Pavialitl frank© v drtavl SDS. ©HF PetsmesRa Stev. 1 krono« _260. §»ew. raae« sedeti in praznSIcev v s a I« *f an ete 10. ts?! «£©psf*ž&e» Uredništvo ie v Ljubljani* Frančiškanska ulica ŠL43-]., Učiteljska tiskarna. Dopise tranhirati in pod* pisati, sicer se jih ne pri-'bči. Rokopisa se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1‘50, Uradni razgiafii, poslano ter notice isti prostor K 2‘—. Pii večjem naročilu popust. V UufeHanf, * fetrtek 11. novtirbra 1820. ■ ' V? J S ' (štesiio jysos!ov. secifetao - ciemokr atiine stranke, Lelo llf. ¥es<»fot»ska št. 312. a i o e jj i a s?: Po pošti ali" % dostavljanjem na doni *a coio elo K 240, ga pol lesp h 120, sa csfrl e,o K 60, za mesec K 20, Za Ncmčiiocelo leloK812, za ostalo lujino in Amerika K 360. Bebtamscje aa H sl so pollnine proste. Upraviuštvo c v L;nbliani Frančiškanske ulice žt,G'!n Učiteljsko tiskarna. Pred razbitjem fadranske konference. (Vesti Ldu.) S. Margherita, 9. Agenzla Stefani poroča: V diplomatskih krogih smatralo položaj za resen. Italijanska vlada, ki je sporazumno z javnim mnenjem in s parlamentom postavila minimum italijanskih zahtev, stoji mnogo bolj omejenemu pojmovanju velikega problema po Jugosiovanih nasproti. Dr. Trumbič, ki }e uvidel, kako važna je določitev italijanske meje na Snežniku, je ponudil to goro samo kot koridor brez gorovja, ki edino varuje Trst. Italija je iz lastnega nagiba ponudila, naj se pomakne meja tako daleč od Ljubljane, da bi bilo to mesto pravtako daleč od meje kakor Trst. TrumbiČ mimo drugega tudi noče pripoznati suvere-niteto Italije nad otokom Cresom. Italijanski diplomatski krogi šo jako presenečeni zaradi nepopustljivosti dr. Trumbiča, ne le z ozirom na ..ogromne ozemeljske pridobitve", ki bi pripadle Jugoslaviji v Dalmaciji in na otočju, ampak tudi z ozirom na dalekosežni program političnih in gospodarskih koristi, katere mu je ponudil minister Sforza. Vsekakor s,o najbolj uverjeni pristaši sporazuma zadovoljni, da je Italija vse storila, da bi pokazala svojo voljo za spravljivo rešitev. Belgrad, 9. Iz Rapalla poročajo: Oioiitti menda .ne bo prišel v S. Margherto, dokler naši delegati ne pristanejo na glavne pogoje italijanske delegacije. Italijani zahtevajo poleg utrditve mej neodvisnost Reke s posebnimi pravicami talijanskih državljanov, Reka pa b? se morala dotikati Italije. Zahtevajo tudi nektera dalmatinska mesta in otoke. Verjetno je, da bi se v tem primeru moral vrniti tudi ministrski predsednik dr. Vesnič, ker naši delegati ne bi mogli sprejeti takih pogojev in bi drugi delegati ostali v S. Margheriti, da počakajo na nadaljnje instrukcije naše vlade. Italijanski pogoji nepreiemliivi. Belgrad, 10. „Pravda“ je dobila od svojega posebnega poročevalca v S. Margheriti nastopno informacijo: Italijanska vjada stavlja v pogajanjih nastopne zahteve: Italijanska meja mora iti po Ju!;jskih Alpah, od Triglava pa, puščajoč nam na vzhodu Idrijo, od Nanosa do Snežnika po mejah londonskega pakta, od tam pa naravnost na Kantrido. Italija zahteva zase Postojno in Št, Peter. Avstrija pa ma dobiti veliki kolodvor kolodvor na Jesenicah. Reka mora biti neodvisna država in mejiti na Italijo. Meje te države bi imele biti one, ki jih je nekdaj imel corpus se-paratum. Italija se odreka Dalmaciji razen Zadra, ki bi se imel pripojiti Istri, torej priti ped italijansko suvereniteto. Italija zahteva dalje otok Vis m demilitarizacijo vse obale do Kotora. Oiede Crne gore talijanske zahteve niso Jasne. Italijansko časopisje je še vedno nepomirlj-vo, kar napravlja slab vtis. Že pri prvih postajanjih v ponedeljek se je opažala napetost in Je splošna atmosfera zelo resna. Povsem kaže, da Je manj unanja na uspeh, kakor v Januarju. Današnji dan je kritičen dan za pogajanja. Naša kandidatna lista. VPRAŠANJE MONITORJEV. , Belgrad. 10. Znano ie. da ie zahtevala ententa. nai ii izroCii naša vlada del monitoriev. Naša vlada ni ugodila tei zahtevi ker te to nas vftini olen. zato so poslaniki Francijo Ansrliie in italiie izročili demar-fio Namestnik notranieva ministra dr. Ninčič ie odPovorH. da vlada ne more Še rešiti tepa vorašania. ker ministrskega oredsednika in zunanjega ministra ni v Betaradu. Vlada bo o tem sklepala. kakor hitro se vrneio naši delegati iz Italiie. V političnih krosih rrdiio. da bo naša vlada vztra>ala nri tem da mora ves voini plen pripasti naši državi In da se o kakem odstoou našega voineea njena drugim državam niti povoriri »e more. STAVKA OBČINSKIH URADNIKOV V SRBIJI. Zagreb. 10. »Riieč« iavlia iz Bel-grada' Po Doročilih iz notraniosti naše države so občinski imravitetii in nisarii v mnoeih občinah stoDili v stavko, ker vljula ni uppdila niiho-vim zahtevam jm> zvišaniu plač. eveijtuelno no izenačenju njihovih plač s političnimi nisarli. ČEŠKOSLOVAŠKA ZBORNICA. Praga 9. V zbornici ie zvečer ministrski predsednik Cernv podal Iziavo o dot/odkih v Toplicah kier le bil v interesu vzdržavania redu odstranjen spomenih cesaria Jožefa. -Govornika so prekinili nemški poslanci s Vlici. Predesednik Tornašek ie pozval nemška poslanca Knirscha In J um* a !< redu- oba sta odgovorila z udari na pult. Predsednik iu ie iz-kliučil za net sei Nato so se dvigni*! .Nemci in zapeli »Die Waoht um 'Rhcin*. Predsednik ie prekanil sejo. NEREDI V ATENAH. LDU Atene. 9. nov. Opozicijske stranke so priredilo danes demonstracij. ki so notekle zelo burno ker so demostranti nanadli noliciio katera le hotela obvarovati mir Pri tem ie bil ustrelien I policist. a drugi 1ežko ramen. Več civilistov so ore-tepll. Končno se »e nosreČilo požarni hrambi . da le množico s nomočio brizpfdnic razkronila. PROTEST ZOPER ZASEDBO RURSKEGA OZEMLJA. LDU Pariz. 9. nov. Pri včeraišnii seii sociiallstlčnepa peneralnepa ko-miteia >e poročal Jouhaux o svotem biyanin na ruhrskem ozemliu >n o sDorazumu ki ie bil sklemen v Berlinu z zvezo nemških strokovnih or-panizacii. Koncem seie so sklenili wdati iziavo. ki nai se nriobči v francoskem in nemškem časopisu. Ta izlava poroča nainrel o berlinskem soorazumu in upovana nroti ponovni erožnii. da se ruhrsko ozemlie voiaško zasede, kar hi dovedlo d:> neizopibne katastrofe ako se deiansKo izvrši. Delavci ruhr-skefa ozemlia se na vso moč prizadevajo da bi se izvedle določbe dogovora v Soai POLOŽAJ V BERLINU. LDU. Berlin, 10. Predsednik državne j vlade ie danes izdal naredbo, v Kateri se določa, da ie dovoljeno delavcem v obratih, ki preskrbujejo, prebivalstvo s plinom, vodo hj elektriko, stavkati šele tedaj, ie kompetentni upravni odbor izreče svofo sodbo lil če ;e preteklo od izreka te sodbe : najmanj tri dni. Kdor bo bujska! delavstvo ; k nedovoljenim stavkam, bo kaznovaa t I aaporcan in globo do 15.0.00 mark. Usfavotvorna skupščina bo imela prevažno naloeo. da noložl teme! e naši novi