor republikanski, ker nikdar ne izpolnita obljub, ki jih dajata ljudstvu."
Doktor je dalje rekel, da je prišel čas, ki zahteva odpravo »trankanstra, ki je nedemokratično in neameriško, obenem pa je sugestirai ustanovitev ene kongresne zbornice, ki pa naj bi imela manj članov kakor sedanja nižja kongresna zbornica. 1 Loe Angele», Cal., 15. jul. — George C. Highley, vodja re-belnega krila v Townsendovi organizaciji, je včeraj poletel z letalom proti Olevelandu, kjer se bo danes pričela konvencija te organizacije. Pred odhodom je izjavil, da bo vodil revolto na konvenciji in jo skušal pridobiti za odobritev McGroarty-jevega penzijskega načrta, ki je bil predložen v kongresu. Ta določa mesečno pokojnino $60 atari m osebam namesto $200. Regularna Townsendova organizacija je 4e prej naznanila, da bo vodila boj proti sprejetju MoGroartyjevega načrta.
stu "Wisconsin News", pričeli piketiratl dvorano. Nosili so napise, ki so naglašall, da bo
i »sem tisoč časopisnih delavcev,
organiziranih v Ameriškem časopisnem gildu, pomagalo poraziti Landona, če ne bo Hearst,
glavni Ijmdonov podpornik, priznal njih unije in pristal na kolektivna pogajanja.
Stavka proti Hearstovemu listu traja te pet mesecev. Izbruhnila je v februarju, ko je uprava Hearstovega lista odklonila zahteve glede priznanja unije in kolektivnega pogajanja, Upravitelj lista je Ml pripravljen poravnati konflikt v začetku stavke, a je naletel na opozicijo pri Hearstu, ki ae je bal, da bi poravnava rezultirala
v ¿ličnih zahtevah v drugih meatih, v katerih izhajajo H*ar-•tovi hati.
Domače vesti
Iz New Yorka
Brooklyn, N. Y. — Tu je umrl John Kirk, star 68 let. Petindvajset let je bil Član SNPJ in ob avoji smrti je bil pri društvu 580. Tu zapušča ženo in sedem otrok, v Pennsylvaniji pa brata.
V bolnišnici
Nokomis, III.—Frank Zugmei-ster, član društva 209 SNPJ, ae nahaja v bolnišnici v Litchfieldu, v kateri se je moral 11. t. m. podvreči težki operaciji na želodcu.
Obiak Minnesote
Cornwall, Pa.—Louis Glavan, predsednik društva 528 SNPJ, čigar vsa družina je pri tem društvu, je 11. julija odpotoval s svojo ženo v Ely, Minn., kjer se nahaja brat njegove žene, ki se nista videla že dolgih 18 let.
Iz Clevelanda
Cleveland.—Tu je umrla Roso Oster, roj. Mehle, stara 56 let in doma iz Drašče vasi pri Smihelu. V Ameriki je bila 34 let in tu zapušča moža, tri sinove in dve hčeri.
Kje je teta?
Greensboro, Pa. — Charlie Petrick bi rad izvedel za svojo teto, o kateri je slišal, da se nahaja nekje v Chicagu. Njeno dekliško ime je bilo Petrovčič, doma je iz Borovnice in pri njeni rojstni hiši so rekli pri Spodnjem Kovaču. Rad bi ji sporočil o smrti avojega očeta oziroma njenega brata Karla Petrovčiča. Ce jo kdo })ozna, naj ji to sporoči, če bo pa sama čitala te vrsti, ce, naj mu piše na naslov: Charlie Petrick, Greensboro, Pa.
vamji razočaram
Državna zbornica je le deloma ugodila njihovim zahtevam
Lindbergh obišče
Hitlerja v Berlinu
Berlin, 15. jul.—Tukaj poročajo, da pride ameriški letalec Charles A. Lindbergh iz Anglije v Berlin prihodnji teden. Lindbergh bo gost generala Wilhel-ma Goeringa, ministra zračne mornarice in im^l bo privatni sestanek s Hitlerjem. Kaj je namen tega obiska, ni znano. Ameriško poslaništvo v Berlinu ne ve ničesar o tem obisku.
Harrisburg, Pa« 15. jul.—Armada brezposelnih, ki je vkorakala v glavno mesto Penn-i sylvan1je ln obkolila državno zbornico, da icaill svoje zahteve, se vrača domov razočarana. Zahtevala je sto milijonov dolarjev za nasičevanje reveiev, a dobila je aamo $45,000,000. To je vse, kar bo driava potrošila za oskrbo družin brezposelnih delavcev do ! januarja prihodnjega leta.
Brezposelni ao uprizarjali demonstracije v zbornici in zunaj zbornice in s kričanjem motili poslance, so naglašali potrebo štednje.' ZapretiH ao, da se ne bodo uihaknili ia me-sta in da bodo nadlegovali člane zbornice, dokler ne bodo pristali na njihova zahteve, toda končno so morali sprejeti kom-promis. L.
Ko so bili obveščeni, da so bili relifni čeki poslani revežem, so pričeli popuščati in njih vrste so se začele krhati. Trume odhajajo proti domu in v mestu je sedaj ostala le mala skupina breapoaeinih.
Državna zbornica je sinoči sprejela dva načrpa, ki določata transferiranje pat milijonov dolarjev iz posebnega državnega sklada v relifni sklad Gover-ner Earle, ki se je vrnil a govorniške ture po zapadni Penn sylvaniii, je načrta fte podpisal. V svojih govorih ^ tem dehi države je porival vetllbe, naj izvajajo pritisk na člane senata, ki je pod kontrolo republikancev, da bodo odobrili davčni načrt, ki predvidujo $56,000,-000 dohodkov na leto >f relifni sklad.
ČEZ 3000 MRT-VIH POD KOSO RE-KORDNE VROČINE
Chicagu umrlo 300 oseb in v Detroitu 350
MILIJARDA DOLARJEV ŠKODE
Chicago, 15. jul—Val rekord-ne vročine, kl je trajal na srednjem zapadu 12 dni, se je začel umikati danes zjutraj pred hladnimi sapami z zapada in aevero-tapada. Hladno In deževno v rame se napoveduje za več dni.
Temperatura je danea zjutraj padla na 78 in kmalu potem na 7«. Sinoči je bilo še 1)8. Vilki vročine včeraj ao bili: 120 v Brawleyju, Cal., 116 v Moberly-ju, Mo., 114 v Mt. Vernonu, 111., in 113 v La Sallu, III.
V dvanajstih dnevih neznosne vročine je podleglo okrog 3000 jaeb po vaem vročinskem paau; od teh je umrlo okrog 300 v Chicagu in 360 v Detroitu, kjer jt pritiak vročine dosegel zgodovinski rekord. Država Mlchigan je imela najveeč irtev — 560 ob zadnjem poročilu. V Minnezoti je umrlo čez 500 oseb.
Materialna škoda, katero sta povzročili suša in vročina na farmah, se ceni najmanj na milila rd o (tisoč milijonov) dolarjev.
Hitler je razbil mak» antanto?
Nova civilna vojna prihaja na Kitaj»kem
Sanghaj, 15. jul.—Sklep juž-nokitajske (kantonske) vlade, da glavni pogoj sporazuma m ae-
Cetki poročevalec
izgnan iz Nemčije
Berlin, 15. jul. — Jan Kolar, čehoslovaški poročevalec, je bil včeraj oficielno obveščen od na-cijskih oblasti, da mora v dese-tih dneh zapustiti Nemčijo. Vzrok: "ne i>oroča pravilno."
vernokitajsko (nankingako) vlado mora biti ofenziva proti Japonski, je Oiang Kaišek, diktator nankingske vlade, zavrgel. To pomeni, da se bodo vojaške čete obeh kitajskih režimov spet udarile v civilne vojni.
_aei»s«
ifiJlM®.
V Berlinu pravijo, da je francosko obkrožen je Nemčije uničeno
Berlin, 15. jul—Vzelo bo precej časa predno se zapadna Evropa zave situacije, ki Je nastala s paktom nove trozveze: Nemčije, Italije in Avstrije. V nacij-ski Nemčiji je zavladalo nepopisno zadoščenje, kajti naciji so prepričani, da Je Hitler v dobrih treh letih raztrgal železni ob-ruč, v katerega je Francija vko-vala prejšnjo republikansko Nemčijo. Ta obroč sta bili Poljska in mala antanta z vzhodne strani.
Hitler je najprej sklenil pakt s Poljsko in jo odtrgal od Francije. Zdaj je sklenil prijateljski pakt z Italijo in Avatrljo in s tem je raztrgal malo antanto. V Berlinu sonrepričani, da Je mala antanta (Cehoalovaklja, Rumu-nija in Jugoslavija) zdaj brez pomena kot zaveznica Francije, fo.hoalovakija je ostala aama sredi fašističnega oceana, daleč proč od Francije in Rusije; fašistična Italija lahko drži Jugoslavijo za rogr in Rumunija čepi med "globokim morjem (boljše-viško Rusijo) in hudičem (Ogr-Kko)". V Berlinu pričakujejo, da bodo države male antante kmalu fctkale stikov z nemškiHtalljan-ako-avstrijako zvezo in obrnile hrbet Franciji,
Veličastna delavska proslava v Franciji
Faiisti motili milijonski pohod v Parizu
Pariz, 15. Jul. — Včerajšnji franconkl državni praznik imd-ca Bastilje, ki znači začetek velike revolucije leta 1789 in rojstvo prve republike, je bil prvič v zgodovini moderne Francije praznovali pod delavsko vlado. Zdrule-na delavska fronta je vodila glavno slavnost v Parizu in manjše proMave v oatalih mestih.
V Parizu sta bila aranžirana dva ogromna pohoda. Kden se je začel s trga de la Bastille in drugi s trga de la Republique, oba sta se pa strnila na trgu de la Nacion, kjer je stala razg^ d oval na In govorniAka tribuna ministrov in uradnikov socialU stične vlade. V teh dveh pohodih Je bilo več ko milijon ljudi. Obenem so socialisti vodili običajne vojaške parade, katerih se je u-deležilo 10.000 vojakov |>eš, na konjih in v motornih vosillh.
Vse fašistične parade ao bile prei>ovedane, toda množice fašistov in njihovih pristašev so se le prerinile do linije pohodnikov na znamenitem b u 1 é v a r d u Champs Elysees in provocirale s|M)pad, pri katerem je bilo več oseb lahko ranjenih, toda policija, ki je bila pripravljena na va« eventualnosti, je hitro izločila iz* grednlke in nekaj je bilo aretiranih. Fašisti so mahali z majhnimi trobojnicaml ln hoteli ao a prepevanjem patriotskih pesmi zagluAiti petje Internaclonale v delavskih vrstah, a nI ae Jim posrečilo.
Pariška proslava ae Je zaključila s kolosalnim zhodoia na trgu
de la Nacion, kjer Je premier Leon Blutn pozdravil delavaka
množico v imenu vlade in Jih v kratkem govoru pozival k miru In konstruktivnemu delu, v isti sapi Je resno svaril fašistične nasprotnike, da so milijoni delavcev na straži ln kakor so revolucionarni dedje uničili Bastiljo, simbolj kraljevske tiranije, tako bo današnja demokratični republika uničila vsak poskus fašistične tiranije v Franciji,
Tudi na deželi je bilo nekaj i nemirov mod ekstremisti obeh front, vendar nI bilo nikjer nič hudega in "«line krvave bitke", ki so Jih napovedali fašisti, so He |K)Vsod Izjalovile, ^
Stavka gozdarjev te razširja
Hpokane, VVash.—Htavka šumi *kih delavcev, kl Je (¿bruhnila v waahingtonskih gozdovih, s« Je raztegnila tudi na državo Idaho, kjer ima Weyerhaueaer Lumber Co. velik« gozdov«, Gozdarski delavci, ki so zastavkali pod vodstvom" unije IWW, zahtevajo oaemurnlk, minimalno plačo pet dolarjev na dan, plačo In i»ol zn čaaurno dalo, izboljšanje delovnih pogojev in odpravo diakrimi nad j.