državi. Ustava so osnovni zakoni države. lemeHni zakoni, ki določnleio za dolgn dobo let smer In otavec vseea oolitičneea živiienia in kulturneea razvoia v državi. Z zakonom, ki bo snreiet v ustavo se ho določilo in odločilo ali bo naša država monarhih ali rennbllka Ustavni zakon bo določil, ali bodo imeli vso državno oblast v svoiih rokaj) edino le od liudstva tta nai* širšem demokratskem temeliu In v prtnolni svobodi izbrani Ihidski zastopniki. ali na bo n^d parlamentom prostih in neodvisnih izvolenih stoonikov stala še druffa višia s do-sebnijn božiim blagoslovom onrem-liena in s posebnimi nrivileailt ®”‘a’ podarpna neodgovorna oblast. Ustavni zakon ho določil, ali botno tudi mi. Hudle 20.'stoietia. už.ivali še tiste meščanske in državllanske svobode. katere so Evropi prtbonle številne revolucij v 19 stoletiu ali ne: al* se bomo tudi mi veselili z zakonom zalamčene pravice do tal-»osti nisem ali ne. ali bomo svobodno zborovali ali nod žartdarsko kontrolo ali bomo smeli tovoriti brez bojazni pred ovaduštvom ali ne. ali bodo smeli časopisi nisati to. kar ie res ali na bndo smeli sanio to tiskati kar ie vladainčim priietno. Ali nas bo še tlačila mora voiaške In civilne cenzure ali »e? Ustavni zakon bo dotočil kdo r/ravicn nanovedati volno dll skleniti mir. ali en sam neodgovoren činitell ali oa celokupen narod no svoiH zastopnikih v nar-lamentu. Ustavni zakon bo določrt. ali bo stal od liudstva izvolieni Dar-lanicnt nod kuratelo in kontrolo Bffornleva« doma privilegirancev ah ho on sam ed na inštanca. kier se bo določala visokost državnih bremen in nlihova razdelitev? Vse to in še mnopo drucih važnih stvari bo določila ustava. Ustavo hod« na »Mena!« t?stl mof ie katere hodc*‘o volil* 28 novembra Od Irlda teh volita s0 odvl«nl o Ipovo-r! na vnrašsrnJa? An reouMKa ali monarldla? AH ena d^avs* an tri? Alr en narlantenl al« dva? Ali svoboda nit tlranii3? Alt nravtca za delavca In b«®ft,na v e«!*kl meri ali na samo za kan taHste in verlž-nJke In oone vseh narodov !n ver? Izid volitev ,ft odvlsep oe noroča! nato sodrup dr Milan Korun. tNiegovo poročilo obiavi-mo nrihodnle dni 1 Po končanem govoru le predlagal naslednic resolticHo: XII. strankin zbor ISDS v Ceflu. 1. nonavlia zahtevo IuposI soc. strank no združitvi vseh balkanskih nabodov v balkansko Tenuhl;kansko federaciio. smatraloč. da *e z usta* novitvilo naše države storlen nrvl korak k dosepi tet>a riMa 2. zahteva, rfa bori* naša država ustavna narla-menlnrna demokratična renuMIka v kafer? na* bodo državllanom za*am-čene široke nolitVne ekonomske :n socltalne ustavne nrav>ce. Zato tir-*amo da se ustavno zaiarnčiio vse zahteve našepa tninlmalnepa oro-prama. Izha>aioč iz stališča da smo politično za: narod in da moramo v vsem drtipem stremeti za tem da postanemo en narod zahtevamo da »ujel osrednii parlament vso zako-daino moč v državi v kolikor ustava ne odkaže samoupravnim zastopstvom— v državi znkonodaine moči v zadevah lokalnega značaia ali pa v svrho izvrševanja okvirnih zako* nov Hočemo samoupravo posameznih na oodlapi msoodarskih vidikov se-stavlien!h or>krpiin okrož.ii ;n velikih/ v konštituanti se naroča da stopilo v zvezo z vsemi soc frakciiami v občin. — 3. Strankinim zastopnikom državi v svrho sestave enotnega ustavneua načrta za državo na nod-laP' od stranke izrečenih smernic. Strankin zbor ie to resoluciio so-plasno snretel nakar se ie otdasila k besedi sodružica M. Rakovčeva. Omenila ie bedo in krivico ki se podi zasebnim uslužbencem za katere po dt žava notV nrav nič pobrigati da hi Hm zakonito zavarovala človeka vredno eksistenco. Bodoči naši poslanci na> bi se za te trnlne ob nrvl nrOiM ravzeli v parlamentu. Sodrug Elhin Kristan nrinominia >!a bo socl-lalno demokratična stranka v konsti-tuanti zahtevala, da nai bo v ustavi izrečeno in frarHntira«o troie idavn h nrčel za katere se borimo: nrvo načelo da bodi Industrite zadeva vsprrn naročja, ilftioo. da hodi zernlia nn«est v«et»a naroda, tretie na da bod> zaiamčena oenclna svoboda ve^t*. tako da ne bo nobenega zatiranla. 7.a vse dr^aviia-ne zahtevamo ponolno enakopravnost. na nai bodo to Nemci. MndŽan ali na Arnavti. In če bi naši mogotci bili spoštovali to načelo, bi tudi nikdar ne doživeli razočaranca, kakor so pa doživeli na Koroškem.. Strankina ihtava. O delu odseka za strankino ustavo »e poročal sodrup- J. Pernot Nie-povo ooročiio le strankin zbor vzel na znnnle in potrdil ods^kove Sklene. Iti nalagata no predlogu soar. Ant. Stran S. NAPREJ. Štev. 260. Kristana bodočemu izvrševalnemu iidHoru. da vse nebistvene podrobnosti v strankini ustavi primerno Iz-inremeni. Volitve. Strankin zbor le izvoli! na ored-Iop odseka za strankino ustavo na-'slcdnie sodrupe v vrhovne strankine orpane: Načelstvo: Člani: Ivan Kocmur. Anten Kristan dr. Milan Korun Fi-1!d IJratnik. Ivan Mlinar. Ktbin Kristan. Zvonimir Bernot. (vsi v Liub-IhniV Melliiior Čohal (Zaeorie). Namestniki: Ivan Hlebš. Ivan Ropret Viktor Zore. Ivan Tomc (vsi v L hib Hani.) Izvrševafn? odbor: Bahun Post-rak. tninik. Kreutzer (Maribor). Ko--rr.avli (Pttii). Martinčič. Hrasnik (CelieV Vaienčak (VelenieV Hočnik. Marl>ec (Koroško). KruŠič. Malovrh (revir). Ravnik (Liubliana). Marčič IJesemce). Bedina (Tržič) Oruden (KritielO ter od KHZ Prepeluh (Uuhliana). Rebič (Kočevie). Strži-na (Maribor). Trnknns (Sl Oradcc). ,Podn?čan »Lnibno) Blaznik (Št. Pa-,vel). Baraga. Pičinin (Posavle) ter vsakovrstni predsedniki okrožnih ov^anizacii in strankini okrožni tai-nlki Kontrola: Holzinper (Celle). Klančar (Studenec). Eržen (Mari-Lor) Skomik (Liubliana). Rinaldo st. (TrbovHe). Ob koncu se le oplašil k besedi Se s dr Lončar, ki ie iziavM da se odtepide nadalinemu aktivnemu političnemu živlieniu. ker se ie bil že pred meseci odločil, da svole moči oosveti znanstvenemu delu Sodrup Koren izreče strankinemu zhoru zahvalo za vzorno niepovo delovanje sodr dr. Korun oa cepkim sodruPom za vse nrerinrinrave in postolinhnost da se ie strankin zbor tro^el tako uspešno izvršiti. Sodrup Ctbin Krišen konstatira. da ie strankih zbor izvrši v tem kratkem času preresen de! dela v nrid naorrdovania delavskega pibanla in izreka še nosehno zahvalo nredsedstvu zbora. Sodru? F. Sverek se ie soomnil še vodstva plavne^a strankinega plašila »Nanre-ia«. ki ie v naitežiih časih razkola med slovenskJm proletariiatnm dovršilo mnopo hvaležnega dela s svo-*o spretnosti? in vztrainostio. — S tem ie bil strankin zhr»r nri krahi in delegati so odhainli * občntkom za-d:*voHnnsti in zadoščenia za svoie dr*?*'dnnie nenmerno delo za SfrVmie oseM^rma s trdno nado rta mora to delo obroditi na'1en§e usrehe t ls*o vztratn^tlo kot do«?!«’ deluieto v rrocneh delnvskppa Ihidstva. Naša inteligenca. V zadniih desetlet^h nred volno In med voino ;e število slovensVIh lntel>pen‘ov vsled tedaniih noPtičnih I2rrr<(-T nrece' narastto ;n danes ho seveda še mnopo boli rastlo. ker so se razmere za obisk sredniih in visokih Sol znatno izbolišale. Število samo ra ni odločilno za pomen m vnliv naše inteligence v narodu am-Dafc druee okolnnsti. katere hočemo na kratko omeniti Pretežna večina našh Solanih Hudi ie iskala svoi kruh v državni ali snloh v lavni službi: ont so postal’ lavni večinoma državni uradniki Prav neznaten del se ie osamosvoji v poklicih ki dovnllnieio inte-lipentu samosfofno m!S>JenJc In ma. terlialim neodvsnost V tel činieni-ci tiči ono zlo ki ie krivo da vrlk del naših vitmnih delavcev« Se danes n? more naiti svoie nrave po- litične orHentacilc in ne stoli tam. kler bi lahko stal in moral stati. V absolutistično- fevdalni dobi ie bil uradnik namestnik In zastopnik od bopa posvečene in potrlene cesarske ali kralievske oblasti in nie-pova nrva naioea na ie bila. da va-ruie državno t I v tedanii dobi vladarsko avtoriteto. Uradrnk le bil ta-korekoč drobec neomeiene oblasti vladar!eve del vladaria samepa. ki ie zrni tudi primerno skrbel. Ko ie fevdalizem nadel, ie postal uradnik zooet drobec državne oblasti, katere seveda ni renrezentiral več vladar sam. amnak tisti simi ki ie z ne-kdal v oblasti neomeienlm vladar-iem delil državno moč torei buržva-zi!a. Buržvazna državna oblast zopet identificira uradnika z državo In mn oravi da ie, on dolžan kot reprezentant državne oblasti (buržvaziie) čiivot1 avtoriteto buržvaziie (kot i vsak telesni delavec oroti svoiermi deloda atcu. f)r-ž*»va notrehu;e delavce: delavce ki dclafo z mi^žpani in delavce, ki de-la>o z rokami. V bistvu se uradnik ne razločttie od delavca nrav nič: (ih« cin itotokmalca drlava 0» v» de-tc»<^»talec. Te enoslavne resnice naše v starem duhu vzPo>eno uradništvo ne mnre *iv»detf Kadar bodo oa tudi uradnici ra7':ime1i svo? noložai nroti tržavi laVn kakor to odPovaria modernemu naziraniu o državi, takrat bo konec vseh nespametnih pred* sodkov ki Uh poii še danes len (‘»vala bo»»u. vedno manlši del) na-nradniStva ornfi delavstvu z rokam' in takrat bo tudi uradništvo na*lo svolo nravo oolitično oriienta-cr-c. katera pa ne more voditi na s*ran buržvaziie ampak pa bo ori-\e:tla do »eva da bo sepel kot umni delavec bratski v rrjko strokovtio-iznčenemu nrofesiionistu ali na samo telesno se mučečemu delavcu Delavci so eni in drupi zato moralo naiti skunno oot Politične vesti. + Opcija narodnostnih manjšin. Z ozirom na dnlnčilo st. ^ermainske mirovne ropodbe ie ministrstvo za ri<^anip stvari ^dplain uredbo o op- cili narodnih manišin. Po tei uredbi se imaio Nemci. Madžari in ostale tt»e narodti^ff. ki so nrel orioadale avstn»-oprski monarhiil. iziavitl ali hnčeio postati državliani kralievine Srbov. Hrv.v*)v in Slovencev, ali pa Imčeio ostati podaniki Avstrije in Madžarske + Zasedeno ozemlje bodo rešiti narodni socijaiistl. Tako bi se dato sklepati Iz letaka, s katerim proglašajo kandidaturo dr. Ravnika v Mariboru ta kjer izrečno povdarjajo, da ima narodno - socijalistična stranka v svojem programu osvobojenje vsega neodrešenega naroda. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, sta z ozirom na to opazko prišla včeraj v Ljubljano en zastopnik zunanjega urada v Belaradu In en višji generaištabni ofieir, da izročita vse tozadevne posle in priprave tajništvu stranke »NeSe Se.« -f Slovenskim komunistom za uho! Draždanski »Komunist« plašilo saške komunistične delavske st-anke. prinaša zanimive članke iz katerih enepa posnemamo nar vrst'" ki lih priporočamo v berilo tisti") k! danes še kai dado na edino izveličavni evanpelii raznih Žorpatov. Fabiiančičev Petričev m drupih kričaških šarlatantov: »Pro-lr^ritat ie živel do nred kratkim v neki Po«ti rncpli iluzii o sovietski Rusi’i. PomanHi:ve in slenarske m-formaciie o resničnih raznierah. ki lih le neka vrsta nerazsodne simnati-ie vse nrerada poslušala in ki so dajale proste roke brezvestni demaeo-piii. ko navdale na vzliičenie ki ie tvorilo da postane resna politična nevarnost. S številnimi noročili iz nanoveišeea časa ie bila orava slika ruskih ra7mer boli in Jioli f>dffr-niona Tem ie izpinil oreceišen del ibzii in sodbe so bile nostavliene hi:^;e realnim tlom. V masah vzbira to raziasnievanle različne učinke. Eni ho radii z neba in kloneta: na izpubo rc.mantičnepa sovietskeca raia reasiraio z izbruhi ohuna solze s solzami ali resicnaciio. Drupi ooli-t*čni kramar«, ki so živeli od Sar-latanstev svole demafOPile. so besni rta iim ie bil »kšeft« uničen: za-sramule io in kolneio noročila in 00-r.»čevalce kričiio o orotlrevolucii-skem vedeniu in imenuleio vsakepa ki nove resn:co n sa)te, dalte... -+ Dr Korošca orsporoča »Beo- jraiski dnevnik« na sledeči način: Ako hočeš, vohlec. da ti bodo trka- li vlak? 00 železnicah Še v bodoče, da se bodo nalile nošine nošiliatve in nnštni vaponi na domačih in interna-cilonaIn'h nrov»ah ti pa da boš plačeval. notem voli nona Kor°šca ker ie to »momče neženieno« v svoiih hoposlovno-klerikalnih šolah preživeto vse. mladost v učeniu. kako se ureia nromet kako se zidaio ceste, železnice !n lokomotive. Razun tepa ie »o »divno momče« nroučavalo Se kako se država prehraniule in po voini obnavlia 4- >>Čeml listič«. To malo. pahlji-vo ščene si ne more kal da bi ob vsaki nriliki ne bevsknilo za kakim rtotom svoip oneniople srboritosti v nas. Ker si drugače ne ve oomapati in ker dru^ie ne naide prebov da bi iih nam očitalo razkriva svoto črno dušo. češ: Oleite lih prebp sooiial-tlemokratnv!« Prav po nepotrebnem m", vain ne damo svoie mirne vesti, a vi se s takim nočetiem ne onere- 1 te Pač oa bi se nam r^bro zdelo, če t.^natp enkrat vse svoie nekorekt- ’ nosti: bomo vsaf vedeli, da nam le ooravili z odkritim nasprotnikom in ne z rokomavhariem. ki ooerira t žakliem ia kamnom. Tako bi moral v svoiem včeraišniem članku »Delavska stranka« pasus v toliko iz-premeniti: »Slovenska liudska stranka* V politiki predvoine in voine dobe se ie naslaniala na vodstvo du-naiskih iudov (ekscelence, vojni ministri, habsburžani itd.) sedai oa se naslania na srbiianske radikalne bankirie. Tudi o usoehih lahko poveri: Mnopi nlenr voditelii so lepo obopateli. nieno črnorumeno pospo-darstvo ie še v spominu vseh Sedal se ie orelevilo to črnorumeno posoodarstvn (vsai tisti del ki živi v Juposlaviii) v nekako mešetarsko-dobičkarsko Središnio zadrupo. kjer so združeni srbiianski radikalni kapitalisti in slovensko Inidsko strankarski veditelii. Ti usnehi so poto-vo siiaini za posamezne voditelie te stranke. Toda delavstvo le teoeno.« Tako bi povorili po časti in pravici In vsi bi vam veriel'! + Tudi važno z Jadranske konfe-tence (?) Iz Rapalla ooročaio: Orof Sforza ie povabil dr. Vesniča in dr Trumb!