LEW1S0V ODBOR ODPRL URAD V CHICAGU
Organisa torična kampanja v čikaikem distriktu
SREDIŠČE AKTIV-NOSTI f
'Ali je t« v ne, kar delate v jKedfield.) ' ^ .
avojem pro»trpi ča»u
>r,u< n
?" (Narisal
Kongreenih Lemhe
orodje reakcije
Chicago—Kongresrilk VVilliam I*mke, bivši radikalec in pred aedniški kandidat v naglici skr purane unijske stranke, katero je |K>dprl detroitskl radiopridigar Coughlin, Je naredil nerodno potezo, ko ae Je pričel bratiti z r*-akrionarji. HedaJ je nprejel pod |M>ro od N«fwtona Jenkinsa, ki aperializira v napadih na Žid* na hitlerjevski način. O Jenkinsu ae širijo govorice, da «nuj« oboroženo fašiatlčno silo, ki naj M vodila boj proti komunistom, so-cialiatom in drugim radikaicem ter Židom Jenkina j« bil pr«d nekaj leti voditelj progresivcev v lllinoisu, aedaj pa je glaanik , reakcije.
Združitev fašističnih grup vlouisiani
Borba proti delavskim in progresivnim organizacijam
New Orleamt, La. (I P) -
Isouisianaka koalicija "patriolič-nlh" društev, faAiat^ni svet, ki je na|»ovedal hoj vnem delavskim in profrre«ivnim organiza cijam v l-ouUiHiii, je bila pravkar konaolidirana Tvorijo jo poatojanka Ameriške legij«, Hi novi ameriške revolucije, ar-madnl in mornariški klubi, loui-aianakl "polkovniki" in veterani španako-ameriške vojne.
Organizacije veteranov civilne vojne ao odklonile sodelovanje a koalicijo. Izjavile »o, da , s« ne strinjajo i doktrino vbvrv
Chicago. — (FP) - Središče, iz katerega bodo prihajala navodila v avezl z organizatorično kampanjo med jeklarskimi delavci v čikaškem distriktu, kl obaega teritorij ob Velikih Jezerih, je devetnajato nadstropje v Engineering poslopju, Wa-oker Dri v«, Chicago. V tem nadatropju Imata direktorja Odbora za industrijsko organizacijo Van A. Bittner in Leo Kryackl sestanka z Jeklarakimi delavci ln tu ae kujajo načrti, katerih cilj Je apr«m«nitev fevdalne domene Jeklarskega tru-sta v Industrijsko demokracijo. Bittner j« uradnik v rudarski uniji, Krzycki pa Je dlan okse-kutive krojaške unije Amalga-mated Ckithing VVorkera.
Okrog 200,000 delavcev al sluti kruh v Jeklarskem diatrik-tu, črigar glavni stan Je v Chicagu, 38 odstotkov od pol milijona delavcev, ki ao upoalenl v jeklarski Industriji. Ta dUtrlkt obaega pae ob Velikih Jezerih od Buffala in potem zapadno akoai drtav« Ohio, Mlchigan, lndiana, Illinois, Wiaconaln in Minnesota.
Drugi veliki dietrtkt, v katerem se je organlaatorična kampanja pričela, obaega Pltta-burgh in okolfco ter doline ob reki Ohlo. Manjši in Imllran Jeklarski center Je Birmingham, -Ala,
Bittner Je v svojem govoru po radiu naglaeU, da J« njegov glavni cilj organiziranj« Jeklarskih in železarskih delavcev v čikaškem distriktu, n« stav-k«. "Mi zahtavamo oenovn« pravice, da so dala vel organizirajo v svojih unijah, n« v kompenljsklh, ki Jih «nuje A-merlški jeklarski Institut, orga-rvizarlja jeklarakega truata," Je rekel Bittner. "Jeklarski institut lahko govori V Imenu d«lo-dajalcev, ne pa v lm«nu delavcev."
Jeklarne v South Chicagu, kjer Je bil nedavno razgaljen špionažni sistem, «o središče aktivnoatri uriijskih organizatorjev, Kampanja med delavci se Je tam pričela ie pozimi In J« sedaj v polnem zamahu.
Da se jeklarski magnatj« pripravljajo na «hIUjčen odpor, da obdrži« despotično kontrolo nad delavci, kažejo ograje iz Ude-če žice, ki Jih gradijo okrog to-j varn. V zadnjem času «o po-I večali svojo policijsko silo in se j dobro založili z oroiJ«m In mu-nicijo.
Nov policij»hi naval na faiište V Španiji
Madrid, 15 Jul. — Po Izgredih policijsko gardo in fašisti., ki »o *e vračali a ,».»gre)>a umorjenega monai hiata Kotel«, in pri katerih sta bila dva ubita in še«t ranjenih, je policija «p* navalila n« fašistične lokah' v Madridu in aretirala okrog 150 fašistov. Spalniki fašisti «o zadnje č«M* silno predrzni In pri belem dnevu ra/važajo bombe In »trelrni orožje |n> deželi.
..,	—n .	____ —————
•n- V-- -----— —---— — 1
žene revolte. ker nI v akladju a cilji "patrlotlčn«g« programa veteranov,"
Dr. K L. In» in j« bil izbran z« načelnika fašiatitn« koalicij«, kateri pa m obeta kratko življenje. Hiične organizacije ao Mle uatanovljene v veš drugih državah, a «o prenehale funkcionirati, ko »e je lačaano podi ga no navdušenje med člani poleglo.
P ROSVITA
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
M AMILU IM LASTWIMA «UjVSWaSS NASOONS
poorokst jkükots
Ort»» ai »aH*** If
Hmmémhmi aa	ttew» Ciluw» »•
HH ~ M-aa H|wiw*. HÜ - un hO. aa CUM«
I* Ctoar* »..ta m ab M«. »» — Ma. aa I. ■e—fe
iterlpttua ralee: far O» UaHaS Mala lino» CMaMa) (iu4 |4.M p»f >«af. ( hU-«oa m4 Claaxa f1J# par »aar. V» analrtaa MMi O" M»
CM» aotoaa» »a	II Ita aa»r»«*Ui
«laalu* aa m aradla IU*«»lai llu«ohta raaMaa (írOae. >«• «aatl. dn» »nal l«4 l aa .raaj» pu*ll)at»t>a ta * MI«,
la je yrlIuAil iwAlatau
A4v*roeia* ratea «a „.«mrtt-MpkMMMi •«< aa»»aai-*Úa«a ao4 ua^ÜHted an «le. w|»l M» We rafam.4 Otí-r »anuatripU. mtck aa ala-rle. plajra. »u»—. afta.. O«! Sa retarae4
I« *ea4er «Mljr arfcefi aaeuwpenU* b»
Ka*lo. m »aa, kar ima aUk •
PROSVETA
Mir-M Na. U»a4ale A»a, CM*«».
NKVtn »r TDK IKDBBATBO PUM
Glede «toletnikov
Stari John D^Kockefeller j« bil pred nekaj dnevi »Ur 97 let in reporterji so ga običajno obiskali in običajno razbobnali njefove življenjska pravila. Tako in tako je trefca živeti, če kdo hoče doiiveti njegovo RUroet!
Takšna pravila za dolfo življenje ao bunkum in škoda papirja, na katerem so tlakana. Ljudje viaoke starosti ho izjeme in večina teh sploh nima nobenih pravil, oni pa, ki jih Imajo, so med seboj v največjem konfliktu.
O Rockefeller ju pravijo, da je zelo zmeren In skromen v jedi, pije pa le vodo in mleko. Nikola Tesla nasprotno pije alkoholne pijače in pravi, da zdaj po odpravljeni prohibiciji, ko ima dovolj dobre pijače na razpolago, bo lahko učakal 160 let. Kje so tu kakJha pravila?
Tesla je bil oni dan 80 let star in ie vedno je uprežen v delo na polju elektrotehnike, ie vedno si napenja možgane o novih iznajdbah. Nasprotno je Rockefeller le davno v pokoju. Pozimi leti na toplem v Floridi, poletu se pa hladi na vzhodu in na vsak njegov korak pazijo zdravniki in sluge. Osebnih skrbi nima; zanj je vse rešeno in vse v redu. Na ta način je lahko živeti!
Rockefeller je menda edini kapitalist in muHiitimllijonar na svetu, ki stoji na pragu stoietnika, kar vsekakor znači, da si je baft on najmanj belil glavo s pridobitvijo svojega ko-losalnega bogastva; to ao delali drugi — oni, ki so garali sanj in med temi je bilo stotisoče bornih delavcev, ki so ie davno mrtvi. Stolet-niki med industrijskimi delavci so bele vrane. Nimajo časa. da bi ti veli toliko časa!
Toda glaiai pogoj za dolgo življenje niso toliko zunanje razmere, v katerih človek živi, kolikor je njegova natura. Vzemimo Rocke-felierja in hrvaAkega učenjaka Teslo, ki smo
ga prej omenili. Oba živita v docela drugačnih razmerah in z drugačnimi navadami ter po drugačnih pravilih, kljub temu imata nekaj skupnega. Oba sta suha, koščena in dol-gopeta mota.
To je važno — kako je posameznik zgrajen, ne pa, kaj dela In Uživa. Ljudje visoke starosti niso nikdar debeluhi, temveč izključno au-hi. drobni in koščeni individiji.
Pred kratkim smo čitali poročilo o nekem ameriškem farmarju, ki je praznoval stoletnico avojega rojstva. Tudi k temu je prišel reporter časopisa in ga vprašal po njegovih življenjskih pravilih. Farmar je pa na kratko odgovoril, da nima nobenih pravil. Dela in ušiva kakor je delal in utival od mladih let! Pred dolgimi leti mu )e zdravnik predpisal nekakšno dijeto. Farmar je zagnal predpis v peč in jedel ter pil je po svojem okusu. Zdravnik je le davno v grobu, on pa še živi! .
To ne pomeni, da zdravnik ni bil v pravem. Zdravnik je vaekakor imel prav, ampak naletel je na izjemo. Farmar je fundamentalno dobro podkovan; ima trdno "konstitucijo", kakor pravijo, ima izjemno odporno energijo.
Pravila ta ohrano zdravja in teleane moči ao na meittu; zmernoat v vaeh ozirih je zelo po« trelnitt. Nikjer ne morejo vel>ati za vsakega jMJoam. tnika. Prav tako ne morejo pravila tega ali onrg* ponamrmika veljati zu vse ljudi. Izjeme ao vedno bile in bodo.
Burbonske kontradikcije
Rooaeveltuvo K<>«P<>dar*tvo je velika krpanja In Kooaeveltove finance ao velika krpari-ja. Ves "new deal" je velika krparija. To
sloji,
liurtMinaki generali, ki zdaj z velikim bobnom oznanjajo "odrešenje" amertAkega ljud-»t\a a Hraratovim kandidatom l.andonon», vpijejo med drugim, da Rooaevelt uničuje kredit Zdrulpnih driav. "New deal" Imi bankrotiral Ameriko.
To je hud "Alager", ki pa ne bo prepričal <*nih. kateri imajo na ameriških bankirjih. NVdoIgo t«*ga je vlada vrgla na trg nove bon-de v vaoti milijardo dolarjev — Iiankirji so pa ponudili vladi šeat milijard dolarjev.