ča na izlet v Oenovo. Vreme ie nrav pomladansko. Kai hočemo — Preshiro! + Avstrijski narodni svet. Novo isvo-Uetri narodni svet je imel včeraj prvo sejo. Po kratkem nagovoru dosedanjega predsednika Seitza m po zaobljubi poslancev je bil poslanec dr. VVeiskirchner (kršč. socijalec) s 106 od 172 oddanih glasov izvoljen za predsednika. 66 glasovnic Je bilo praznih. Dr. Weiskirchner prevzame med odobravaniem in ploskanjem predsedstvo. V govoru se spominja izida glasovanja na Koroškem in pozdravlja nedeljeno Koroško kot samostojnega člana zvezne države. (Viharno odobravanje.) Z veliko žalostjo se potem spominja od Av strije ločenih rojakov, katerim pošilja iskrene pozJrave. Pozabljeni ne bodo nikdar. — Zbornica izvoli ,nato za podpredsednika poslanca Elderscha (soc. demokrata) In dr. Dinghoferja (Velenemca). Nato je bil izvoljen 13članski odsek za poslovni rud z naročilom, naj na prihodnj-i seji predloži zakonski načrt za poslovni red. Prihodnja seja bo menda v torek 16. t m. + Ne bodo dali! Razoor med češkimi soeiialistl in komunisti v zadavi delavskega doma se ie nred svnini'0 odločil v toliko, da moraio komunist! izročiti delavski dom z vsem inventariem socialistom Ko-n’npi«n orovorp da «e na to razsodbo ne bedo »ozirali«, tem mani na delavski rl 'tn 'l7r»t^ili + fz SvJce. Zvezni svet je izdal na zahtevo noslovuepa vodstva švicarske sociialdemokraške stranke avtorizacilo vsem zastopnikom socialističnih strank ki niso upisane v !I internaciionalo. oa ne snreimeio moskovskih točk in se udeleže bero-ske mednarodne socialistične kon-brence Dovolienia se dado zastopnikom le ood noiroiem da no končani konferenci takoi odnotiiieio in se tekom nie vzdržiio vsakepa nolitlč-nr-<» de>ania ki ne snada v nleno no-dročie. Poslovno vodstvo snrelme odgovornost za te novole. — Vodstva švicarske socifaldsmokraške stranke ie v Bernu znova raznrav-lialo o reviziii nrovrama in se ie iz-iaviio z ?1 nrotl 18 točkam za diktaturo proletariiata in sovietski sistem Ti vnrašanii se bosta odločili no S*rant'*!°m 7h 'rnvai'lu 4- George o položaja r Srednji Evropi. Na banketu v Guildhall Je dejal Lloyd George: Odstraniti Je treba nesporazumljenla med državami Zapadne in Srednje Evrope, ki izvirajo Iz vprašanj, katere je treba urediti med Nemčijo in zavezniki. On da je pravkar prejel Jako povoljna poročila razorožitvi Nemčije. Po Nemčiji v ten* oziru izdane odredbe so jamstvo, da 34 sedanje vlade v Nemčiji popolnoma odkrt tosrčne glede pripravljenosti, da izpolni}* določbe mirovne pogodbe, dede obnov |< izjavil, da hoče Nemčija predložiti gotov« predloge zaradi ureditve svojih obveznosti. ■BK4B»T3\C»« Telegrami. BUDIMPF.ŠTA BREZ PREMOGA. LDU. Budimpešta, 10. Mesto Budim* pešta se nahaja v težki krizi glede preskrbe z gorivom. Uprava mesta ie bila vsled pomanjkanja goriva primorana, zapreti šole. V bolnicah ležijo težko bolni v nezakurjenih sobah. Domača gospodinjstva so brez goriva. Mestni svet je sklenil, naprositi evropsko premogovno komisijo, naj preskrbi premo« za budimpeštanska do« mačo gospodinjstva in za plinamico. BO.II NA KRIMU. Moskva. 10. Frontno noročilo z dne 9. t. m.: V odseku Porokon se boluiemn v utr»enih sovražnih 00-stoiankah. Dalie vzhodno so naše čete prodrle o hoiih na Krimu in so doseple črte Karad-Sanaio. Posarja raiMei 1 TMjski-Mti Včeraj so se zopet vršila v Ljubljani pogajanja med rudarji in Trboveljsko pre-mogokopno družbo, a so potekla zopet brez uspeha. Kje tiči tukaj vzrok? Kako je mogoče tako dolgo vleči rudarje za nos? S tem se res navija do skrajnosti potrpeZ< Ijivost delavstva. Ali misli gospoda rudar. Je pognati v stavko za volitve? Zdi se nam, da bi bila to trlvolna Igra in da bo rudarsko delavstvo kljub taki nakani vedelo, komu spadajo delavski glasovi. Organizacijski vestnik. Iz strok, organizacije. Shod mesarskih uslužbencev or! Marenčetii v Iiubliani. Centralno tainišivo živilskih delavcev ie sklicalo nriiateliski sestanek dne 27. ok« tobra nV k-, .ir or< p. .lurita Marenke 'tplavstvo v mesar v« c- 'fanek >€» hii len in udeleženci so labko ponosni nanj. Položai teh uslužbencev le res v primeri z drjipim delavstvom med nai-slabšimi Kot sklicateMa sta bila ss, Tomc in Piškur Po dQi°em čakaniu. ker <;o tako dolpo zano«leni se lih »e 7bralo leno nii čas da se tudi delavstvo v mesarski stroki oklene delavske raz-rednp oropnizaciie in se neha oklepati narodnih sociialistov in meščanskih strank ki se niso n"«dar nobri-pale za niihove službene in plaiilne razmere. Ožiposalo se ie tudi e. Vinko Pusta klobasaria nri p Oolo-bu v ?iški. ki se ie ori klobasarskem s^r.du izraz!l da moraio češki delavci ven Iz Sloveni«; Po zaklijčka sestanka so se udeleženci soplasno izlavill da ie bil sestanek na mestu in oončen ter da se vnišelo v orpani-raciio živil«kjh delavcev Isto so izjavili tovariši Čehi. Vse drueo pride z orpanizaci.o. iu se nrav nič ne me-niio. če bo p. Pust 'Kričal, da smo bollševiki i" delamo razdor v ni^h vstab, O. Pustu svetuiemo. nai ne hodi v strelski »arek brez rezerve ki pa zapušča Pristopajte k izobraževalni oiganizttciii ^Svoboda . -1 —it 11------ LIS I EK. Francosko spisal Oaston Leroux. (Dal le.) Rouletabjlle oovzame: —- Ker -e že to Priznala, potem Janko novem, da ie prihaiala Ponoči k čuvam v nrvo nadstrume praiske* Pa stolna v sobo l oritira orav do vežnepa nraz-\ not/leda na stoo- i ni;co ki io razsvetliuie svetifKa oče- ! ta Jakob? na stonniici). kier leži ra7pai;eno trunlo n»enepp liubimca: vidi in nobepne. Ali vzbudila Jakobovo nozorjjost ? Res le da ie ! ta nntem dohitel temno Prikazen, ki j mu Jr ni mislila snati nar noči. »Tudi to noč pa ie zbudil še pred zločinom, krik »Božie stvarce«, in zaledni ie skoz svoie okno temno prikazen ... Oblekel se ie hitro In tako si labko razlapamo zakai le nrišel v vežo nonolnojna oblečen ko smo orinesli čuvaievo trunlo. To noč ie hotel brez dvoma, opledati nrav od blizu enkrat za vselei to' ‘zredno prikazen. Sooznal io le Oče. Jakob ie že star nriiateli pe Matlii-enieve Najbrž mu ie priznala liube-zen do čuvala, svoie sestanke, ter pa prosila, da Io reši Iz tepa mučnepa noložaial Poločai pe. Mathieuleve. k: ie videla nred seboi na kamnu v veži svoiepa mrtvepa liubčka ie bil pač nomilovania vreden. Oče Jakob i<* imel toliko usmilienia ter ie spremil go. Mathieuieya sko» coščo. Iz- ven narka dav še celo mimo ribnika prav do ceste v Epinav. Od tam ie imela le še nekai metrov do doma Oče Jakob se ie vrnil v prad in v zavesti kolike važnosti le za pospo Mathieuievo da se ne izve za nieno navzočnost v pradu v taki no^-i ie skušal na vse načine prikriti to žalostno epizodo te strašne noči! Ne čutim nrav nikake potrebe pozvati po Mathieuievo in očeta Jakoba, da ootrdita mole besede. Vem da se ie vse tako doeodilo! Samo pa. 1 aisana hočem spomniti, on bo namreč lahko razumel, kako sem vse to upotovil. ker on me ie videl nasled-mepa hitra kako sem se sklanial nad stoniniami nad dvoinlm sledom. k;er so šle vštric stoninte očeta Jakoba in stoninle Ma'hieuieve.u, da bi si kdo pustil natvezlti neresnico, da napravi smrtni greh, če voli pri volitvah tako stranko, ki hoče storiti kai za blagoti it njega in meso v ih otrok in za Magobir vsega delovnega ljudstva in če ne glasuie za klerikalne pijavke?! Mislimo, da takih srednjeveških ljudi, ki bi to verjeli, ni več veliko med našim tjud stvom, zato bo pač klerikalcem vsak rekel: »Podite farbat koga drugega, mi smo vas že predobro spoznali. Ko ste nas huj skati na vojno, da pobijamo nedolžne ljudi, takrat vas ni pekla vest? In ni vas pekli vest, ko ste kradli kmetom denar iz žepa za vojna posojila, češ da gre za vero? AH se sploh še upate na solnce med i»-Stenc tiugi?