Kako naj pr< proat človek »daj razum«» te burboure? Pravijo, ka kredit propada, toda Iiankirji bi radi pooodili "ne«rd*al*ki" vladi Seat krat vm kot aahtetat
H ur hotter vaekakor «spušča pamet, da ne vedo, kaj hlei«tfejo. Nekaj bleliečejo. delajo pa fta» nasprotno — I«	jim delom potil
Jejo one, kar Nabašejo t
Gnilobe je dosti na svetu. toda največji kupi so Je v Ameriki.
Glasovi h ftäfcelbin
Slavje 30 letnice draftiva Skala nuat Kejk je kupil Jože Zupan št. 50 SNFJ	Ičič, član društva 131 v Chicagu
Clinton, Ind. - «avjfc 30 let-\ Zahvala gre tudi našim mla niče društva SkaJa št. 60 SNPJ denkam. ki ao imele tako dobro v nedelje 2». junija je eijajno srečo a prodajo cvetlic, da so jim uspelo. Vremeni bogovi so nam prehitro pošle. bUJ naklonjeni, eoltt» pa je pri-1 Vse je bilo na tem slavju tako pekalo kakor za stavo. Vaakdo si veselo razpoloženo, vee tako ii-je želel pohiteti v pfoalo naravo, vahnoin dobre volje da jedo-da se ohladi v senci s hladnim vek lahko vesel, da je član flNPJ. jvom	j Na tej proslavi se je videlo» da
Vsi člani in članic» našega ima društvo Skala št. 60 MiPJ našega društva smo se veselili dosti prijateljev. Navzočih je dneva proslave, na katero smo bilo tudi precejšnje število dru- j ae pridno in dolgo pripravljali, gorodcev. Slavje se je zaMJfči-j tako da bo manifestacija ob tri- k> v popolno zadovoljstvo Vaeh j desetletnici druAtva Skale in na- članov in poeetnikov. Naj lakre-, še 8NPJ res velika m lepa. In neje se zahvaljujem vsem udJe-res je bilo to slavje vse kaj dru- žencem na slavju 30 letnice drugega kakor navadni piknik. Naši Itva Skala ŠU 50 SNPJ. Pri\>< -stari pionirji in bivii člani ter mogli ste do lepega uspeha. Ka-soustanovitelji so prišli na sUvje dar bodo druga društva slavila ie prejšnji dan. to je v soboto svoje 30 letnice, se bomo tudi rru poldr.e dne 27. junija. Iz Chi- vašemu vabilu odzvali.
Frank Bregar, tajnik.
Nov sovjetski pa mik, kl vzdržuje promet med mestoma Gorki in Aetrakaa.	__\L	-
caga so prišli sledeči: Viktor Zupančič s soprogo Amalijo in sinom Jožetom, Jože Gračner s soprogo, gl. predsednik Vincent Cainkar in bivši gl. tajnik Matt Turk s soprogo. Iz Milwaukeeja
Občni zbor SSPD North Chicago» IlL—Slovensko stavbinsko in posojilno društvo (The North Shore Building &
M U4 ea «	vpvi	—- ^ - ■ ——^ — ^ • •• » — —-— -------—-
sta prišla Joe Oblak in soproga.'Loan Association) je 30. aprila Zastopano je bilo tudi druitvo 1936 zaključilo 16-letno delovanje št. 34 SNPJ iz Indianapolisa, oddaljeno 75 milj. Iskrena hvala vsem!
Na naši proslavi so bila zastopana vsa okrožna društva z velikim številom svojih članov. Iz Clintona. Terre Hauta, Shur-kenvlila, Universala, Blanforda in iz drugih krajev, iz katerih so prišli posamezni i rojaki. Udeležba je bila jako velika, posebno pa še za sedanje razmere v tem •kraju. V imenu društva Skala št. 50 SNPJ se prav iskreno zahvaljujem vsem skupaj za veliko udeležbo. Priftli ste od blizu in daleč. Slavje je bilo lepo, udeležba velika in občinstvo izredno zadovoljno.
S programom je bilo občinstvo zelo zadovoljno. Ko so bili predstavljeni ustanovitelji in pionirji društva Skala št. 50 SNPJ, jih je občinstvo navdušeno pozdra-
med rojaki v VVaukeganu in
North Chicagu.
Ni naš namen opisovati, kaj jc to društvo tekom zadnjih 15 let storilo v gospodarskem in finančnem oziru za naš slovenski narod. Reči moramo le, da potom tega društva je bilo veliko trdo1 prisluiene-Ta denarja, bodisi posameznikov ali lokalnih podpornih društev, obvarovanega pred izgubo, ki bi bil izgubljen v zaprtih bankah ali pa v drugih vabljivih investicijah, katere so med to depresijo propadle.
Pri našem podjetju je dobil vsakdo pošteno vsaki cent, ki mu je pripadal, s 3'A obrestmi, to je obrestna mera, ki so jo banke plačevale v najboljših časih.
Res je depresija uničila marsikoga, tako tudi našim ljudem ni prizanesla in sem in tja je kdo onemogel pod bremenom de-
viio ter jim čestitalo na delu, Id 'presije, ali je porabil vse ]»n-so ga pričeli pred 30 leti in ga hranke, katere je imel, ali pa ni nadaljevali. -Na proslavi so bili,zmogel posestva ohraniti, in trije ustanovitelji društva: Kari Vrabič, ki je edini izmed usta-
' vsled tega je njegovo poaeatvo prevzelo društvo.
Glavno ali letno zborovanje delničarjev se bo vršilo v soboto 36. julija t. I. ob polosmih (7:30) zvečer v Slovenskem narodnem domu na 10. cesti in McAlister ave. Dolžnost vsakega delničarja in delničarke je, da se tega glavnega zborovanja gotovo udeleži. Res je neprikladno. v tej vročini hoditi na zborovanje, pa pridite vseeno, žrtvujte nekoliko vašega prostega časa in pridite na zborovanje, kajti na tem zborovanju se vam bo natanko razložilo poslovanje preteklega leta.
Te dni so vam bila po pošti na dom poslana naznanila in pooblastila ali "proxy" za to zborovanje. Na teh pooblastilih je zapisano vaše ime, naslov in tudi številke vaših delnic. Preglejte te fttevilke natančno. Ako zapazite kako pomoto, prosimo, da num to naznanite, da se popravi, 'Proxy' prinesite s seboj na zborovanje, kjer se boste z njim registrirali in dobili volilne listke. Na ta način se prihrani veliko časa in listanja po knjigah, da se ugotovijo vaše delnice. V slučaju, rta ae iz kateregakoli v uroka ne mo-
noviteljev še vedno član društva Skala št. 60 SNPJ, Viktor Zupančič, sedaj član društva Francisco Ferrer št. 131 SNPJ v Chicagu in Jože Gračner, član istega društva v Chicagu. Ustanovitelji ao navzoče nagovorili a kratkimi pa jedrnatimi nagovori. jKJoebno pa Viktor Zupančič, za-kar se jim iskreno zahvaljujemo z željo, da bi ti trije ustanovitelji priili tudi na drufttveno 40-letnico!
Nato je nastopila mlada Joseph ine Mestek z angleško dekla-macijo o SNPJ, ki jo je napisala Mary Jugg. Joseph ine Mestek je članica društva Skala hi. 50 SNPJ v mladinskem oddelku. To pot je prvič nastopils na odru in je jako dobro IzvrAila svojo nalogo, zakar jo je občinstvo nagradilo s toplim aplavzom. Iskrena hvala Mestkovi mladenki!
Kot glavni govornik na našem slavju je nastopil br. Vincent Cainkar. gl. predsednik SNPJ. On je jako dober govornik in napravil je dober govor. Govoril je
0	društvu, ki slavi svojo HO let-nioo In o SNPJ v splošnem. Občinstvo mu je sledilo in izrazilo odobravanje z aplavz«.m. S tem ie je slavnostni program zaključil v zadovoljstvo vaeh navzočih. Vsem, ki so sodelovuli pri programu, se v imenu druAtva naj-lak rene je zahvaljujem, ker ste pripomogli do tako le|iega uspeha.
Po končanem aporedu se je pričela prosta zabava in ples. Orkester Je igral ve*ole komade, da je vse plesalo, vse staro in mlado.
Nikakor ne nmem pozabiti zahvaliti i»e našim članicam in sestram: Mary Vrabič od it. 50,
1	Fanny lludomal od At. 213 In Fli-zaheti Fortuna za njihovo prijetno pre«en«Hvenje, ko ao društvu k njegovemu jubileju prdarile vsaka eno lepo torto ali kejk. Iskre-na hvala za darila! Sestre Fanny lludomal je br! spravila v denar listke in prvo nagrado je do. bila Amalija Zupančič od dru-
SAt\a At 131 iz Chlcaga Drugo j«' dolida Elizabeth Fortuna od I druAtva At 213, kl jo je vrnila
druAtva, za katero je dobilo vao-1 Prhtor It «popad» mei policijo to f5 70 j*pa hvala za naklonje- Vieler IV t amden. N. J„ po
rete udeležiti zborovanja, izročite Mproaty" kateremu uradniku ali drugemu delničarju, ki se bo seje udeležil. Morate pa pravilno svoje ime podpisati, kakor tudi ime onega, ki mu boste izročili svoj "proxy", da vas bo z njim zastopal. To je zelo važno.
Na pritožbe zadnjih par let, kje posamezniki dobijo imena in naslove delničarjev, da jih potem nadlegujejo za "proxy", odgovarjamo, da iz urada se take tajnosti ne izdajo pod nobenim pogojem, niti ni nihče dobil v uradu nobenih informacij. Naj o-menimo še, da vsak delničar ima pravico prositi za "proxy", kakor je tudi vsakega delničarja prosta volja "proxy" drugemu izročiti ali odkloniti.
Kakor je bilo že omenjeno, so vam bila pooblastila ali "proxy" po pošti poslana na dom. V slučaju, da ste se med letom preselili, vprašajte za vaše pismo tam, kjer ste prej imeli naslov, kajti poslali smo pisma na naslove, ki jih imamo. V slučaju, da niste pisme. prejeli, prosimo, da se zglasite v tajniškem uradu, da se vam izda novo pooblastilo.
Prosimo torej, pridite vsi na zborovanje, ako pa ni mogoče, da bi se udeležili, pa izročite "proxy" kakor že preje omenjeno. To pa prosimo radi tega, ker če ni nad polovico delničarjev zastopanih, bodisi osebno ali s pooblastili, se zborovanje ne more vršiti in se mora novo zborovanje sklicati, kar pa vzame precej časa in denarja. Torej je vaša dolžnost, da se zborovanja u-delečitc, kakor gori omenjeno.
Vsled glavnega ali letnega zborovanja bo urad zaprt v soboto ves večer. Odprt pa bo v petek večer ob navadni uri, v soboto pa le do 4. popoldne. Proeimo, upoštevajte to!
Math lvanetich, tajnik SSDP.
Nove metode za zdravljenje raka
Prvi ekaperimenti so bili uspetni
Pariz. — Štiri najprominent-nejše zdravniške avtoritete na svetu so v zadnji izdAji revije "Schweizer Medizinische Wochenschrift", glasilu organizacije švicarskih zdravnikov, objavile rezultat novih metod zdravljenja raka. Eden od teh je profesor F. Blumenthal, bivši načelnik oddelka za proučevanje raka na berlinski univerzi. On je z ostalimi avtoritetami vodil eksperimente, ki so bili uspešni.
Nov način zdravljenja te hude bolezni zahteva precej časa,
tie
- »«OrtM l>MM«
in delavci pred tovarno RCA-flavt«.
toda izboljšanje se je v mnogih slučajih pokazalo v 24 urah. Novo zdravilo ne vsebuje narkotičnih snovi, vendar bolnik, ki trpi na raku, čuti takoj olajšanje bolečin. Bolniki začnejo pridobivati na teži in tek se jim izboljša. Izrastke in njih korenine zdravilo uniči ali pa prepreči njih rast. , . <
Teorijo zdravljertja pufrrob-no opisuje profesor F. Cailliaa, svetovnoznani patalog, ki je nedavno predaval o~tem predmetu . pred člani francoskega biološkega instituta v Parizu. On piše, da so bili eksperimenti, ki so jih delali v klinikah, izredno u-, spešni, ker so bili izvršeni na bolnikih, ki so že leta trpeli na raku In so zdravniki izgubili vsako upanje, da jim bi mogli rešiti življenje.
Na podlagi nove teorije je I rak sistem stanic v telesu. Ta ima svoje organe in živčno o-mrežje. Novo zdravilo razkraja te stanice in rak "umrje".
I -
Ameriška zadružna komisija v Evropi
Prvo poročilo ttaglaia napredek zadružnega gibanja v Angliji
London. — Posebna Roosevel-tova komisija, kateri je bila poverjena študija zadružnega gibanja v Evropi, je objavila svoje prvo poročilo o zadružništvu v Angliji, ki bazira na podatkih, katere je dobila od vodilnih angleških zadružnikov. Komisijo tvorijo Jacob Baker, pomožni administrator WPA, Leland Olds iz New Yorka in inženir Charles E. Stuart.
Poročilo poudarja velikanski napredek zadružnega gibanja v Angliji, ki se je razširilo tudi na socialno in prosvetno polje. Zadružni sistem, ki operira poleg več tisoč prodajaln tudi tovarne, uidjučuje skoro polovico angleškega prebivalstva. Stotisoče angleških gospodinj prihaja v zadružne prodajalne dnevno, kjer kupujejo vse potrebščine. Vsako četrtletje prejemajo dividende, na vsakih pet dolarjev, ki jih izdajo za kupljeno blago, 60 centov.
Voditelji zadružnega gibanja so predložili članom Roosevelto-ve komisije statistične podatke, da tako dokažejo ogromen napredek zadružnega gibanja, ki je bil dosežen v zadnjih devetdesetih letih, odkar je bilo ustanovljeno prvo skromno zadružno podjetje v Rochdalu, v lancashirskem di-striktu.
Ob koncu 1. 1934, ko je bilo objavljeno zadnje popolno poročilo, je bilo v Angliji m na Ir-skem 1135 zadružnih društev a 7,200,045 člani. Promet prodajaln, ki jih operirajo ta društva, je znašal v istem letu $1,035,-074.046, dočim ao delnice in posojila predstavljala nadaljnjo vsoto $797,894,415. Te prodajalne so imele omenjenega leta 200.496 uslužbencev, katerih plača je znaša* $130,883,225.
Sedaj, ko je zadružništvo v Angliji pričelo izvajati nov desetletni pač rt, ae bo promet znatno povečal kakor tudi število članatva. Prodajalne predstavljajo le del zadružnega sistema v Angliji in na Irskem. Pred kratkim je bila ustanovljena nova organizacija v okviru zadružnega gibanja, ki posveča posebno po-7« m eft Socialnemu in prosvetnemu razvoju svojega članstva.
Angleški zadružniki obratujejo svoje banke. Izdajajo časopise in poleg tega imajo tudi svoj sistem zavarovalnic. Zadružništvo' v Angliji ni več eksperiment, ♦emvvT ustanova, ki je dokaeals učinkovitost svojih metod distribucije in produkcije blaga.
u
i

- ' " i _- --¿Z' »iLLlAl
Prédsednütvo ZdruSj
držav
Sum in strast ob ameriških ni. volitvah « more raIurae"T JEt*1
m c«romno obUst. ki jo imu ; ^ '" -1-ien.h driav. poglavar Ascukt v„Tl'k 2,1 derelnc vlade. Kakor znano ml^ rfSkem vladnem .Utemu 2 d ™ I W ' vi«i panogi vlade - takonod.^' »topa kongres, 1„ pravosodno, k, V' * vrtovno sod Míe Zdrui^.h dWav federalna sodiiia. Volilci nlm™ „ ",?!" i imenovanjem fedwalnih »„„„b/ nl mji. predsednik , privoljenje^,^ t. j reprezentantske r.,rP, e ¡, nata, .o «voljeni po posameznih druv rato njihove volitve vzbujajo i,-dotičnam volilnem okraju. Dru£" fevoli predsednik oziroma podpr^ednS U lemh drfav. To *e volitev, k, ob^JZ* ro4. kajti velikanske važnosti je, kdo ll „ prej vodil zadeve, ki .e tičejo i
Predsednik izvaja svojo oblast iz ,)• "
*ZJT \'^™lne ustave (konstu* drugič, iz tradicije in običajev.
Po ustavi je predsedniku podeljena ebe tivna oblast naroda, ki je enakovredni i ordimrana panoga vlade. On ni 0iW kongresu, Jasi je res, da ga kongres mora tožiti m obsoditi radi veleizdaje, „»dkuw nja in 'drugih visokih zločinov kov'. V vsej ameriški zgodovin, je bil k predsednik, Andrew Jadcson, obtožen od gresa, ali bil je oproščen.
Predsednik je glavni poveljnik vojne mornariške sile Združenih držav, kakor milice posameznih driav, kadar se deja
vporabljajo v službi Združenih držav, pravico do pomiloičenja v slučajih, ko prekršil zakon Združenih držav. Sme sldej pogodbe z inoaemskimi deželami, ali >*nat mora potrditi z dvetretjinsko večino. On nuje poslanike za inozemstvo, koircule in važnejše federalne uradnike, kakor načeli ekaekutivnih departmentov in tudi vrhovnega sodišča; vsa ta imenovanja pa ra senat potrditi. Sprejema inozemske slanike, in sme sklicati eno ali oh? zbon kongresa na izredno zasedanje. Od časa čaaa sporoča kongresu o položaju naro< zadev in priporoča izvedbo te ali one me« se mu zdi potrebna. Ima pravico odbiti zakon, ki ga je sklenil kongres, ali ta "i predsednika more kongres razveljaviti i tretjinskim glasovanjem v obeh zborniah.
Poleg teh ustavnih oblasti ima predse* tudi nekatere dejanske oblasti, podeljene po tradiciji in navadi. Ustava mu ne ni kake zakonodajne oblasti, ali v praksi izvršuje velikanski vpliv na tok zakoaM To velja zlasti tedaj, kadar za predsedni stoji večina v obeh zbornicah. Močan pi sednik dostikrat postane voditelj kon/rea
V	diplomatičnih zadevah se dejanska ob predsednika razteza daleč čez golo priprt? nje in sestavo mednarodnih pogodb. On dej ski določa veo inozemsko politiko Zdrui držav.
V	teoriji se smatra, da je predsednik strankami, v praksi pa on je vodja politi atranke, ki ga je izvolila. On si izbere kabinet in druge visoke uradnike iz vrst it stranke. In tako tudi v vlogi strankinega ditelja predsednik izvršuje velik vpliv na rodne zadeve. . .
Vzlic dalekosežnemu obsegu njefovt l sti se predsednikova oblast ne more pr jati z ono kakega diktatorja. Senatov» pri ca potrditi ali odbiti predsednikove in imenovanja je ena izmed zaprek predi nikove oblasti. Druga, pa Ae bolj vaina, dejstvo, da ima kongres popolno kontrolo e financ in izdatkov. Končno je predsednik oblast omejena na štiriletno dol«», po more biti zopet izvoljen. Tradicija, b nihče ni Še prelomil, je. da predsednik ne biti izvoljen tretjič. Ustava sama U> ne branj uje.
Predsednikova plača je $75,000 najeto« datno potovalno pavšalo $26,000. N)*of ra dni dom je Bela hiša v Washington* datki za tajnike, pisarje in vzdrževanje hiše znašajo približno $300,000 na leto
Predsedništvo in podpredsednico Zdr«
nih držav «ta edini visoki mesti. k> M tujerodcem. Kandidat za predsednik* biti turodni državljan, vsaj M H 1 zadnjih 14 let je moral bivati v ZdruicM
žavah.
Letošnja volilns borba za P/*^?'^ sedemintrideseta od obstaja kot neodvisne republike ^ George Washington, ni spada! »i ni»^ ki. drugi pa. John Adams.	'
Začenši od Thomaaa JH > voljen L 1800, je demokraUka stfans ^ la v osmih predsedniških volitva'	..
sprotniki, ki so se tedaj nszivsM -
trikr*t-	A «e*««*
Zgodovinsko naspilfl»" ""JTl v*
pubiikansko in demokrat L 1861, ko je bil Abrahan, od republikanake stranke "	k
14 "republikanskih" in *rst <,f?r predsedniških izvolitev—¥ J*

f red «frajtetimi leti
(Dne 16. julija 1916 je bil sveta ni izšla.)
aa M*

'Hedtem
k0 smo imeli izredno H pomladansko zimo
J mule dni v začetku Sla Pomlad bila *lina s stalnimi nalivi, | deževjem, ki je tra-Mgoito^o ves teden. Mjj iSTdva po navadi ntjlepšt K Pri nas. sta bila t**-¿Site, dež, tudi hlad. , tog,, ki je napravila v "¡h predelih Slovenije iz-\eiiko škodo. Prizadeta ■^ono spet Bela krajina in so mnoge občine na
Ef sekaj dnevi je doživel ^b tako silen naliv, da ga L ne pomnijo. Na Zagrele je v dveh urah zlilo to-dežja, da so po vseh uli-in cestah tekli potoki, ki so velike avtobuse dvignili igrate in plavili dalje. V ■prine in stanovanja je vdi-voda. uničila mnogo pohi-_ in živil v trgovinah, tako je ta naliv napravil za več Kodov škode. Po cestah je m. ko je voda odtekla, leža-(kupe peska, kiga jenapla-_voda. V okolici Zagreba upravil naliv mnogo škode poljih, uničeno je mnogo že-porušenih je več kmečkih in hlevov in dogodile so se anrtne nesreče. Dva dni nato je Ljubljana dola veliko nevihto. Dne 2. ¡ja popoldne se je nenadoma i «temnilo, in kakor da je odprl jezove, se je vlilo iz lov tako, kakor malokdaj, ren je razsajal močan veter, je nosil dež v velikih stebrih lestah. V hipu je voda drla raeh cestah, ljudje so se itrašeni umaknili s cest v i, začelo je treskati. Kak-četrt ure je lilo, nato se je i ustavilo kakor bi odre-in «pet je posijalo solnce. bi deževalo tako kakšno uro celo dve kakor v Zagrebu, piv tako po ljubljanskih ih drli potoki in prav tako vdirala voda v .stanovanja in lovine.
'«da ta naliv utegne zahte-
t« tudi smrtno žrtev. Na ljubem polju se je namreč dila kuda ,u *r<T(i, ki bi lah-Jihtevala se več žrtev, lan >o na polju zavoda Ma-ldl*e delale delavke in ple-Ko se je vlilo z neba, sO l^ske m delavke pohitele Mižnji kozolec, da se zašči-pred dežjem. Kozolec je «tit»o že star. Pod isti ko-«o stopili vedrit tudi ci-ki so imeli tamkaj svoj mc Nenadoma je potegnil j*i veter in kozolec se je in pokopal poti sabo vse, vedrili pod njim. Nekaj »h je takoj rešilo izpod ru-
*	P"klicati so morali re-
*	prihiteli s tremi ¡. da so rešili izpod
in *ena nekaj j>oškodo-Najhuje poškodovani redovnica in neka F» Ti d\fl
m v \mm
e «o naglo pre-
tegnil je nekoliko močneje in slej še ni dovolil. Troje pogojgv odtrgala se je žica in padla na I je, da postaneš svetnik: dokaaa-
(liviraa poročila ia LjaMjaac.)