« S klerikalnega shoda. Nekje na Dolenjskem je nastopil mož za stranko svete vere in političnega nepoštenja in govoril: iASi hočete most? Če ga hočete, volite mene! Ali hočete novo cesto? Volite mene! Ali hočete poceni obleko ta obutevV Volite mene! Ali hočete občinskega 0'ka — volite mene!« — Prosta v o? n ta vrača točih se beguncev Beeunci se obveščalo, d p te kreditirani#* vožnie /a one 'Ki sp 73 st.ilnn vrntnn na svr>ia dnmov-> ia. nodališano do 31. decembra t. I. Ta rok se »ml nobenim noeoiem ne bo vrč nodnPšai zato ie v interesu betruncev. ki se misliin vrniti da se vnieio do konca ieta. ''er bi sicer morali sami nlačati selitvene stro-škr 1 'rad ?a 7a«č'tn beguncev Na naslov ob£3nskeaa sveta in vojaške lipra-e! Medicin Ko se Ljubljana povsod prenavlja in se res marsikaj stori, da bt se zanemarjena zunanjost mesta odpravila, pof.taia Pivoli, naše najlepše šetališče, ved no bolj zanemaricno. V posebno žalostnem stan u je nekdanje dirkališče, ki je bilo pred vojno vedno lepo urejevano. Potniki, ki potujejo v vlakih mimo tega smetišča, o našem mestu sigurno ne dobe dobrega mnen.a. Zarjaveli avtomobili, kupi gnoia, staro žeiezje, podrte barake, vse leži nav-sfcriž. Konjski depot ima v kratkem ta prostor zapustiti, mestnemu magistratu se ponuja torej prilika, zahtevati od vojaške uprave, da ta prostor definitivno zapusti bi ga vrne svojemu namenu. Ce že ne gre drugače. Kot da mora avtomobilni mate rljal zginiti, ima vojaška uprava za to dovolj prostora na ljubljanskem polju. Beda mariborskih traiikantov. Mariborski ttafikantje so nam poslali dopis, na slovljen finančni delegaciji v Ljubljani, kjer se bridko pritožujejo nad tem, da moralo dobavo tobaka v naprej plačevati, kar morejo le na ta način, da »1 izposojajo denar proti visokim odstotkom, vsled česar je ves njih zaslužek pri prodaianju to baka skoroda izgubljen. Ker je tako pred-plačevanie uvedeno samo za Maribor, prosijo mariborski tratikantje, ki so razen nekaterih vsi revni lludle in invalidi, da jim finančna delegacija to breme predpia Sevanja tobaka odvzame, s čimur Jim bo eksistenca za mnogo olajšana. Goljufija. V Ljubljani se ie pred ko roškim plebiscitom pojavil eleganten, vitek mladenič finega, samozavestnega nastopa. Bil le to Josip Galinovič, ki je baje trgovat z »medikamentl«,' Farmacevtu M. Trumbiču je izvabU v obliki posojila 35 tisoč kron pod pretvezo, da Ima v Trstu večjo zalogo zdravil. Tudi več visokošol cev je ogulil za znatne zneske Po plebiscitu je hotel organizirati koroške prosto voljce. Mož je pobegnil, ker so mu postala tla prevroča. Berač Iz navade. Ker je v gostiln’ Lisjak na Poljanski cesti beračil, je b!t aretiran bivši brivec Ludovik Perko. Zaradi beračenja in vlačuganja ie bil Že 18 krat predkaznovan. Vlom! in tatvine. V skladišču trgovca Alojzija Polanjko na Mestnem trgu je bi’o ■»lomljeno. Ukradeno je bilo 13 parov čevljev v vrednosti 6000 K. — K Apoloniji Velkavrh je prišla neka zvita ženska z lepim izgovorom, da jo pošilja njena hčerka Marija po obleko. Velkavrhova je tatici kla na limanice ter }i izročila svileno krilo in gornjo jopico. Naivna ženica je oškodovana za 2000 K. Dobra znanka. Policiji in sodišču je zelo dobro poznana Marija Lenarčič, Pred kronika. tedni je pobegnila Iz zaporov deželnega sodišča ter se po mestu klatila ta vlačila. Policija jo ie slednjič zalotila v hlevu pri »Balkanu«. Odvedli so |o v zapore. Beg iz deželne blaznice. Iz deželne blaznice je včeraj zjutraj pobegnil norec Janez Uran, doma iz Šmartnega pod Šmarno goro. Oblečen je v tenko vojaško haljo ter pokrit z vojaško kapo. Žepna tatova na veselici. Po veselicah so se pojavili žepni tatovi. Na neki veselici v »Unionu« je bila kleparskemu mojstru Francetu Goršiču ukradena listnica s 15.000 K. Goršič je takoj opazil drzno tatvino ter prijel uzmoviča v osebi Franceta Semiča iz Idriie. Tat pa denarja ni imel pri sebi, ker ga je bil hitro Izročil svojemu pomagaču, ki je pobegnil. Velik vlom na Posavju. Posestnik France Peršin iz Stožic pri Ježici Je 9. t. m. zjutraj začudeno ostrmel, ko je opazil, da je bilo po noči vlomljeno v čumnato. Tat mu je odnese! 7200 K denarja, zlato verižico, nove čevlje ta podplate. Oškodovan je za 9800 K. Kot tatvine sumljiv ie neki kočar, katerega izdajalo njegovi čevlji. Sledovi so bili namreč zelo markantni. Dolwo so se poznali v zemljo odtisnjeni čevlji. Kočarievi čevlji imajo veliko podobnost z odtisi, kajti na levem čevlju ’e bilo 25, na desnem pa 24 »cvekov«. Tl »cveki« so tatu skoro izdali. Okraden koroški begunec. Koroški be gunec Anton Vidrih Je bil okraden v nekem prenočišču Kolodvorske ulice Tat mu je odnese! ves denar 380 K ta razne dokumente. — Invalidski oddelek ooverienl-štva 7a sociialno skrb v LliibHanl se oreseli 11. t. m v šentoetersko vo-*ašn:co. i. nadstroDie. Istočasno se r>r“so,i tuikai oddelek za nakarova-nie voinili noKoinin. invalidnin in nreskrbnin ter komisila za preskrbo vrafctinčih se voiniVov Vse vlo?e ki se tičeio volanih ookoinin. invalidnin. nreskrbnin. zdravlienia in Solanih invalidov, oddale trafk nodnor vseh ekonomskih in unravnth zadev inval;d«ik:b zavodov vseh zadev dobrovolicev in soloh fflede vseh v»»raSanj. ki soadaio v omente-ne referate, ie oddaiati odstei v novih uradnih nrnstoriji v $en'neterski voiašnici. Naslov oddelka: Poverjeništvo /.a socialno skrb deželne vlado za Slnveniio. invalidski oddelek ^t*-an’Ke se bodo snre^male šele od 15 t. tn. dali«* v času od 10.—12. ure. — Dražba konj. Dne 13. t. m. to je v soboto vrši popoldne ob ~a Zele nem hribu poleg dolenjskega kole- ; - žlezni. Prav posebna pa je najstrašnejša teh bolezni, namreč sl filts ki !a*ik« Z3«reni zakon s strašnim *n nepopisnim trpUen^em. Na Norveškem le stopila pred kratkim v veljavo nova postave, tikajoča se zakonov, soglasno s katero mora vsakdo ki se moži ali ženi, ps Debevec, dr. Fr. De-tela, pesnica Jeraj Vida, dr. Al. Kra.gher, dr Iv Lah, VI. Levstik, Pugelj Milan, prof. Maks Pleteršnik. dr. Iv. Tavčar, Zorec Ivan ln Oton Zupančič. Zemljevid Slovcuije, katerega Izda »Slovenska Matica«, se bo začel te dni tiskati na Dunaju. Veljal bo 80 K. Naročiia sprejema že sedaj tajništvo »Slovenske Matice«, Kongresni trg. Stavka v drami. V Liubliano ie odpotoval iz Bclerada inšuekt. m’n. za prosveto. Peter Konievič. ki ima tulmro nroikMti vzroke stavite liubllanskiin Gledaliških igralcev. Klavirski koncert Antona Trosta. V nedeljo, 14. t. m. se vrši v veliki dvorani hotela Uniona koncert edinega slovenskega klavirskega virtuoza Antona Trosta z Dunaja. Predprodaja vstopnic od 11. t. m. na prej pri Anončni ekspediciji Matelič, Kongresni trg 3 !.. tel. 174 XVIII, umetnostna razstava bo olvinjena danes ob 11. uri dopoldne. Opozarjamo na jutrišnji »Podbevškov recitacljskl večer«, ki se bo vršil v dramskem gledališču. Spor med Belgradom ln Dubrovnikom. Med Belgradom in Dubrovnikom ie nastal spor radj dubrovniškega arhiva. Kakor je znano, obsega dubrovniški arhiv več deset tisoč zgodovinskih dokumentov Izza časov dubrovniške samostojne republike, preoe'-šnje število spomenikov je zelo starih in Jih nekaj izvira iz dvanajstega stolefa. Cel arhiv je velike važnosti za zgodovinarje in jim bo služil za neprecenljiv vir pri pisauju zgodovine Jugoslovanov, posebno Dubrovnika. V prvi polovici preteklega stoletja ie pustHa avstrijska vlada važnejši del arhiva prepeljati rta Dunaj v dvorno knjižnico. Po senžermenskem miru je morala Avstrija vrniti ta arhiv Jugoslaviji. Delegati ministrstva notranjih zadev so že pred mesecem dospeli z arhivom v Belerad Sedaj hoče vladaš obdržati arhiv v Belgradu za vseučillško knližnico, Du brovčani pa zahtevajo, da mora biti cel arhiv v Dubrovniku, da bo celoten, ker !e s tem zgodovinarjem bolj ustreženo, nego bi bil razmetan po vsej Jugoslaviji. Kdor se ga hoče posluževati, naj pride v Dubrovnik, pravijo Dubrovčanl. Kako se bo ta spor rešil, ne vemo. Toda Dubrovnik ima v tem slučaju vsekakor prav. Oospodsrstvo. — Uklnjenje devizne ceutrale. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Da se posli ukinjene devizne centrale na podlagi čl. 2 uredbe o reguliranju prometa z devizami ta valutami čim prej likvidirajo, odredil je gospod minister sa finance s odločbo z dne 2. novembra 1920 sledeče: Vse osebe ali firme, ki imajo obveze za osiguranje valute napram devizni centrali, morajo od danes naprej y roku enega meseca Izpolniti in regulirati svoje obveze tako, da poiože oslgurano tujo valuto kot dosedaj pri državni blagajni ali korespon-dentu Narodne Banke ali pa korespondentu ministrstva za finance v taostranstvu ter za nlo prejmejo odgovarjajočo vrednost v dinarjih. Proti onim, ki v t-m roku n« bi Izpolnili svojih obveznosti, bo generalni inšpektorji najstrožje - postopaj. — Prometno ministrstvo je dovršHo pripravtlalria dela sa trasiranje proge, ki bo spajala Banat In Bačko. Proga se bo začela že te dni graditi. Volilni boj Volišča v Ljubljani. I. volišče: Mestni dom. Obsega šolski okraj. Volilcev je 1098. II volišče: Šentjakobska dekliška šola. Obsega Št Jakobski okraj. Tu bodo volili od črke A do N. Volilcev je 767. III. volišče: št Jakobska dekliška šola. Obse ga St. Jakobski okraj: Tu volijo volllci od črke O do Z. Volilcev ie 623. IV. volišče: Deška šola na Cojzovi cesti. Obsega Kra-kovo ta Trnovo. Volicev ie 1003. V. vo lišče: Državna obruia šola. Obsega Dvorski okraj od Cojzove ta Emonske ceste do Gregorčičeve, Hllšarjeve ta Vegove ulice ter Dvorskega trga Volilcev je 1038. VI. volišče: Državna realka. Obsega Dvorski okraj do Aleksandrove ceste ta Prešernove ulice. VoJHcev je 1005. VII. volišče: L dr žavna gimnazija v Tomanovi ulici Obsega Kotlzoiski okraj z Dunajsko cesto. Voiilcev Je »24. Vlil. volišče: Poslopje deželnega sodišča. Obsega kolodvorski okraj med Dunajsko in Resljevo cesto. Volicev >e 835. IX. volišče: Državno učiteiiišče na Resljevi cesti. Obsega kolodvorski okraj med Resljevo in Ahacljevo testo. Tu volijo volilci od črke A do L. Volilcev je 568. X. volišče: Deška šola na Komenskega ulici. Obsega kolodvorski okraj med Res Ijevo in Ahaclievo cesto. Tu votiio volibi od črke M do t. Volicev ie 584. XI. volišče: Mestna ubožnica v Japljevi ulici. Obsega Vodmatski okraj. Volilcev je 648. XII. volišče: Vojaško strelišče na Dolenjski cesti. Obsega Cmo yas z Ilovico, haupt-manco. Ižansko cesto, Hradeckega vas hi Kurjo vas. Volilcev je 547. XIII. volišče. Šešenska deška Sola. Obsega Spodnji Šiško. Tu volijo volilci od črke A do L. Volilcev je 743. XIV volišče: Šišenska deška šola. Obsega Spodnjo Šiško. Tu volijo volilci od črke M do 7,. Volilcev je 778. Priprave za volitve v Ljubljani. Ljubljanski občinski svet je na svoji seji dne 9. t. m. določil člane volilnih komisij v Ljubljani. V Ljubljani bo 14 volišč, tore) 14 volilnih komisij. Predsednike teh volilnih komisij je določila vlada. Občina pa je imenovala članom teh komisij naslednje občinske odbornike: 1. volišče: Fr. Planinšek (namestnik Jos. Zupančič); II. volišče: Fr. Mally (nam. Jernej Šeriak); UL volišče: Fr. Kavčič (nam. Jernej Ložar): IV. volišče: Maks Liileg tnam. Iv. Mlinar); V. volišče: Fr. Škulj (nam. Iv. Kocmur); VI, volišče; E. FranchetM (uarn. Iv. Toltan); — Dlrekui proeset ttsed Jugoslavijo ta Madžarsko. Konferenca, ki bi se imela vršiti med delegacijo naše kraljevine ia Madžarsko v svrho sporazuma radi direktnega prometa -med Budimpešto, Belgradom ta Zagrebom, se ni vršila, ker niso došll madžarski delegati. — Medzavezniški obnovitveni odsek, je pozval nemško viado, naj se na konferenci, ki se bo vršila dne 15. t. tu. v 5'a-rizu, izrazi, v koliko more zadostiti zait« tevam po govedi, konjih In ovcah, ki so jih stavile Francija, Belgija, Italija in Jugoslavija. Nemška vlada pošlje v ta tia« men v Pariz komisijo 'izvedencev. — Oiede vprašanja določitve vsota nemške odškodnine se je med irancosko ia angieško vlado dosegel sporazum. Najprej bo v Brusliu konterenca strokovnjakov, kateri bo sledila konferenca v Ženevi, aa katero bo povabljen tudi nemški finančni minister. Tretji korak bo sestanek repara-cijske komisije in četrti zborovanji ministrskih predsednikov. Mednarodna pošt konvencija glede odpravljanja poštnih paketov ie stopila v veliavo in se odslej smejo tudi iz Jugosia-viie pošiljati paketi v inozemstvo, Clen 20 novega poštno-carinskega pravilnika, ki sa tiče odprave poštnih paketov, se glasi: Pošiliatve za Izvoz z blagom domačega Izdelka ali svobodnega prometa v kraljevini se smejo oddaiati pri vseh poštah v kraljevini. Izvozno ekspedicijo poštnih p il. Ijatev smejo vršiti vse carinarnice v k ra« Devini V krailh, kier se nahajajo carinarnice, vrše izvozno ekspedicijo carinarnice, tako da se morajo pošti oddajati že zaca-rhvene m plombirane pošiliatve. Carinske poštne deklaracije, ki se moraio pridelati Izvoznim poštnim pošiijatvam, morajo ca« rlnarnice označiti z opazko »Svobodno za Izvoz.