RJ A __ ŽRTVE j stranke pa so ostali zmedeni in 1>A jN vihaRJEV niso vedeli ne kod ne kam. gTBEI-t _	'Stranke ni bilo nikjer več vide-
ti. Proti novi vladi pa je ostala prejšnja opozicija še vedno v opoziciji, ker ta vlada se ni iz-vràila niti malo tistega, kar je obetala. Jugofaàistična skupina okrog Jevtiča pa je osumljena tudi, da je organizirala oz. sprožila atentat na vladnega predsednika dr. Stojadinoviča v skupščini. Po tem atentatu je šel iz vlade vojni minister general Živkovič, ki je leta 1929 vodil diktatorično vlado in ostal dalje v vladah kot vojni minister. Po atentatu je moral iz vlade in tudi ni bil vrnjen na mesto komandanta kraljeve garde. — Po enem letu sedanje vlade pa je delo in nedelo vlade toliko opogumilo fašiste, da ,so začeli obnavljati svojo stranko, Jugoslovansko nacionalno stranko (kratica: JNS). In te dni je imela stranka kongres, ki je zbudil največje zanimanje v vseh krogih, pa tudi v vladnih, kajti oa predsednika ni bil več izvoljen Uaunovič, marveč general 2ivkovič, ki je bil s tistim dnem tudi preveden v rezervo, ker pač kot aktiven general ne smo voditi političnega dela. Ju-gofašisti, ki so podpirali diktaturo in imeli vlado v rokah skoraj ves čas po nastopu diktature, so videli v notranjepolitičnem položaju, ki se nikamor ne premakne, ugoden čas za obnovitev »vojega dela in vsekakor so imeli tehten razlog in določene cilje, da so prav za prav vrgli Uzunovica in si za predaednika izvolili generala, bivšega komandanta kraljeve garde, bivšega mnogokratnega vojnega ministra, voditelja prve diktatorične vlade leta 1929, človek, Aci mu je aam kralj Aleksander kot vplivni in močni vojaški osebi poveril vodstvo tedanje vlade. Jugotfašisti imajo pač svoje cilje, da so si za predsednika izbrali prav tega generala. Ta izvolitev kaže, da se bližamo novim notranjepolitičnim dogodkom. O torti je prepričana vsa javnost.
Zanimiv dokaz za sodišče. — V neki vasi blizu Bosanskega Broda so kmetje osumili neko mlado vdovo, da je rodila nezakonsko dete in ga zadavila in zakopala. Orožniki so vdovo aretirali, okrog njene hiše pa so vse prekopali, a otroka niso našli. Orožnikom je baje vdova rekla, da je res izvršila detomor, toda pred sodnikom je izpovedala, da ni res in da je še noseča. Poklicali so zdravnika, da jo pregleda in ko je priiel zdravnik, je ugotovil, da so mlado vdovo pravkar popadli porodni krči. Kar sodnikovo mizo so spremenili v posteljo in na tej mizi je mlada vdova rodila dekletce, živ dokaz, da ni detomorf'ka. Dogodek pač nima para nnjhrže na vrem svetu.
Elektrika ubila dva delavca
V Mariboru se je dogodila v Jezdarski ulici huda nesreča. Za 8k>mškove dni ao bile hiše okrašene z zastavami. Po kon-| |"ln»to, kjer pa de-1 čanih »lovesnosti je 68 letni še vso noč ni ; hišnik Franc Drathschneider * >r. a nesreči je bi-1 hotel sneti a hiše zastavo, W pa a -lia pod kozolcem je bila od dežja mokra in za-U'u !m<'' kar je prepre- 1 pletena v električne žice. Po-«nj tramov je vseh ljudi j a* ' a. Ciganom pa je à P"Hnyma zmečkalo, kovic -topa spet v , • h» kaj dnevi se je ;
'" vradu kongre« Ju-"' " "mairie stranke, i? predsedoval Ni-l,'"t < in tajnikoval dr. ',a ltanka je bila 4 ' ' '"de po novi i"' dal kralj Ale-Tedaj je bil r"k I zunovič, in syojo stranem« imenovali 1 ' 't i o n a I n i ••nizirala jo je r*i am»v in o-v Ko je po-r,s kralja AJe-"'■'S 's Uzunovi-" ^i ini predsed-4 *tranka prav Ko jf Jev-r*Ti** *l>k>h ne-
^dr-sdtr tkti morali
1 '"ga, ker so» Od leve proti denni: SHney Hllli * Voditelji bora za industrijsko organizacijo.
tla. Todaj je po ulid prišel 31 letni brezposelni kljutavničar Andrej Vrabl. Opozarjali ao ga na žico, toda Vrabl je rekel: "Meni elektrika nič ne naredi !" Prejel je za žico in ae naslednji hip zgrudil na tla kot mrtev. Drathechneider ga je
no mora biti, da je kdo živel res krščansko, da ni zapisal in izrekel nikoli nobene verske zmote in da je storil najmanj dva H-deža. Za Slomška je poseben odbor že zbral mnogo gradiva o tem, da je krščansko zgledno tl-vel in da ni izrekel ne zapisal no-
hotel rešiti, a je postopal ne-1 l>ene verske zmote. Težave pa ao
previdno. S tem, da je prijel Vrabla, je planila vanj elektrika |n ga podrla na tla. Poklicali so -adravnika, ki se je trudil z umetnim dihanjem kaki dve uri, a je jt>il ves trud zaman. Oba sta bila že mrtva.
Samomor pod vlakom v Sevnici
V Sevnici je skočil pod brti vlak tamošnji železniški uradnik Emil Stalowsky. Bil je Splošno priljubljen uradnik, do-bričina in veseljak. Študiral je na tehniki v Brnu, a pred zadnjim izpitom je moral prenehati s študijem ter se vrniti v Slovenijo. Dobil je službo pri železnici in opravljal dolžnosti prometnega uradnika v Sevnici. Služba mu je še Joolj raz-rvala že tako slabe ži vce in zadnje dni je bil zelo potrt Tudi je večkrat govoril, da si bo vzel življenje. Predstojniki so ga opominjali zaradi veseljaštva in danežljivosti* aaradi katerih je zašel v dolgove, a ti opomini so ga potrli, namestu da bi se mu zbudila volja. Dne 30. junija pa se je vpričo železničarjev vrgel pod brzovlak. Odtrgalo mu je glavo. Zapustil je poslovilni pismi, katerih vsebina javnosti ni znana. ' Proces 10. julija.—Dne 10. julija se je vršila sodna razprava proti poslancu Damjanu Ar-nautoviču in komplicem zaradi atentata na vladnega predsednika v skupščini dne 6. marca. Kazen glavnega obtoženca bodo stali pred sodniki še poslanci Stojad>inovič, Trbic, Milovano-vi, Uroševič, Nenadovič in dr. Vukanovič, ki jih je tožilec državnega sodišča obtožil organiziranja atentata. Vai ti poslanci so namreč tiato noč pred atentatom veeeljačili in popivali z atentatorjem Arnavtovi-čem po beograjakih boljkih in slabših gostilnah ter napovedovali atentat. Stojadinovič pa je obtožen, da je preskrbol nekaj zarotnikov z revolverji in da je imel celo zalogo orožja. Za proces vlada veliko zanimanje povsod.
Slomškove dni so organizirali slovenski katoliki v Mariboru za konec junija. Proslavljajo škofa Slomška kot velikega katoliškega moža in delavca, vzgojevalca in pisatelja. V kulturni zgodovini slovenskega naroda tvori Slomšek posebno poglavje. Bil je delaven, pisal pesmi v ljudskem tonu in po tujih predlogah, pisal knjige za mladino, bil velik govornik v cerkvi, a vse seveda ozko povezano s katolištvom. Slovenski jezik in vdanoat-bogu, to dvoje je oznanjal zmerom, zanj je bilo slovenstvo in katoli-Štvo neločljivo, in je bil v tem predhodnik sedanjih katolikov, ki prav tako trdijo, da kdor je Slovenec, mora biti katoličan, kdor ni katoličan, ne more biti Slovenec. Pri tem seveda ne povedo, kaj so bili stari Slovenci, preden so jim z ognjem in mečem vsiliii katoliško vero rim-aki vojščaki. Katoličani se trudijo že več let, da bi bil škof Slomšek oklican za blaženega in za svetnika, toda Rim tega do-
»•r
y
čudeži. Enega ao baje že od-.trili, drugega pa še iščejo. V tem znamenju, v znamenju boja za to. da bi dobili katoliški Slovenci svojega svetnika v Slomšku, ae vršijo tu«H sedanj* Slomškove slavnosti v Maribor«. Hkrati pa- izzveni vsaka taka manifestacija — kakor tudi lanski evharistični kongres — tudi kot manifestacija klerikalcev v političnem pomenu.
Velikanske sleparije odkrite
Inveatorji izgubili detel milijonov dolarjev
Chicago, 15. jul.-—Podrobnosti, kako so brokerske firme osle-parile investorje, katerim so prodajaJe ničvredne delnice, eo prišle na dan včeraj, ko je federalna veleporota obtožila 24 posameznikov ln pet broker-skih firm v Illinoisu, ld so zaprla vrata kmalu potem, ko je federaJna borzna komisija pričela s preiskavo.
Glavni stan sleparskega krožka je bil v Chicagu, toda svoje omrežja je rastagnii na več ko polovico držav. Trije ¿lani tega krotka ao so že prodali federalnim avtoritetam, a so bili izpuščeni, lu> so polotili kavcijo. Drugi, ki so imenovani v obtožnici, bodo kmalu aretirani. Obtožnica naglaša, da so zlorabljali tudi pošto v sleparske namene . Obravnava proti sleparjem bc bo pričela 28. julija pred federalnim di-striktnim sodiščem v AUanti, Ga.
Preiskava, ki jo je vodila federalna borzna komisija, aa je pričela pred petnajatimi metati in k mahi potem je federalni
justični department poaegel V afero. Obtožnica v glavnem naglaša operacije z delnicami Stutz Motor Car Co.. Inveatorji» ki so kupovali delnice te in drugih družb, ao bili oskubeni za deaet miHjonov dolarjev v zadnjih petnajstih letih.
Obtožnica navaja, da ao brokerske firme in posamezniki kršMi določbe federalnega borznega zakona, ki je bil uveljavljen I. 1983 in zlorabljali pošto. Poštne avtoritete aedaj sodelujejo pri lovu članov sleparskega krotka.
Glavni voditelji tega krotka, ki jih imenuje obtožnica, so J. K. Mendeieon, L. I. Sutterman in j. K. Sherman, vat H Chlca-ga. Sherman je operiral tudi v Minneapolisu. Brokerske firme pa ao Kopald-Quinn A Co., McCormick & Co., Gould Si Co., Robert Barr k Co. in Frank Munch It Co. Obtožnica omenja 14 prestopkov in kršitev federalnih zakonov. Ako bodo obtoženci na obravnavi spoznani za krive vseh v obtožnici označenih prestopkov, jih čaka maksimalana zaporna kazen 70 let, za vsak prestopak pet let.

HflMR

* fit
> . *
aJB
aEr-5
Praneoake teaake ao upriaorUe velike demonatracije na konjakem dirkališča v l*ngckampu, v katerih ao zahtevale volilno pravieo.	»	«

Veliko delavsko slavje v Franciji
Stavka je kiU največja
John	Philip Marray ia J»hn llrophy. «aai
mike revolucije
Parit. — (TP) — Francosko deltvstvo je Impotantno praznovalo svojo veliko tmago s spontano tplošno In .povsem mirno stavko. Na dan proslave so a stotin poslopij v Parizu in |>o vsej Franciji plapolale rdeče tt-stave, vlada pa je odprla ljudstva vsa državna gledališča .in opere.