« V krajih, kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne poštne pošiliatve krajevne pošte In lih pošiljajo po'ti naibiižjega kraja, kier se nahaja carinarnica, ta pri tej pošti vrše carinski organi Izvozno ekspedicijo Pošte, pri katerih se vrši izvozno carinjenje, moraio carinarnicam plačati vse potrebne carinske pristojbine. Obmejne (prekartiraloče) pošte morajo od vsake is-vozne pošiliatve pridržati en Izvod carinske poštne deklaracije In Uh potem vsakih deset dni pošlltatf obmejnim ■■ nicam ra* dl r.hiranta statističnih podatkov o Uvozu. Šport. t redni občni abor S. K. »Svobode« se bo vritt v petek, dne 12. t tn. o pol 8, ud »večer v mali dvorani Mestnega donw * običajnim dnevnim redom. Tajnik. Ko preiitate „Naprej“, ga od« dajte Vašim prijateljem! v Sloveniji. Vil. volišče: Iv. Knez (nam. Iv. Rojiaa); Vlil. volišče: R. Pustoslemšek (nam. dr. I. Adlešič): IX. volišče: A. Bončar (nam. J< Bole); X, volišče: Jak. Dimnik (nam. K. Jeglič); XI. volišče: Sim Praprotnik (nam. Jos. Marinko); XII. volišče: A. Likozar (nam. Val. Vončina); XIII. volišče: L. Jak. lič (nam. Jak. Kovač); XIV. volišče: lv4 Petrič (nam. Ig. Mihevc). — V slučaju odsotnosti predsednikov volilnih komisij so spredaj imenovani namestniki Ig-teh. Komunistična stranka brca glave. V. nedeljo ie imela Komunistična stranka *■ Mariboru svoj shod. Ker pa se boji stopiti pred mariborsko delavstvo s pravim ko-munitičnim imenom, so gospodje komunisti odrezali glave plakatom, kar seveda popolnoma odgovaria njih stranki in voditeljem, ki so že davno brez glave Oplotnica na Pohorju. V nedeljo 7 t m. smo imeli pri na» kar dva shoda, do- poldan samostojnežev ob pičli udeležbi večjih kmetov. Novega nismo Slišali drugega nič, kot da je je govornik omenil, ia bodo šil samostojneži z J. D. S. v skupni volilni boj. Torej so se oddali stari liberalni meščanski stranki. Na popoldanskem shodu naše soc. dem stranke je poročal s. Tomc, razlagal program stranke, opisal pomen sedanjih volitev, za kar je žel vsestransko pritrjevanje. Mi v naši dolini, kier nas ie mnogo trpinov na raznih Aagah .n kamnolomih nekega tujega kneza Schwar-zeberga, kateri nas do zadnje kaplje krvt izmozgava, bomo na dan volitev poka/ali našo voljo. Želimo ie, da bi v naši doiinl priredili enake shode, ker le s temi sc predrami mali kmet ln izkoriščani delavec. Konjice. V nedeljo, dne 7. t. m. smo Imeli v Konjicah dobro obiskan volilni slvid JSDS, nx katerem je poročai s Tomc Tukajšnje delavstvo se popolnima zaveda, kje je njegova opora. Po volilnem shodu se ie obdržal shod KDZ. na katerem se le izvolil nov odbor, ker je sedanji požrtvovalni načelnik s. Tičar moral svoje mesto odložiti, ker ga njegov delodajalec Laurah Iz službe odpustil samo radi tega. ker se je zelo zavzemal za KDZ. G. Lauricha priporočamo vsem delavcem v spomin k >l zagrizenega nem. nac. renegata in najve4* jega sovražnika vsake politične a!l strokovne organizacije. Zagotavljamo mu, ia se mu ue bo posrečilo razbiti .naše vrste. Kdo bo wprvi“! Pfizer za voMlne odre. Na boliševišken! konzulatu v Ljubija«! Je bilo enega popoldne minulega tedna precej burna Okrog pedoSsasle aiize so sedeli možje, srepo uieda/oSe pred se. Na čelu tnb.e so st' slavnostno držali goseod kraljevski Komisar Lemež. Vse «e bilo tliro. Kar se vadtenc Jaka Žorga iz Šiške; sKnsnaift;«! — t.oJ bra. Marcel bo Divi, pa konec besedif. Oštia —če ne!.. !n grdo ie pogledal celo omizje. Zraven sedfčeHiu Curhalek ti pa je z levun očesom rsuniežikuii. ' Zopet vse tiho. Vzdigne pa se Naelttiscall iz Maribora. Vsa oči se apro vanj. In slišali so: — Akton — die Marburger Proletariat grist sle olle mtteinand. Birkiich pa le uncafrideti, ie«, kruciliks, jest, k’ sen) ta perv a Brundarl, nisem za Štajersko 'ta erste Ste!. Kmciiiks, donerveter — en Srt-bar, Remelmleerv sldponar in to Je Marcel: Ausge-sprochea! Že se Je mislil dvisniiti Jože Petrič, od *tnvt'eni lainik komunističnih železničarjev. Ja pove. da pravzaprav mora biti »perv« en in noben drug — ali jaka Žorga ga ie tako grdo pogledal in zaškripal z «obml, da le Jože Petrtč kar onemel. DvUnll pa se Je Curhalek:. — Pa pravim: živela diktatura proletariata — proletariat pa sem iaz, Curhalek, pa Zorna laka — časih tod Sc Marcel — pa konec besedij. Bastal Pa če sem tud 3 cfisienhun vef&H. Saj sem dal siota-?-ieiit za naš konzulat... Ogias!) pa se je prav pohlevno tud) Janez Makuc: — Koga pa Jest? In Ctirhaiek ga ie zaničljivo pogledal i» zamahnil z roko. Končno se Je dvignil še inaH Bartulo-vič in zajecljal: — Sodnik Curhalek, protestiram, protestiram ... Jaka Žorga pa je stegnil svojo levico in mali Bartnlovič je zastokal. » — Prav ti Se šivanka, molči in bodi vesel, da smeš poslušati... Zagodrnjal la inteligentni Vencarjz, ki ie sedel med Kle--menčičem in Fabkmčlčem, ki sta se svečano drža.a. Zopet vse tiho. S Turjaškega trga se je slišalo vpitie otrok In odmev korakov. Vstal ic počasi študent Klemenčič to rekel: »V imenu Llervina in Trockega. — Predlagam sodmga Marcela na prvo mesto na Kranjskem. Mislim, da je to Iskrena žella nas vseh. On je najvrednejši med nami« Slovesno so se loaleeaic te besede... »Živio Marcel — živela diktatura Proletariata . . .« Jaka ta Curhalek. Jože Petrič in Ivan Makuc sta pa žalostno povesila oil. Vstal pa ie Naclitigal in iipregovorfl: — Tako ie reht. Mir Komutrhten san eh>e revolucionare Partel. Hoch Lenin. — sživio!« se reče, zaijul Je Baznik, ki je bil nedavno ie narodni delavec. hi Curhalek ga je grdo pogledal: ~~ Bo5 tih, prekleta Zizibambnla... Habakuk. ?@ m &n&m * Človeške kosti stare 18.000 let. Veliko zanimanje kažejo znanstveniki radi odkritja podzemeljske jame ua Francoskem, v kateri se nahajajo iosiii (»kamenine) sesalcev vštevši tudi ijudi, ki so živeli naitnanl pred petnajst tisoč leti. Odkritje je izvršil kalifornijski arliceiogist Jack Bouiihot. — Bouilhot ie imel zaposlenih nekoliko delavcev, ki so prekopava!! zemljo Ko so sledili žili vuikaničntHa kamena v bližini Retournaca (Kaute Lolre) pod direkcijo Bouiliiota, so delavci naleteli na zemelisko votlino, kar so smatrali za jamo. Dvaiset čevljev dolgi kapniki so viseli od stropa in ozek potoček je Šumija! po dnu. Na ekstremnen '.oncu jams sc le našel kup kosti in zob. Nekateri poslednjih so bili skoro dvanajst palcev dolgi. — Francoski geologi, ki so obiskali odkrito Jamo so mnenja, da ko so ognjeniki gore Veiav bruhali svojo pogosto lavo. te slednja dospela do omenjene votline (n zalila vhod ter tako zapra izhod onim, ki so se nahajali v njej. * Zaloge zlata v Rusiji, Mnogo so Je pisali o ruski zalogi zlata. Koncem leta 1917. je znašala ta zaloga čez 1292 milijo nov rubljev. Veliko zlata so pa že pred tem časom izvozlH na Angleško. V začetku vojne Je odšlo 80 milijonov rubljev, v septembru 1915. leta 400 milijonov in drugo-krat 200 milijonov. To zlato so si razdelil stari upniki stare carske Rusije. Zalog« zlata je bila shraniena v Petrogradu, pozneje so Jo prenesli v Veronež, Penzo ta Kazan. V Kazanu Je padel del te zaloge v roke Cehoslovakov in. sicer 652 milijonov rubljev. Čehoslovuki so prenesli zlato v Omsk v Sibiriji, pozneje v Irkutsk, kjer so ga kruCill sibirski vladi. Kclčak je raaa> tal zlato. Minister Mlhalov je prodal iz zaloge 55 milijonov frankov neki francoski firmi, 55 milijonov so spravili 453 Japonska. En del sl Je prisvojil general Ssmeaov, nekaj so deponirali na Kitajskem v Sana; haju in Hongkongu v podružnicah rusko-azijske banke kot temelj kreditov v metu-kanskilt dolarjih. Za Izdajanje Burcevega lista so od tega nekaj potrošili, o tudi fran coski žurnalist flerve je nekaj od tega dobil. Razni emigranti živijo nu ta način Od prvotne svoie je ostalo okoli 413 milijonov rubljev. V Rusiji Je ostalo vsega skupaj okoli 6-M milijonov rubljev, od teti Je bilo poslanih na temelju brestiitovskega miru v Berlin 150 mililonov, iz Berlina le odšlo na temelju premirja 1 dne tl. novembra 191« v Pariz, 10 milijonov so izročili sovjeti Fstonski, 25 miljonov so deponirali v Stockholmu na Švedskem. Po svetn raznešena ruska zlata zaloga znaša eno milijardo zlatih rubljev. Prišteti Je treba k njej Se 300 kilogramov platina, ki se nahaja v Rušili. * Nova odkritja v Južnodakotskl jami. Ludlow, S. D. — VVUliam H. O ver, kustos državnega muzeja na državni univerzi, ie odkril nove naidbe v jami bllzo Ludlowa, ki pričajo, da so se Indijanci posluževali te jame za svoje bivališče. Med drugim le na^el tudi kožo z glave belopoltnega človeka, ki Jo Je najbrž indijanski bojevnik hranil kot bojno trofejo v Jami. Jama je še nastala v prazgodovinskih časih Njen uhod Je tako velik kot navadna soba, na najširšem mestu ie pa široka tristo čevljev, na kar se zopet zoži na dva čevlja visočine zadnilh pet in sedemdese! čevljev. Uhod Je sdaj skoraj popolnoma zadelan iti zapirajo ga skale, ki so se odtr- gale. Na stenah so razna »namenja in na nekem mesto je zarezan v kamen bizon. V jami ie Over našel razne izdelke iz lesa in gline, jelenove zobove in drugo šaro, ki je služila Indijancem pri čaščenju naj-višjega bitja. Over je ilosnal po najdbah, da so v tej jami najprvo živeli Indijanci Mandanovega plemena, karn '*■ Jc pa bivalo v nji pleme Skrax. Oiw ,-!emena sta bila zelo bojevita. Sredi Jame ie postavljeno veliko ognjišče, druga ognjišča so pa o!) stenah. Pri teh ognjiščih ob stenah je Over našel tudi največ ostankov prejšnjih jamskih prebivalcev, * Nov svetovni »ekord v letalstvu. 13 Pariza: V Bucu ie dosegel aviatik De Romanet svetovni rekord v hitrosti. Preletel ie 309.12 kilometrov na um Ste nreftHafeni? imate bolečine v orsih? V erln? Ali Kašliate? Imate — Dobri nriiatelt v takih hudih dneh Varu ie Felleriev filza-jlitid! 6 dvninatih ali 2 veliki Soeci-'.alni steklenici 42 K. Državna trošarina nosebei. Zamorčki sok zoner «a->’p|; nrs*ip bolečine 1 steklenica 9 kron. Slaba hrana Vam le pokvarila želodec? Fellerieve nrave Eiza-kropli'ce t»a snraviio v red! 6 Škatlic 18 K. Omni in noStnlna nosebei. :-t na:reneip Ftipen V. Feller. Studiva doriln. Flsptrp žt ?.?>?. Rrvatsf mo, triedri itd. in en voziček (koleselj). Udor si Seli nabaviti pristopa in znanega Haložana Ivan Jax in sin I4ublj8na, Dunnjska eeeta IS. Šivalni slioii in ttiajl ta oltitsit, y / aKI ^ BH Izborna koatiruKcija in<'eg8nWi*iiviiitev is tovaine v Lircu. Ustanovljena 1.1867. tonit intiji bmcltis* Pisalni sfroji wAdteia. Ceniki uistonj in franlio. Ko esa iz prvih tovaren. Dflrkopp, Styila, Wa (fenrad. Z čadno znifane cene) Tovarn« Po zelo znižani ceni nova />o\ ea blagovoli posluiiti tvrdke; j ^ ^ £| Pr’ S fceioUa trgevlM« r-B— mm? . mi...m mn AhTI KORENJAK In drug pri Sv. Bat bari v Hafeiah. 5Hfc vsakovrstno - -1 -........bl«go.1 P % Si Kemično fisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip t. Podružnica: Se enburgova ni 3. u ovralnike.zjipe* 4. •3"llIUIfhu stnice in Krajce. Maribor GosM*!*Bn)f38 Podružnice: Novom^sto Ghvai trg Kočevje St. 39. JURJEVO terpeotinov« čistilo za ievlje ( ratpofiilja gtavn« saloga M. TREBAR IJUBL.IANA, Sv. Petra ce^tii 6. Telefon 589. plašči, zračnice, Šivalni SlrOji in vsakovrstni deli, karbitne Svetlike, gcrilci itd. Sprejmeja se v popravilo dvokolesa io razni stroji. F.lllJlLUOUMblillia.21. »81, lagat. Min !i Siil to? vof mifat mu,a |,0k n,l>>(c 'c ICl im HlllCa vporablja o mo a [ut* iZNUseno iii-jboljita in povsod hvaljeni stedMv«, kakor: la . ol ske miii 10 K, u pt dKane m miSi 10 K, za sdurke posebno notni vnta ‘JO K, tKHiebna motno tinktur« u »tenic* )] K, »ntf*v>iltc motlev 1») K, r«a- Stk proti mriesom 10 in 20 K, tink-tvrs ptoti uSom pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za ufti pri živim 6 in 10 K, praiek za uSI v obleki m perilu 0 in 20 K, tmktara proti mriesu no sadi« "< ic-eniadi mniftv. rnstlm* 0 K, prašek proti mravljam 10 1». mazilo pioti ga rja m 12 K. — Polilja po povzttju Zavod za ek-sfori M. Junkar, Zagrab 40, PetrinJsKa oMea 3. ŠTAMPILJK ANT. ČERNE g LJUBLJANA Katalog ^ tnnU* t' Citujie ve»e/.aitiniivo šiuujjo Dr. Oto Bauer - Uratnlk LJUiUANA, SELENBURCOVA UL. 1. Interesna skupnost a hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije :: nHil^nlantneje. :: il A IF • kradite iti predujme kfnJL, m jju feiaeo, cfrkte itd. SPREJEMA: na tekoči račun proti na ugot*-nej^eniu obr«?ntov«nju. KUPUJE ,, PRODAJA: devize, valnte, efekte itd. ESKONTIRA • jatvaifsktnre Bnolavt s »HOMPTNA. I7DAIA . akreditive nu vsa tu in iTinvsTrsska msstfl. POSPESUjE: indtifitrijo tar uvoi in Izvoi. Int telefon St. 140. Cena K 2*» Naroča se v upravi „NAPREJ*. krema Otvoritev trgovine. Cenjenim odjemalcem vljudno naznaiijuiiio. dti sn.o aopet olvorili svo;o dobro znano manufaklurno detajlno trgovino z mamifakturnlm blagom, v popolnoma prenovljenem loknlu. Za bližajofo ne timsko sezijo prifioro<‘«mo,vsaKovrslne novosti, katere ao ravno došle iz ino/em6tva, osobito ra?no volneno m suktieno blago za dame in gospode, dalje perilne barh< nle, flanele, cefirje, Sifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetniko Hd Zagotavljajoč prijazne te solidne postrežbe ae priporoČHmo - LIL URHE, iMpta 2 Mlatili Hpv. II'Mi. n 110. nANira obutev »vet«, ohraniš kozo Proizvaja s i i Itlifn 5 - ki ‘8Ic« S13. Bnop: :W‘ ■na Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! m« Jisk »Uiit«li«ke Uskamc« v. LlubltoBt.