Bil je dan iproslave velike delavske zmage, kakršne Franeija še ni videla; faktično največje proletarske zmage v Evropi poleg ruske revolucije. Naj veli-častnejša je bila proslava na pokopališču Pere Lachaise, kjer ao padli In kjer leže aadnji branite Iji pariške komune. Na njih go mile je organizirano delavstvo prlnttlo stotine vencev it svetih cvetlic, nad njimi pa ráspelo ve-Hkantkl napis, na katerem dva metra visoke Črke naznanjajo: "KOMUNA ZOPET ŽIVI!"
Vlada ljudske front»—socialistov, komunistov in liberalcev— je podprla to zmago t sprejet jem zakona, ki vsebuje glavne zahteve stavkarjev: 16% zvišanje plač, 40-urni tednik, plačane letne počitnice in obligatno priznanje tovarniških odborov za kolektivno pogajanje.
S tem aktom in pa t moralni» podporo, katera Je dala stavkar-j«m, je Blumova vlada pridobila na avojo atran in acementlrala vse delovno ljudstvo, uključivši male obrtnike in trgovce. Francija, delovna Francija, ni bila še nikdar tako enotna in aolidarna kakor je postala po zadnji veliki delavski zmagi, de celo konservativni dnevnik London Times je bil prisiljen priznati, da ima Blum na svoji strani pretežno večino francoskega naroda.
8 to delavsko zmago je tudi francoski fašizem dobil udarec, katerega ne more preboleli. Stavko je sicer skušal izrabiti v avoje namene. Tisoče fašistov ae Je čez noč spremenilo v—"socialiste": enostavno ao ai pripeli socialistični znak treh s tre lic, s« pomešali med delavstvo, jim po-nu uli erožje ter Jih bajakali na "direktne akcijo." llevada ao 4aéa\eé ia policija kmalu napra vili sotiec Uj provoked ji—aamo pariški delate! ao prijeli nad 600 tali pr.AokalorJi-v in jih izročili po: uijl.
V murta zmaga Ijudak* front* In U gigmitiéaa stavka rta pretresli Francijo do kmnln. 1«> ta v vaek slojih IMavski rat rud je prvič občutil avojo faktič r.o in potenčno moč. Na dan ao I rivret* najbolj zatirane in tzko-liščanr plasti ter pričele Vr<*ti t rumom* v organizacijo. Htro I ovne vntje ao več kakor podvojile število članov, ki ae tdaj bliža * Urim milijonom Močno «ta naraaii tudi aodahaUčita In komunistična atranka. Naval za pristop j« bil tako velik, da j« Lilo število isdanih pristopnih kart omejeno na pet tieoč na dan
Nov dah je pa s*«*J tad i n»d policij« in repokkkdMko gard« Pariška p<4ki)e. bi je dve tretji ni na atranl vlade ljudake fronta, j« tama zahtev ala odeta« lUv
fašistom naklonjenega načelnika. Prav tako so člani republikanske garde zahtevali, naj vlada izpraša v navzočnosti njih za-etopnikov slehernega častnika o njegovih političnih nazorih. Ponovno je bUo zopet nastavljenih tisoče socialističnih Žandarjev, ki so bili ob službo sadnia leta.
Čiščenje sovražnikov sedanjega vladngea režima je na dnevnem redu vsepovsod. In tudi ne bret potrebe. Fašisti so tfadnje dni tudi pokazali, da jim vlada ratpuatom njih organltaclj nI prišla do tlvega. Enostavno so se pričeli posluževati nove taktike, taktike odprtega boja ln odetja a — patriotizmom, t narodno tastgvo, ki je pribežališče vsake reakcije vseh držav.
Tudi ni nobenega dvoma, da se je francoska buržvazija s pri-stanjem na delavske zahteve le potuhnila. Njanl strategi računajo, da bodo aopet prišli na dan. Računajo, da bo prej aH alej prišlo do ratkola ljudske fronte, do dezertaclje liberalcev. Lahko pride tudi do razdora med komunisti ln aoclaliatl, po mnenju strategov kapltaliatiftno-fašlati-čne fronte. In ko bo reakcija dobila zopet vlado v svoje roka, tedaj bo prišel dan—obračuna.
Da bo situacija postajala bolj In bolj delikatna, nI dvoma. Zahteva vso opreznost Blumove vlade In vso prt prav! jenoet francoskega delavstva Tega dejetva se zaveda tako vlada kot delav-stvo.
Učiteljice nastopile proti kriškemu odboru
Wiatonsln Kaplda, Wis. — Organizirane •učiteljic«, ki ao izgubile slutbo, ker so stopile v Ameriško učiteljsko federacijo, katera Je včlanjena v Ameriški delavski federaciji, upajo, da bodo zmagale v boju proti članom šolskega odbora, ki ao Jih vrgH na cesto. Pričele so krožiti peticije, ki zahtevajo odpoklic članov odbore in dobile ao dovolj podpisov, da bo vprašanje odpoklica predloženo volii-c*m v odločitev. Člani šolskega odbora ao se zatekli k okrožnemu sodišču t apelom, naj ustavi nabiranja podpisov, to<ki Hodnik je apel odkloni! in naznanil, da ne bo izdal injurtk-clje. Učiteljice je podprl tudi svet tukajšnjih delavskih unij In imenoval svoje kandidate ta uradnike šolskega odbora In vse kote, da bo reakcija poražena pri prihodnjih volitvah.
Montaneka federacija za Lmwi§ov odbor
Hiillngs, Mont.—Odiior za industrijsko organizacijo je dobil novega zavetnika v Montanski delavakl federaciji, katera je tu* ril fndorslrala IMavaki nestrankarski ¿idijor, ki podpira Kooae-velta.
Mumiji» kašelj
Zdravnik: "Pravkar *«m vaši leni s* a tov al. naj odpotuje v adra* liišče.
Mož aakašija in molči.
— No, kaj pa vam )e? — vpraša »d ravnik
• — Nič hudega. — «e oglasi pat i jen Lova hčerka. — moj papa vedno kaši j a, kadar bi rad kaj
povedal, pa ne «vne
Ali «i» naročeo» na daevatk
1'roeeato ? Pedpfralte a».J Mali
Trdnjava jeklarskega trnsta se maje
Mafnatje javijo tvojo oboroženo tilo
Pit t «bar gh, Pa. — Philip Murray, načelnik odbora za organiziranje jeklarskih ln železarskih delavcev, je Itjavll, da so Jeklarske korporaclje te mobOItlrale armado poboj nI kov In tpionov, ki naj bi preprečili orgtnltlran-je delavcev v uniji Amtigtma-ted Aaan. of Iron, Steel A Tin Workert.
I Murrty pravi, da hoče jeklarski trust še nadalje vladati v svojem krtljestvu t železno peatjo. V zadnjem času je podružnica Bethlehem Steel korporaclje v Johrwtownu, Pa., uposlila 130 novih policajev. TI tedaj opatih jejo delavce pri delu, prlalušku-jejo njihovim razgovorom In jih »prest
neprestano zasiedujejo. Sledijo Jfm, ko se vračajo domov In ko prihajajo na delo. Policaji ao dobili navodila, naj se poslužujejo vseh tnanlh metod ustrahovanja, da preprečijo organiziranje delavcev.
Joncs A Laughlin Steel korpo-racija, ki ima velike plavte v Plttsburghu In Allqulppl, Je tudi l>ovečala armado |>ol>ojnikov In Iplonov. Slična |M>ročila prihajajo iz Youngntowna, 0„ kjer gospodari Youngstown Hheet A Tube Co., Iz Allentovrna In Eaat-ona, Pa. Upravi slednjih mest, ki «ta pod kontrolo jeklarskega trnsta, ata že uveljavili odredbo^ ki prejaiveduje plketlranje. Be-thlehem Steel korporaelja |«>lnl sklatlišča t munlcljo, orožjem In plinskimi bombami In se tudi drugače pripravlja nt vojno proti delavstvu,
Ta korjHirarlja Je nedavno o-bi J ubila, da bo zvišala plače delavcem dnset odstotkov, toda o-bljube še nI Upolnlla. HedaJ gradi visoko ograje iz InsleČe Žice o-krog svojih tovtni v Bethlehe-mu in drugih mestih.
Najnovejša Škot «k a
Neka londonska tvrdka je vrgla na trg uuki nov Izdelek. Kak« š«n je bil tisti Izdelek, je postranskega pomena. Povemo naj I«, da je novi izdelek prišel na trg na pristno angloeaški način, to se pravi, reklame mu nikakor lil manjkalo. Ni čudo, da je pro daja cvetela im <ia je itkapiček ran;»l od mea«x'a do menoca.
T« dni je minilo leto dni, kar Je omenjeni izdelek prišel na trg, To prilo>.no«t Je |«irabila tvrdka v to, da >e objavila uradno overovljene fanlatstlčne številke o prodaji avojega novega tnielku A to še ni bilo v««, zakaj na kon ru Je tvrdka prl|Himniia:
"Na tiaoče firlznanj t Angl«* škega In Irskega, dalje ena dopisnica s pohvalo s ftkotakega "
¡t v ksDka
p
OM IM
Vedno alske sa X-RAY Ura: tae ta s so hwM Haertaaa 0191
Razločeval sem nijanae v glasovih in v smehu mimoidočih, opazoval dvoje majhnih ptičev, ki sta poskakovala pred mano na ulici, pričel proučevati izraz kamnov na tlaku in našel na njih vsakovrstna znamenja in prečudne figure. Tačas sem dospel doli na Zbornični trg.
Hipoma aem obeta! in zaatrmel na izvoščke. Kočijadti so besedičili in postopali okoli, konji so stali sklonjeni naprej ob tem ostudnem vremenu. Hajdi! sem rekel in se sunil pod rebrn. Nsglo sem stopil k prvemu vozu in vstopil. Ullevoldsvej U. 37! sem vzkliknil
OdbrzeM smo.
Med potjo se je pričel kočijsi ozirsti, sklanjati se in gledati v voz, kjer sem sedel pod streho. Ali je pričel ksj sumiti? Brez dvoma, moja slaba obleka ga je opozorila name.
"Rad bi se sešel z nekim gospodom!" sem mu vzkliknil, da bi ga prehitel; in nato sem mu temeljito pojasnil, da se absolutno moram sniti s tem človekom.
Obetala svs pred št. 37, skočil sem iz vozs, po stopnicah, v tretje nadstropje, zgrabil za zvonec in pozvonil; zvon je nspravil v stanovanju šest, sedem strahovitih udarcev.
SJuikinja je odprla; opazil sem, da je imela zlate uhane v ušesih in črne suknene gumbe na sivem krilu. Prestrsšeno je zrla vame.
Vpraša) sem jo po Kieruifu, Joahimu Kie-rulfu, če se smem tako izraziti, volnarju, krat-komalo, saj ga in mogoče zamenjati ...
Dekla je streslo z glsvo.
"Tu ns stanuje nikak Kierulf," je rekla.
Strmela je vame in prijela za kljuko, pripravljena, da skoči nazaj. Niti najmanj se ni potrudila, da bi se domislila tega človeka; res Je bilo videti, ko ds pozna to osebo, po kateri sem vprašal, samo če bi hotela majčkeno pomisliti, ta lena stvsr. Razhudit sem se, ji okrenil hrbet in zbetal zopet po stopnicah.
"Ni ga tu!" sem vzkliknil kočijaiu. "Ni gar
"Ne. Peljite v Tomtegaden št. II."
Bil sem v strsšni razburjenosti, ki se je je nslesel tudi izvošček; gotovo je mislil, ds gre sa ilvfjenje in brez oporekanja ja zavoslt odtod. Pošteno je naganjal svojega konjs.
"Kako je ime človeku?" je vprašal in se okrenil na kozlu.
"Kierukf, volnar Kierulf."
In tudi kočijat je menil, da nI mogoče zamenjati toga človeka. Ali ne nosi navadno nekakšne svetle suknje?"
"Kaj?" aem vzkliknil, "svetle suknje? Ali ste is uma? Ali mislite, da vprašujem po ako-delici za čaj?" Ta svetla suknja ni spadala v mojo predstavo, skvarila mi je celega mota, kakršnega sem si bil zamislil.
"Kako ste rekli, da mu je ime Kierulf?"
"Gotovo, je to čudno? Ime ne skruni nikogar."
"Ali nima rdečih Us?"
Ijthko je bilo mogoče, da je imel rdeče lase, in ko je kočijat opomnil to, sem bil naenkrat siguren, da ima prav. Bil sem temu ubogemu vosniku dobesedno hvaleten in sem mu rekel, da se je domislil prsvega človeka; prav res je stvar takšna, kot pravi on; pravo čudo bi bilo, videti takšnega človeka broz rdečih las.
"To mora biti tleti, ki sem ga te parkrat vozil," je rekel kočijal. "Ali ni nosil nekake grčaste palice?"
Zdaj nem videl mota tivega pred sabo in rekel:
"Ha, ha, toga človeka pač Ae ni tiva duša videla brez njegove grčaste palice v roki. V tem pogledu »te lahko pomirjeni, čisto pomirjeni."
Da, bilo je očividno, to je bil isti mož, ki ga je bil ie vosik Spocnal ga je. ..
In drvela svs dalje, da so škropile iskre.
V vsem tem rszburjenem stanju nisem niti za hip iagubil prisotnosti duha. Vozila sva mimo policaja in opazil sem, da nosi številko 69. Ts številka me je zadela s tako kruto natančnostjo, nalik igli se mi je zspičils v možgane v enem samem trenutku. 69, natanko 69, tega ne pozabim zlepa, te 69!
Udobno sem se zleknii v vosu, plen najbLsz-nejših domislekov, zvll se v kJopčič pod streho, ds bi nihče ne videl, da pregibem ustnice in sem se pričel nsto kakor brezumno pogovarjati s «eboj. Blaznost divja v moji lobanji in meni ni nič zato, če divja v nji, tako trdno sem prepričan o tem, da podlegam vplivom, nad katerimi ne morem zagospodovati. Pričel sem se smejstl, pridušeno in strastno, brez sledi kakega vzroka, še vedno ves vesel in pijan od par čaš piva, ki sem ga bi) popil Polagoma jame moja razburjenost popuščati, počasi ae mi zopet vrača mir. Začutil sem mras v svojem rs njenem prstu in vtaknil sem ga med vrat in ovratnik, da bi si ga malce ogrel. Tako sva dospela v Tomtegaden. Kočijat je pristal. las topi I sem, brez naglice, brez misli, leseno, s težko glavo. Stopil sem v vežo, dospel na dvorišče, šel vprek, zadel ob vrata, jih odprl vstopil in se našel na hodniku, v nekakšni prednobi z dvema oknoma. V kotu je stalo dvoje kovčegov, drug vrh drugega, na vzdolžni steni pa stars, nepobarvana klop, na kateri je ležala odeja. Na deani, v sosednji sobi, sem slišal otroško vekanje in nad sabo v drugem nadstropju šum železne ploče, po kateri je nekdo udarjal s kladivom. Vse to sem zaznal v hipu, ko sem vstopil.
del sem mirno skosi predsobo, k nasprotnim vratom, ne da bi se podvizal, ne da bi tudi pomislil na beg, odprl še ta vrata In dospel ven v nasprotno ulico. Pogledal sem gori na hišo, ki sem jo pravkar prekoračil: Gostilna in prenočišče za potnika.
Prišlo mi je na misel, da hočem ubežati, splaziti se od izvoščka, ki Čaka nama; stopal sem -po ulici docela lagodno, bret bojazni, ne da bi se zavedal česa krivičnega. Kierukf, ta volnar, ki je tako dolgo strašil v mojih možganih, ta človek, o katerem sem domneval, da mora biti na svetu, Id sem ga z vso nujnostjo morsl dobiti — je izginil iz mojih misli, isbri-sal se hkrati z drugimi blaznimi domieleki, ki so prihajali in odhajali zapovrstjo; spominjal sem se ga le še kot daljnje slutnje in spomina.
Cim del j čaaa sem hodil, tam treanejdM aem bi); čutil sem se težkega in trudnega in jedva da sem še vlačil noge. Sneg je že zmerom na-letaval v velikih, mokrih kosmih. Navsezadnje sem dospel tjs ven v Groenlandljo, prav do cerkve, kjer sem sedel na klop, da bi se odpočil. Vsi mimoidoči so me oačudeno opazovali. Pogreznil sem se v razmišljanje.
Ti mili bog, kako žalostno je bilo zdaj z menoj! Svojega bednega životarjenja sem postal zdaj že tako odkritosrčno truden in sit, ds se nrf nI zdelo vredno truda, da bi se Še dalje boril, hoteč ga podaljšati. Nezgode so me premagale, vse to je prišlo pregrobo; bil sem tako očividno uničen, bil sem samo še senca tistega, kar sem bil nekoč. Ramena so mi upala vse tja na eno stran in tako sem se pri-vsdil hod*iti sklonjen naprej, da bi svojim prsim ksr najbolj prizananAal. Pred par dnevi krog poldneva sem gori v svoji sobi pre-iskal svoje telo in ve« ta čas sem moral jokati nad sabo. 2e več tednov zapored sem imel (Dalja prikodaJUJ
Mihall Zoščenko:
Humor s soline obale
Ceato me \ prašujejo: Zakaj pa zdaj ns napišete nobene humori-stične jioventi? Veate, vae to je lepo in dobro — znanstvene raz-preve in operete, toda radi bi čl-tali tudi kaj Rmešnega. veselega. Mar nam manjka negativnih pojavov, ki bi jih bilo treba otigo-
sati?
Prav pravijo. Zakaj tratim ča*. vraija «tr«la! Val M) se ZO|M>t lO-tili pisateljevanja. *am<» jaz o-stajam » svojim humorjem na za|*Cku. Mojih kolegom ne menda zopet dobro god i, A za *meh imamo tudi maraikaj. In |>ero Ae ni zarjavelo in roka tudi nr otrpnila.
. I .oh rim jm? torej zo|«'t »vojr o Hirti.
Odpiram torej »v o jo beleinico. Kaj je tu poaebno wmešni*ga? Tu je nekaj o tramvaju. Tu o obedih. Ali |»a tu. kako nem hodil dve leti v d rta v no zaU*iništvo po denar. |ia ga ni nem dbbtl.
V ne» koti izbrana ve»ela »nov, čeprav, kakor ae govori tdaj za-ničljivo — malomeAčanaka.
No dobro, pa vaemtmo nekaj mab«n«eCan»kega. če že m«»ra tako biti.
V ie mimo enuatavno a nov ro: kako m-m ar |*eljal na solnčni ju* I pr av i glav ni vratar. In kako dobil tam sobo. Ze 'pa vse v redu. Toda
lo veselo, satirično in izborno prikazuje rtenčne strani našega življenja.
Torej naravnost s parnika sem jo ubral v hotel
Glavni vratar se mi žareti v o-braz in pravi: Ne, veate, nad občinstvom naših dni kar strmim. Cim prispe parnik, prldrve vsi naravnoat k nam. Naravnost k nam. vam pravim. Kakor, da bi imeli1 tu k klad išče sol).
Ze sem hotel oditi, pa je vratarjev namestnik tiho vzdihnil, rekoč:
—	Hm ... veete ... S temi sobami je res krit. Nikjer ne dobite sobe. Seveda, pri nas hI se da lo kaj dobiti . . . Pomenite se še kakor ae »|todohi z glavnim vratarjem . . . No. aaj me razumete . Rad ima . . .
—	Vrag vaa vsemi, *— pravim. —» le kako si drznete . . . Glavni v ratar, pravi izza svojega pulta čez -mojo glavo svojemu namestniku:
—	Strmim. Pjedor Mihajlovlč. Kje »te pa videli pri naa prazno aobo? Kaj vam pride na minel?
Ijev. Odpre v vitrihom vrata in pravi v prijateljskem tonu:
—	Da, seveda, malenkost. Brez ključa stanovati ni prijetno. Saj boste vendar hodili ven — mnio prigriznit ali pit k studencu a tako vam ne preostaja drugo nego sedeti, sedeti kakor štor v sobi.
—	Prav praviU, — pravim, — toda kaj hočemo? Mar naj koga najamem?
—	No, to bi bilo predrago — pravi on. — Kaj bi pa rekli, če bi vam poiskal takole za osem rabljev v tej stari šari prildar den ključek?
In ključek je bil kmalu najden. Zdaj ležim na poeteiji kakor baron. Poslušam gramofon iz sosedne sobe. Izprehajam se sem in tja. In s svojim ključem se čutim enakovrednega svojim sosedom.
Zvečer grem na promenado in glavni vratar mi pravi:
—	Veate, s tem ključem »mo vam zmešali glavo. Mislili smo, da se je izgubil, v resnici ps visi 114 ns drugem žebljičku.
—	To se je posrečilo, — pravim, soba stane šest rabljev, stroškov tajam pa šestnajst rabljev.
—	Kako to Šestnajst, kako to ds ne osem? — vpraša vratar.
—	Seveda šestnajst. Vašemu nameatniku tri, ključavničarju pet, za ključ pa osem.
—	Za kateri ključ?
—	No, za tega-le, — pravim,
—	ki mi ga je našel ključavničar.
—	Oprostite, — pravi vratar,
—	ta cigan je vam menda prodal naš ključ. — Zares, — pravi, — tako je. Tu je visel, a zdaj ga ni več. No, le počakaj, jaz ti že pokažem!
—	Ce ae ne motim, imate tu o-brabljene karte, — mu pravim. Glavni vratar godrnja nekaj o majhnih dohodkih in podobno, potem pa resignirano zamahne z roko in se obrne k novemu gostu.
In kmalu slišim, kako mu pravi:
—	Dobro, dobro, sobica bi se že našla pri nas, toda brez ključa.
Kmalu sem zapustil hotel. Za vocnl listek sem plsčal sedemdeset rabljev, izdatkov sem pa imel najmanj sto rabljev. Tako se ne da živeti.
^ .f, a a a
V svojem nemirnem življenju se je naučil avtor enajstih pokli
cev.
Za nejslabšega se je izkazal poklic humorističnega pisatelja. Ne, nihče se ne ozira na razmere. Vsi so brezobzirni. Vsak bi se rad smejal, zabaval in čital kaj veselega. Vsaj zahteva — pi Ši vesele j še.
Morda se Je pa avtor že zresnil. Morda mu ni več v prvi vrsti do smeha. Morda se mu niti ta nedolžni dogodek s hotelsko sobo ne zdi smešen.
Sicer imamo rea še eno aobo. toda brez ključa. Ce hočete, jo lahko dobite.
Jaz pa pravim:
— Itobro. savotjo mene j« lah. ko tudi brez ključa.
Ah. vi nočete ključa? — - potem je pri nas st i
na debelo krade. Ljudje kradejo kakor srake. Ukradejo vam če treba celo zaveso, potem imate
pa sitnosti s tem. Ja/. pa pravim:
-r- V najslabšem primeru sploh ne bom zapustil sobe. Samo notri nie pustite. Guganje na morju me j«- zelo prevzelo, komaj se držim na nogah.
—	Dobro, —. pravi glavni vratar. — Pa jo imejte. Opozarjam va* aamo: ključ je nam nekdo odneael in aoba je zaklonjena. VI kte najbrž mislili, da je narobe — »oba da je odprta In da se je nam ključ izgubil.
—	Norčujete se, — pravim, — kaj bi pa |»očel a sobo. kamor ne morem?
Vratarjev namestnik je stopil k meni in me prijel za roko, re-koč:
—	Jaz pa vem za izhod . . . Dam mu tri rublje.
—	Hvala. — pravi. — če hoče. te »kočim na dvorišče. Tam dela naš ključavničar. Mogel bi odpreti vašo sobo z vitrihom.
Pride torej ključavničar.
—	Da. — pravi, — aeveda "nepotrebno razburjenje, to Je ma-lenkost Odpreti vrata Je tame Igrača Toda. — pravi, — hoditi v najvišje nadutropje nima po-mena Jaz. pravi, računam vsako ur*> svojega čaaa doalm no na valuto
Dam ključavničarju pet rab-Inez.
Avstrijski humor
Neki Dunajčan je izvedel, da nekdo oddaja vilo na Tirolskem čez poletje v najem; pisal mu je in vprašal, pod kakšnimi pogoji bi jo lahko dobil.
Odgovor je prišel z obratno pošto; pogoj i so Dunajčanu ustrezali. Vendar se mu je zdelo pošteno, "da prihrani morebitne nevšečnosti na obeh straneh," pripomniti, da je Zid. Na kar je dobil tale odgovor:
"Zelo s|>oštovani gospod! Veseli me vaše sporočilo, da hočete prebiti poletja v moji vili na Ti-rotekem, in obljubim vam. da se vam tega ne bo treba kesati. Kar se |>a vašega pripisa tiče, da ste Zid. vam moram odgovoriti, da ste mi s tem storili hudo krivico. Meni je namreč popolnoma vseeno, kaj je kdo, kristjan ali tid, budist ali mohamodanec — »amo da je Arijec!"
a
> *
Meneč na noč
Noč je topla in soparna. Oče odpre okno in zakliče na vrt: "Milena!**
"Kaj je, očka?"
"Kaj pa počneš na vrtu?"
"Meaec občudujem, očka."
"Prav. otrok. Samo dobro bi bik», če bi zdaj mesecu povedala, da naj v tame svoje kolo In ae odpelje domov, ti pa glej, da s« mi spraviš v posteljo!"
a
V šoli
"Nu. Janez." vpraša učitelj, 'zakaj neki Je morsks v.ida slana?"
"Temu bodo gotovo alaniki vzrok." meni prepričevalno Ja-
Vera Inber:
Tekstilne sanje
• —»
Sestanek je bil določen za o-smo uro zvečer, ko molče stroji in govori srce. Sestati sta se hotela pri postajališču avtobusov ob parku na koncu Kuaneckega. Ob osmih zvečer so snežni oblaki zakrili luno, zažvižgalo in začelo snežiti. In snežni metež je zaplesal po mestu, zasipajoč mali park s demanti in svettamodri-mi piši vetra.
Dmitrij Iznurenkov, čigsr let se še ni štelo mnogo, je bil v seznamu slušateljev tehniškega zavoda. Po nazivu bi človek tam težko pričakoval tekstilni oddelek. Toda bil je tam in procvital Je.
Prispevši na sestanek je nastavil Dmitrij Iznurenkov obraz snežnemu metežu, kakor se spodobi človeku in možu, ki veruje v svojo zvezdo. Svojo zvezdo je poznal Dmitrij Iznurenkov temeljito. Bilo mu je sojeno, da se bo vseh življenjskih in ustavnih izpitih spojil s tekstilnim življenjem države. Sanjal je, kako ostane ravnatelj predilnice. Njemu podrejena stojala io »troji so se kar lesketali v niklu in medi. Centimetri, metri, kilometri tkanin so leteli iz strojev. To je zadostovalo za vno Sovjetsko Rusijo, da bi ee oblekla v flane-
10	in platno. In Rusija se je oblekla. In ime DmHrija Iznurenkova se je izgovarjalo z ljubeznijo in spoštovanjem med rdečimi ravnatelji.
Ta čas je pa čaikal na ljubljeno dekle. V sanjah o bodočnosti jo je videl kraj sebe. Stanovala je z njim v predilnici in vsak stroj ji je bil tako pri srcu kakor lastno dete. V težkih trenutkih, ko je tovarno uničevala povoden j a-
11	požar — Dmitrij Iznurenkov je predvideval tudi take možnosti — je nastopala ljubljena kot vojak in kot vojakova žena. Reševala je dragocene medeninaste plošče, na katerih so razcvitali vzorci bodočih flanelov in bati-8tov. Sukala se je nad vodo in njeni lasje, nakodrani kakor e-giptski bombažnik, so bili rdečkasti od plamenov.
Snežni metež je prihrumel nad Kuznecki nasadič, snežni roj se je zgostil, in dobil podobo krat-kega kožuščka s hermelinovim o-vratnikom. Klabučevinsnti klobuček se je tesno oprijemal čela in ušes, a trepalnice so bile obtežene z snegom.
—	Zdrsvstvujte, — je dejala ljubljena s srebrnim glasom. — Kakšen kraj ste pa izbrali? Tu piha kakor v veži. Ali bi ne mogla iti v kino?
Dmitrij Iznurenkov je otipal v žepih praznoto in prah, pa je odgovoril :
—	Ne, ne moreva.
Potem je ponudil ljubljeni roko in ramo, z drugo ramo jo je pa zakril pred snežnim metežem ter jo tako odvedel čez Kuznecki most. Moral ji je povedati, da si zamišlja bodočnost z njo in da ljubezen do nje kot produkcijska sila države z vsakim dnevom narašča.
" V gledališču so bili naslanjači iz rdečega baržuna. V kinu je bil ogenj in sijaj tujih življenj. Toda tu, na Kuzneckem je plesal snežni metež in samo luči v izložbah so tolažile srce kakor lapon-sko solnce v megli. Pred izložbo, kjer so se vile toplo in nežno tkanine z nadihom breskve in vrtnice. se je Dmitrij Iznurenkov z ljubljenim dekletom ustavil.
—	Poglejte. — je dejal — kako dela bombažni trust. — Rad bi bil ženska, da bi mogel nositi take stvari. Prekrasno!
—	Neumnosti, —- je ugovarjala ljubljena. — To je vendar harhent. navadna, ničvredna šara, kdo pa nosi take stvari! Seveda kdor ni videl inozemskega blaga . . .
—	Sara? — je vprašal znova Dmitrij Iznurenkov. — Zakaj šara?
—	Zato. Pri naa sploh nič nimajo. Vse leze narasen.
—	Dovolite. — je vzkliknil Dmitrij Iznurenkov.
Tods ljubljena ni dovolila.
—	Ne. dovolite vi meni, — je kriknils »kosi veter In sneg. — Ne govorite česar ne veste. Ali nosite svilene srajce? Ali kupujete ruski krepdešin? No. torej. To je prava *ramota! Le poglejte!
In kakor znajo to \rtoglave, nečimurne ¿enake, je obrnila sne. tnemu metelu hrbet in odpela jopico na prsih. Dmitrij Iznurenkov se Je sklonil k nji. začu-
til je iz segretega krzna dihajočo toploto ter zagledal motne bisere in biserne grudi v krznenem gnezdu.
—	Poglejte sem-le, — je dejala ljubljena in položila na grudi beli, volneni prstek. — Kaj je po vašem mnenju tole?
—- Tole? — je odgovoril Dmitrij Iznurenkov. — Ne vem. Ljubim vas.
—	Jaz pa vem. To je ruska svila, ki leze narazen.
In znova je položila roko pod kožuh na prsi. In tedaj je zagledal Dmitrij Iznurenkov tam o-ranžno svileno perilo, ki je bilo raztrgano, kakor se svila navadno trga: v dolgih razporah po dolgem.
—	To je ruski krepdešin! — je kriknila ljubljena skozi veter in sneg. — Aha, torej kako je s to rečjo? Boste še trdili svoje? Pri na» nimajo nič. Toda poglejte v inozemstvo . . .
—	Toda pri na«, to je nekaj čisto dragega, — je obupano odgovoril Dmitrij Iznurenkov in se zamajal pod pritiskom silnega vetra. — Kaj se pravi: pri nas nimajo nič? Imamo vse. Toda si-rovine ... Ali morete vi razumeti to?
—	Neumnost, — je ugovarjala. — Čez leto dni odpotujem v Pariz in ostanem tam za vedno. Tam je blizu Nizza, v kavarnah je dovoljeno plesati in po trgovinah imajo dneve ostankov, ko prodajajo svilo napol zaetonj.
~ Kaj - pari2? _ reči Dmitrij Iznurenkov mogel. - Kaj Pam ^ij z novimi cehi? A ,
W A medeni!^
od ognja rdečke i laajeVA metri tkanine? A „W ie? ~ Toda tu ni bft?
—	Pozno je ie, je"dei*l trij Iznurenkov. Jj zgodaj vktati. Pojdite, sZ vas do dfrma.	p
Pred vežnimi vrati je bi snega. Na vogalu je plesal 1 bli izvošček plen mraza i mote. Njegovo kljuse je bi stalo na snežnem metežu to kakor velika ovca. Ljub je skrila brado v topel kodu S snegom obtežene trepalni so bile več- tako nepopisno kakor prej.
—	Torej kdaj se bovs — je vprašala. — Na
—	Zbogom, je odgovori trij Iznurenkov. — Nit, ki j ju vezala, ne je pretrgala, vo ljubezni je dobro, toda rovina ni nič vredna.
In nastavil je praa vetru kor se spodobi človeku frotem je pa odšel
'¡d
m
Razlika v nazorih
—	Zakaj si pa v gimnazi del? — vpraša oče sina.
—	Zaradi razlike v na Jaz sem trdil, da je bila r. neška vojna pred perzijsko fesor je pa trdil nasprotno
pridite v
JUGOSLAVIJO
7 dni do vaše domovine, ¿e potujete na ekspresnik parnikih
BREMEN E U R O P A
Brzi vlak v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane
An a«ta|ta ■ nilJwMJ—Iwl «kwm. pmrnlki.
COLUMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK
IiktnM Mmalik« >▼•■« ' ClwiWwn. Brtntni «a Haaktri«
Zm poJ*aniU vpraiajt« lokalneca ifrnli all
HAMBIRG-AMERICAN LINE IMTI SERMAN LLOYB
ISO W. RANDOLPH ST.. CHICAGO
1PRECUAJTE in
TAKOJ SPOROČITE
svoje ime, nsslov, poklic in tel štev.
DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLA FICIRANI
t
ISCEJO SB POVBSJKNCI u nabiranj« podatkov v vaaki
koloniji. bwUtjra ualntek
■I j Ivo, InUlifonUto In poanano •Mb*. PIAITSI

156 Fifth Ave.

HtwYodJl
TISKARNA S.N.P
gPBEJKMA VSA
J
v tiskarsko obrt spadajoča del
Tiska vabila sa veselice In shoda, vizitnice, f* knjige, koledarje, letake itd. v sloven.km hr slovaékem, češkem, nemžkem, angleAkem j^ikj
VOIIHTVO TISKARNE APELIRA fU 8.NJ\J„ DA TISKOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARNI
Vsa pajaaaila daje
aaijika dala pr*
PtftH« pa la*er»a«Oe ae
S. N. P. J. PRINTER
2W7-M sa LAWN DA LE AVE*VI Telefee Rockwell 4*«
CHICAGO, ILL-